i:iST ŽTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR: DRAGO COP, MIRO DVORSAK, EDO RAZDRIH, BOJAN SAMA-RIN IN DUSAN VOGLAR. ODGO VORNI W GLAVNl UREDNIK DUSAN VOGl-AR. UREDNISTVO IN UPRAVA — LJUBLJANA, MI KLOSICEVA 5a — LJUBLJANA 3 P. P. 12. TEL. 31-102. TEKOCl RACUN: 600-70/3-567. ROKOPISO V NE VRACAMO. LETNA NARO CNINA 200 DIN. TISK - CASO-PISNO POD.TET.re SLOVENSKT P ^O<""EVAI/EC. '" LETO IX. ŠTEV. 5 LJUBLJANA 28. marca 1959 RAZSiSJEM SESTANEK 5TUDUSKE KOMISIJE PRI UHlVERIiTETKEM ODBORU KONKRETNA NOČ Dne 6. marca je bila seja študijske komislje Univer-zitetnega odbora. Seje sta se udeležila poleg študentskih predstavnikov v fakultetnih svetih in študijskih referen-tov posameznih fakultet tudi predsednik Univerzitetnega sveta Jože Pernuš ter sekretar univerze tovariš Lojze Fiškur. O IV. kongresu ZSJ in o njegovih sklepih ter o bodočih nalogah ZŠJ na študijskem področju je poročala predstavnica študentov v univerzltetnem svetu Francka Strmolfe. V svojem poro6ilu je Prancka Strmole jpcudarila, da je bilo obdobje med III. in IV. kon-gresom ZŠJ zelo razgibano in plodno na vseh področjih itu-dentske dejavnosti. V tem 5asu so se študentje posebno mnogu a.ngažirali pri študijski retfor-mi in v marsičem pripomogU, da so bili rešeni mnogi proble-mi. Podcrtala je tudi ugotovi-tev kongresa, da se marsikje gleda na reformo študija pre-ozko ali pa formalno, kajti le na ta način si j« mogoče raz-lagati tendence, ki se v vežji ali manjši meri pojavljajo na vseh naših Tmiverzah, da se študijska reforma izvede z za-©stritvijo študijskega režima. Ko je govorlla o nadaljnjih nalogah študentske )n partijske organizacije na tem področju, je podčriala pomen zborov vo-livcev, posebno pa svetov v let-nikifa in študijskih grup. Po-membnost svetov letniikov je predvsem v tem, da bodo tesno sodelovali s profesorji in z or-gani družbenega upravljanja in s&moupravljanja, kar pomeni, da se na univerzi dejansko uve-ljavlja družbeno npravljanje. Ce bomo k temu delu pristopili s potrebno resnostjo, bomo ot-ganizirali zelo efikasni sistem pomoči profesorjev, aslstentov, boljših študentov slabšim, viš-jih letnikov nižjim, kar bi str-nilo pedagoški kader In študen-te v merazdrožljhro celoto in v marsi&em spremenilo odnose med njimi. Ta skrb za novince naj bo obenem kontrola njiho- skrbe, da bodo študentje oprav-ljali takšno delo, ki odgovarja njihovemu znanju. Fakultete naj uredijo tudi vprašanje sti-mulativTiosti, da ne bodo nosili vseh ali del stroškov štndentje sami. Na osnovi tega poročila se je nato razvila živahna diskueija. Študcntje so pozdravili nove zamisli, ki naj jim pomaga.jo, da bodo laže opravljali svoje študijske dolžnosti. Tudi tokrat so načeli vprašanje učnih pro-gramov. Predstavnik fakultete za rudarstvo, raetalurgij« in kc-mijsko tehnologijo je dejal, da nefcateri prwfesorji dodajajo že tako obširnim programom §e poglavja iz predmetov, kj jih v novem n6ncm načrt« ni \et. Predstavnik fakultete za elek-troiehniko in strojnlštvo pa je de^al, da so pri njih predložili kar stare u6ne načrte. ki so jih izdelali za 5-letni študij. Na medioini pa vsebujejo programi samo naslove, tako da ni mogo-če ugotoviti, kolikSno snov ob-s«gajo, namesto, da bi bila snov tofino določena in oplsana. Na strojnem oddelku predavajo profesorjj v tistih tirah, ki so namenjene vajam. To opraviSu-je,1o s trditvijo, da drugače snovi ne morejo predelati. TakSn! t>ojavl nastajajo najveS-krat zato, ker se na predavan.iib PDSveža lažji snovl prav toliko časa kot težji, namesto da b\ jo študentie sanut prouSUi in zato. ker so profesorji preve)5 zapo-slenf na inSUtutih in v praksi. udejstvovatL Toda odločno smo proti temu,' da bi se s tem ukvarjali na račun kvalitete njihovega dela s itndenti. V diskusiji je sodeloval tudi predsednik Univerzitetnega sve-ta Jože Pernuš. Pa aii dveih urah, le redko se ta študij navezuje na probleme v r^iiši družbi in na strokovn i študij. Ideološka komisija j« raz-prav^ala tudi o vprašanju idejnosti poioka, predvs«im na filozafski, pravni in ©konomski faikutlteti, kjer se vzgajajo stro-kovnjaki, ki bodo na svojem delovnem mestu v stalnean ®ti-ku z ljudimj. Ugotovdili so, da se pri D^vajanju literature za izpitno snov omeniajo vsemo-goči avtorji, kl so za naša vzgojna prizadevanja večkrat tudi škodljivi, pn tem pa se zanemarja mariksisttčna litera-tuira, ki s-e ima za n.&znanstve-nio. V tej zvezi so tudi predla-gali, naj razmdsl ijo o vpraša-nju ustanavliaruia tako imeno-vatiih svobodnih kateder, ka-kiršn.e ie imajo v Beogrodu. Na teh katedrah bi se obravnavala snov iz družbenih ved, dokler ne bi bilo to vprašanje rešeno. predvsem za tebniške fakuilte-te v okvi.ru njihovih učnih :ia-6rtov. Taikšen dopolnilni študii ie potreben predvs&m zarad' tega. ker se od naših strokov-njakov vedno bolj zahteva, da se aktivno vključujejo v druž-beno žiAnljepije. da imajo dru-gačen odnos do dela, n&posred-nih proizvajalcev ltd. Takšen način povezovantja študija s prakso in Jkiižbenim življe-njem bi bil pomemben pred-vsem zaradi tega, ker bi pre-davateli i obravnavali probleme z marksi&tičnega stallšča. Ker je bila ideološka komi-sija ustanovljena šele sedaj. p.roV koncu študijskega leta, ne bl kazalo uvajati večjih spre-tnemb v sedan.ii sistem idejno-političnega dela. Komisija na; si predvsem prizadeva, d? spremlja in usmerja delo Stu-dentsike tribime ter se bori z^ izbo^jšanje dela študijiskib krožkov. Pri tem se je treba boriti za množičnost tega deia le>r protti tendencam, da bi se študentje posvečali lzključno študljil. .-¦ šeni stanovanj&ki problernj ne-ugodno vpllvajo na študijske uspehe, kar postaja izredno pe-reče ob novih študijskih zahte-vah. Vse to terja pospešitev nadalj-nje gradnje stanovanj. Program izgradnje se bo nadaljeval v okviru Študentskega naselja pod Rožnikom. Načrti predvidevajo izgradnjo petLh novih stolpnlc z okoli 900 posteljami. V okviru Studentskega naselja je predvi-dena tudi zgraditev manjžega objekta za zdravstveno varstvo študentov l.n stamovanjske stav-be za uslužbence naselja, za kar so predvideni investicijski stro-Ški na 632 milijonov. Da bi pospešila uresnlčitev načrtov, se je ljubljanska uni-verza odločila za ustanovitev posebnega sklada, v katerega naj bi dotekala sredstva iz zveznih in republiških dotaclj, dotacij ljudskih. odborov ter gospodarskih in drugih organi-zacij. Udeleženci sklada si lahko zagotovijo določeno število po-stelj za svoje štipendiste oziro-ma študente s svojega teritori-alnega področja, vendar m:>rajo študentje izpolnjevati splošne pogoje za bivanje v študentskih domovih. Kuratorij študentskih domov in menz pri univerzitetni upra- vi namerava del dosedanje ka-pacitete ležišč deceontralizirati v korist okrajnih ljudskih od-borov v naš; republiki. Univer-zitetni svet je razpravljal o ustanovltvi tega sklada že lani in sprejel odločbo o ustano-vltvi. Pred tem je univerzitetni svet povprašal za mnenje tudi okrajne Ijudske odbore, ki so sporočili svoja soglasja z usta-novitvijo sklada ter izrazili pripravljenost, da bodo v okvi-ru svojih možnosti v prihod-njih letih prispevali določena finančna sredstva. Sklad za izgradnjo študent-skih stanovanj v Ljubljani bo ustanovljen, ko bosta njegova pravila potrdila Ljudska skup-ščina in Izvršnj svet LRS. Iz razgovora s tov. Lojzetom Pl-škurjem, sekretarjem univerze v Ljubljani smo izvedeli^ da namerava Združenje železarn pričeti letos z gradnjo stano-vanjskega bloka za svoje šti-pendiste, za kar so namenili 120 milijonov. Računajo, da bo-do še letos iz sredstev Skla-da zgradili dve šestnadstropni stolpnici. Upajmo, da bo z ustanovitvi-jo in del&m Sklada za izgradnjo študentskih stanovanj v Ljub-ijani v nekaj letih rešen pereč stanovanjski problem, ki tare študente že nekaj let. ŠTUDENTSKA TRIBUNA MED ŠTUDENTI Dober začetek V torek 17. 3. 1959 je bilo v prostorih nove menze v Stu-dentskem naselju prvo preda-vanje iz cikla predavanj, ki ga je priredila Študentska tribuna. Govoril je državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Jože Dr. Jože Briej guvori ljubljanskim študentan: Brilej o 21. kongresu KPSZ in mednarodni politiki vzhodnega bloka. Prvo predBvanje je pokazalo, da je med ljubljanskimi štu-denti precejšnje zanimanje za predavanja, ki obravnavajo na-šo zunanjo politiko, naš gospo-darski razvoj in mednarodne odnose. Podobna predavanja imajo v Zagrebu in Beogradu, kjer so si že pridobila stalni krog poslušalcev in so med študenti zelo popularna, V nabito polni kavarni nove menze v Studentskem naselju so študentje vseh liubljanskih fakultet z zanimanjem sledili prvemu delu predavanja dr. Jo-žeta Brileja, ki jim je ob kon-cu obljubil, da jih bo kmalu spet obiskal in j^m P«dal tudi drugi del svojega zanimivega predavanja. Taka predavanja bodo odslej vsakih štirinajst dni v novi menzi študentskega naselja. Program študentske tribune obsega zanimive teme, ki jih bodo izvajali javnd in kultumi delavci. Izgleda, da si bodo takšna predavanja tudi med Ijubljanskimi študenti pridoM-la stalno publiko in s tcm prf» pomogla k ideološko p«lžt^n3 izobrazbi študentov na H»jSl univerzi. 2e obisk na prveixl predavanju pa je pokazal, dft bodo raorali organlzatorji pf&* »krbeti večje prostore, saj $$ kavarna nove menze za tak^lM< predavanja odločno premajb|tt|| NEKAJ DOGODKOV M MISLI PRED VOLITVAMI V SVET ViSOKOŠOLCEV W VOLITVAMI NOVEGA TRIBUNA Ob meji nič novega Klerkalni Studentje so s predložitvijo »slovenske« liste Adria razdrli dogovor med slovenskinni Studenti na tržaSki univerzi, po kcrterem naj bi njihovi prsristavn k. sodelovali na listi naprednlh ftaij trenut-ne in navidezne, trenutkov, ko so lahko sami, le v ozkem družinskem krogu, nekje na deželi, samo daleč proč od hhipnega mesta. Trava okoli collegea je res čudovHo zelene barve, vse osta-lo pa le ni iako rožnato kot izgleda na prvi pogled. Pov-prečno tretjina šolske mladi-ne se vsako leto porazdeli na različne oddelke tisočih colle-geov, kolikor fih je v vseh Združenih driavah. Lasje, ostri-ieni na krtačo, o^ske hlače rdečerjave bcurve. ki foh lahko hitro stlači v pralni stroj, lahki čevlji z gumijastim podplatom. skorajda že brez-barvne kratke bombažne no-gavice ter kratka /opico z na-zivom študentovega collegea — to je tip oziroma gardero-ba povprečnega ameriškega gojenca visoke šole, znane pod vzdevkom Joe Callege. Da ne pozabimo na garderobo než-nega spola: tudi one nosijo po-leti bermudas, tričetrtinake hlače, in nekoč barvaste noga-vice. Pojdimo sedaj raje do kakšnega domMorija, študent-skega doma. Vedeti je treba, da večina študentov živi v naseljih, kar je obvezno za bruce, zlasti pa za dekleta pod 21 leti. Poznaje si lahko pre-skrbe udobno privatno aoba, ki jih je trenutno še dovolj na razpolago. Np čudiimo se, če ŠTUDENTJE PROTI DIKTATORJEM ce danes razpr avljamo ali ber.emo v Casopisju o diktatorjih in diktatorskih režimih, potem v ve clni slucajev velja to predvsem za latins ko ameriko. zato je tudi ta cla'nek posvecen vlogi juznoamerlskih studentov v borbi za naprednej9e in bol.j DEMOKRATTCNE ODNO SE MED LJUDMI. Diktatorski režimi v Latinski Ameriki so vedno imeli svoje karakteristične poteze — sloneli so na močnih individualnostih, povsod je bilo lahko zaslediti pomanjkanje specifične ideolo-gije in vedno so se opirali na oborožene sile. Odnosi med uni-verzami, študenti in diktator-skimi režimi v teh deželah za-služijo vso pozornost, čeprav so danes, ko diktatorji padajo drug za drugim, že marsikje le bor-bena in za študentska gibanja slavna in včasih tudi krvava preteklost. Ederi izmed prvih ukrepov vseh, ne samo južnoameriških diktatorjev .ie gotovo kršenje univerzitetne avtonomije. Vlada ukine ali vsaj omeji pravico univerz, da same izbirajo pro- fesorje, dekane in rektorje Ln si sama pridrži to pravico. Ti-pičen odraž tega je zamenjava rektorjev, z očitnim namenom, da na ta mesta imenuje privr-žence novega režima. Zanimivo je, da se je v večini omenjenih dežel reševalo to vprašanje po »osebni« in ne ideološki liniji — rektorji v vcčini slučajev niso bili niti člani vladajoče stran-ke. Dejstvo, da večina južnoame-ri.ških diktatorjev ni imela svo-jih ideologij, Jih nl oviralo pri tem, da ne bi nasprotovali ali prepovedali druge, posebno le-vičarske ideologije. Bali so se vsakega demokratičnega in re-volucionarnega gibanja In ga označevali za »komunistično.« Denar je drugo močno orožje, s katerim država lahko nadzi-ra univerze, ker so njihovi do-hodki navadno direktno odvisni od nacionalnega proračuna. Dfktatorji so vedno dajali pred-nost vojaikim potrebam pred šolstvom. Paraguay je tak ek-stremen primer — vojska je do-bila 70 odstotkov vsega naro-dnega proračuna, za vzgojo pa je bilo določenih le 12 odstot-kov. Pomanjkanje najosnovnej-ših pogojev za vzgojo (učni pro-stori) je v teh deželah porazno. Leta 1957 j« UNESCO poslala v Asuncion popolno opremo za strojno fakulteto, vendar je za-radi pomanjkanja prostorov nl-so mogli otvoriti. Ce študentje odločneje zahte-vajo svoje pravice, pa ne inter-venira samo policija in armada. Leta 1955 so vladni agenti v Boliviji izrabili sindikat rudar-jev in kmetov in z njegovo po-močjo zasedli univerzo zaradi »univerzitetne revolucije« v ka-teri so študentje zahtevali de-mokratizacijo univerzitetnega življenja. Rektorji so bili od-puščeni, nadomestili so jih »re-voluclonarni sveti« ali pa prlvr-Ženci režima. Ta groba inter-vencija se je po šesfcmesečjii študentski stavki končala s po-palnlm ueuspehom. Pogostotna pa diktatorji očit-no niso poskušall ropati uni-verze njihovih avtonomlj all zmanjšati finančne pomoči. Vendar so režimi vsako spre-membo, vsako reformo v uni-verzltetnem sistemu spremljali z nezaupanjem in odklonilno. V PeruJn, Kolumbiji In Paragua-yu je univerzitetna reforma predvidevala tudi večje število študentov v univerzitetnih ad-ministrativnih in upravnih or-ganih. Vendar so si žtudentje šele po d-nllla. šest tednov po padcu diktatorja se je ta organizaeija na kongrera sam& ranpn»til». Vsa študentska gibanja pod diktaturo imajo svoje mučeni-ke - študentc, ki jih je ubila policija. V skoraj vseh južno-amerišklh državah so oborožene sile vsaj enkrat napadle štu deniske demonstracije ali kakš-ne drugačne njihove sestanke. Na številnih univerzitetnih zgradbah bodo ostali kot spo-min sledovi krogel, ki so bile namenjene študentom. Kljub vsej tej študentski ak-tivnosti pa so bili le redki slu-čaji, da bi se študentje odkrito uprli diktatorjem. Edina izjcma 6o bili kubanski študentje, ki so bili eni izmed ustanoviteljev revolucionarnega gibanja »14. julij,« ki je povzročil padec Batiste. Študentje, ki so sodelo vali v tej borbi, so danes vzor Stndenta v Latlnski Amerikl. Druga velika študentska akcl-ja je bila 2. maja 1958 v Ko-lumbiji. Demonstracija je bila organizirana v znak protešta protj aretaciji Guillerma Va loncia, opozicijskega kandidata za predsedniške volitve. Štu-dentska stavka se je spontano razširila in demonstracija je počasi dobivala večji in druga-čen potnen kot je bilo prvotno zamišljeno. Studentje so se 7družili % drugimi demonstran-i\ in jih tako razgibali, da je moral Royas Pinilla 10. maja zapustiti deželo. Revolucionarne množiee so pooblastile vojaško junto, naj organ.izira svobodne volitve. Kljub mirnemu poteku prevrata je nekaj študentov iz-gubilo svoja ilvljenja, ko je po-licija hotela zadržatj demon-strante. Njim na čast so 'me-novali ulioo, kjer so padli, za Studentsko ulico. Diktatorski režimi so nekoli-kokrat skušali pridobiti študen-te za sodelovanje in organizt-rati vladi naklonjene elemente. Letn 1950 je Peron organiziral Generalno konfederacijo štu-dentov (CGU). Ta naj bi zamc-njala FEU, ki je bila v ilepait. Čeprav je imela nova študcnl-ska organizacija med argcntin-skim] študenti le malo uspcha, je Peron ustanovil tud; novo Svotovno Studentsko organiza-cijo (ONU). Edine nacionalne ii!.ij«, ki 60 stopile v novo usta-ro^ljeno svetovno organizacijo, je bil Sindikat ipanskUi študen-tov (SEU) in Italijansk.i neofa-šlstična študentska organizacija (SFNA); nadalje sn stopile v to organizacijo nekatere ncrepre-zentativne organizacije de/el Latinske Amerike skupaj s štu-denti Nacionalistifnc Kitajske in nekaterfh arabskin de/el. Po padcu Perona na je izginila tu-di ONU in CGU. Kon5n3 naj omenimo šc posc-ben primcr, kako s5 je režim v Paraguayu skušal »vritloMti pod-poro na univerzah. Vlad* je po-slala na univerzo vse mla>le civilne undnik•¦;. ki sevcda ni-so študirali, služili va so ji kot agentje ob priliki študentskih volitev, kjer so skusali prido-biti študente za vladno politi-ko. DRAGO Crip nas bodo ameriški kolegi spro* jeli »doma«, zlasbi proti vtče-ru, kar v pidžamah ob televi' zijskih sprejemnikih, dgareU nih in čokoladnih cuvtomatih in z nogami preko sstolovegii naslcunjača..Sicer pa vlada stro-ga disciptirva: sprejem je 1M-goč le v skupnih projtorih, kajern/e /e v sobah prepoue-dano. Mogoče nas bo naš štu-dent predstavil še svojemu *o-stanovailcu (room mate), na katerega je močno navezan; V Ameriki lahko spoznamo suojeurstrve študijisfce metode: kvaliteta trpi na račun kvanti-tete, ker no možnosti izbire študijskih področij res števil~ ne in ker je po drugi strani prišlo do nasprotnega e/cstre-ma. Da bi popravili oziroma omejili preveliko svobodo vpi-sovanja, so prosivetni delavci uvedli nekatere strogo obvez-ne predmete in zahteva^o opravičilo za vsak izostanek od predavanj. Tako je marsi-kateremu študentu ne glede na njegovo nadarjenost one-mogočeno, da bi mogel prej kot ostali končati suo; Hudij, zlasti še, ker predstcbvljaio vo-samezni letniki zaključene grupe, v katere mlaAtši nimajo dostopa. Ce bi radi izvedeli, koliko časa naš arneriški kolega že študira oziroma še nanierava študirati, bo trajalo nekaj ča-sa, da bo seštel veliko število izpitov, ki ga preobremenju-)ejo skozi ves seme^ter. Ko pride tisti čas tgsnejših sti-kov profesorjev in »tudentov, se slednji ob srečanjih spro-šujejo med seboj le po avera-ge, to je o povprečnih izpttnih ocenah. Občutek irnaš, da je študen-tu alfa in omega študij; po di-plorai pa se odprejo na steio,} vrata univerzitetnega parka, kjer razni vplivni Ijudje se-stavljajo »moštvo« vz mladih diplamirancev, potem ko jim že med študijem, v ta namen določenih urah, slikatjo bodoč-nost v najlepših barvah. VsakogcbT izmed nas bo ta način življenja presenetU. Ali je a good job res edim vzvi-šeni cilj mladega ameriskega ijiteligenta? Na žalost mora-rao ugotoviti naravnast za-strašujoče pasirven odnos do . vsega ostalega, kar bi še mo-ralo zanimati mladega inte~ lekttialca. Res imajo različne klube na collegeih, kjer pa se skupaj s člani le pleše, igra poker, golf, celo Ijubezenške teiave so natančno urejene med člani, tako da moraš pre-iti kar štiri uradno določene stopnje, da kcmčno zajadraš v zakonski pristan. S podobni-mi problemi se pečajo tudl študenUki listi, ki jih izdaja-jo sicer vsi collegi, od kate-rih pa se le redko kateri loti kakega važnejšega obiega vprašanja, zlasti pa sef 'drii daleč proč od političnega pod-ročja. Naravnost občudovamja vredna je mimost teh ameri~ ških kolegov. ki se ra®živijo le na nogometnih igriščih m v plesnih dvaranah. Vča&Vh. pa jih prično mučiti tudi »tezki družbeni problemu: predtaga-/o, da bi policija morala certf zurirati knjige, film, radio, uvesti ostrejše zasliSevanje in poddbno. Med vsemi temA negatiivnt-mi pojavi pa nam je uspelo zaslediti tudi svetlejšo plat, ki postaja iz dneva v dan za* znavnejša. Potavlja se zdrava kritvka, zlasti od strani tistih-ki so se prepričali na lastne oči o načinu žvvljenja evrop-skega študenta. Vgotovitv« študentov uoisconsmske uni-verze: čutimo, da še daleč tw-smo izrabili v§eh svojih «jx>-sobnosti, zahteve po študifski reformi v Philadelphiji ter zlcu-sti močna razgibanost Tia zad-njem združenju ameriških šbu~ dentov VSNSA priča. da tako ne more več dolgo ostati. Če-prav so parki okoli collgeov tako lepo urejeni kot tnalo kje drugod po svetu, se mora spremeniti tudi v notranjos/ti collegeov in med študenti mn mvmi. A. BASSIN , Znanje je plod skupnega dela 12. marca je bila seja Unlverzitetnega sveta. Na dnev-nem redu je bilo poročilo rektorja o delu Unlverzitetne uprave, porcčilo o skleplh zadnjega plenuma Skupnosti jugoslovanskih univerz, razprava o ukrepih za izboljšanje pedagoških metod pouka in določitev speclalnosti na po-sa.me3nih fakultetah ter odobritev posebnih dodatkov za ta asisreziska mesta. V svojem poročilu je rektor univerze omenil dopolnitve k odloku o vpisu na fakultete, ki jih je sprejela Ljudska skup-ščina LRS. S temi dopolnitva-mi je omogočeno vsem naSim državijanem, ki sicer nimajo popolne srednješdske itobrazbe, a imajo vse pogoje za uspešen študij na univerzi, da si izpo-polnijo znanje in dosežejo naj-višjo. kvalifikacijo. Nato Je de-jal, da so bili pri svolih rednih cfeiiskih tokrat skupaj s pod-predsednikom Ljudske skupšoi-ne LHS tovarišem Vilfanom v Studentskem naseUu, raaprav-ljaii s študenti o raznih proble-mih in se na kraju samem se-znanili z raznšmi pomanjklji-vostmi in p>otrebami naselja. V avezi s problemom štipendira-nja in študija mJadih talentdra-nih znanstvenikov v inozem-stvu ter pridobivanja novih kadrov za univerze, je omenil Komisijo za stike s tujino, ki naj zato, ker ni sredstev, to vprašanje rešoje v tesni pove-zavi z tistanovami, ki tudi skr-bijo za mlade in obetajoče ljudi. V razpravi o tem poročilu so Clani sveta načeli vprašanje praks doma in v tujini. Prišli so do zaključka, da je treba inczemske prakse omejiti, po-sebno privatne, ki nimajo s študijem nobene zveze, domače pa urediti. Govorili so tudi o materialnih razmerah študeir tov. S tem vprašanjem se bo ukvarjala tudi Skupnost Jugo-slovanskih univerz na prihod-njg seji. Tudi studijska komi-sija pri Univerzitetnem svetu bo morala skupaj z ZšJ raz-pravljati, ugotoviti dejansko stanje in pripraviti konkretne predloge za njiihovo reševanje. Nato so govorili tudi o sklepih in resoluciji zadnjega plenuma Skupnosti jugoslovan-skih univerz. Na tem plenumu so ugotovili, da srao sedaj na koncu prve etape razvoja štu-dijske reforme, čeprav š« ved-no ni rešeno vprašanje dolžine študija na stomatoloških in ve-terinarskiii fakultetah ali od-delkih. Z vso resnostjo je treba začeti realizirati njeno vsebdno. Predvsem je? treba rešdfi vpra-šanje metod pouka, učbenikov, skript in ostalih pogojev študi-ja in življenja študentov, vpra-šarije podlplomskega študija, v prvi vrsti pa pospešiti izdelavo učnih programov, na katere ne smemo gledati le s tehnične platl, temveč tudi z idejnega in družbenega stališča. Pouda-rek te strani nam dokazuje, da programi niso izključno stvar posameznih profesorjev, temveč so zanje odgovorni tudi fakul-tetnj organi. Vprašanju idejno-&ti programov Jn idejnosti po-uka ie treba posvefcati mnogo pozornosti, posebno na huma-nlstičnih fakultetah, kjer se vzgajajo bodočl vzgojitelji naše mladine. Ko so govorilfl o učbenikih in skriptah, so vsi poudarjaU, da jih je treba pospeženo izda-jati, saj so sredstva na razpo-lago in imamo svojo založbo. Predstavnik študentov v Uni-verzitetnem svetu Je deial, da so študentje g*lede tega obiskali mnoge profesorje, ki so na vprašanje, zakaj ne izdajo skript in učbenikov, odgovorili, da čakajo na programe in reši-tev vprašanja plačila. Stu-dentje so prepričani, da to delo profesorjem ne bi jemalo mnogo časa, saj vedo, da svoja predavanja v glavnem berejo, kar dokazaje, da imajo mate-rial zbran in nrejen. Na tej seji Je Univerzitetni svet razpravljal tudi o ukrepih za izboljšanje pedagoških me-tod pri pouku. Tovariš rektor je dejal, da je ^e čas, da prene-hatno govoritl o tem, kdo je odgovoren za znanje študentov, ko je vsem jasno, da je znanje študentov plod skupnega dela. Treba je odločneje pristopitj k realizaciji študijske reforme. Univerzitetni organi so o tem že mnogro razpravljali, kaj je treba storiti, da bodo študentje uspešno študirali. K temu lahko pedagoški kader milogo pripo-more. Predvsem fe treba uvesti take oblike dela, prj katerih pride pomoč profesorjev in asi-stentov najbolj do izraza. Na osnovi dosedanjih izkušenj predlaga Un^verzitetna uprava, da se prenese težišč« dela s študenti v seminarje in uvede hidi druge primeme »blike, kot so študijskj krožkj in štu-dijske grupe. Tak način dela bo zahteval od profesorjev in as«i-stentov, pa tudi od študentov mnogo ve« naporov, toda uspehj bodo goiovo večji. Ker precej primanjkosj« profesorjev in asi-stentov, bo treba orgaovizirati tud,j samopomoč fitudetitov, t. j. boljši študentje predvs«m iz višjih lctnikov bodo pod vod-stvom profesorjev in asistentov vodili te &tudijske grup«. Tak način deia s« že uvedM na eko-nomski fakulteti in se je zelo obnesel, zato naj se uvede tudi povsod tam, kjer je to potrebno in tnožno. Druga stvar, od kater« tudl lahko prifiakuiemo dobre rc-zultate, je mentorstvo. Univer-litetni profesor prevzome skrb za letnik. Njegova naloga je, da študente orientira v snovi, sve-tuje in nudi pomož ter s« za-ni-ma za ts« njihove probleme, tudi izven nniverze, ki bi lah-ko škodJjivo vpldvali na njihov študij. Posebno skrb je treba posve-titi tudj svetom leinikov, saj spadajo v izpopolnjen sistem družbenega upravljanja in bodo opravljali pomembne naloge. Preko n.Hh bodo faknltete nu-dile ncposredno pomoč posa-meznlm letnikom, S temi svct1'-se tudi mentorstvo razširi na V8« profesorje. Uspeh novili oblik sodelorajija in pomoči je v marsičem odvisen tudi od študentov. Njihova nezaintere-siranost in nezadostna priza-devnost bi lahko d&lno ali celo popolnoma paralizlrala vsa pri-zadevanja. ^ MINIATURNA ANKETA ® MIMIATURNA ANKETA # MINIATURNA ANKETA S skupnimi močini gre iaže MIMIATURNA ANKETA • MINIATURHA AMKETA Skromna parada misli V VSAffl ANONIMNI anketi je nekaj hazarderskega, pa naj odgovarja na vprašanja še toliko ljudi. Iz odgovo-rov lahko razberemo le človekov profil, osenčen z vsak-danjimi težavami in neredko kdaj neresničen. Vseh misli pa v njej ne moremo nikoli zbrati: včasih zaradi neresno-sti anketiranih, drugikrat zaradi njfhove nepotrebne zlobe. KLJUB TEMU PA lahko z zaupanjetn pogledamo naši anketi v obraz. V osemdesetih odgovorih dvajset študen-tov prvihk letnikov railičnih fakultet in"«ddelkov se zrca-lijo resnost do izpolnitve študijskih obveznosti, skrbi ob skrajšanju študija, tarejo jih materialne težave, za izven-šolsko ndejstvovanje imajo premalo časa ... Odgovori kolegov na prvo vprašanje v naši anketj so ne-koliko presenetljlvl, saj kažejo( da je 9 študentov seznajenih z rezultati Atudiijske reforme, prav toliko pa jih zanje le del-no ve. Dv« o tem sp.loh ne ve-s^ta ničesar, dva pa sta se ne-jaeno izrazila. Odgovori so si-cer pr&cej različni, vendar imajo nekaj steupnega: štu-dentje menijo, da je prav, ker je priSlo do reforme, vendar bi bilo trefoa najprej zagstoviti miaterialne pogoje. Student agronomlje: ...spre-membe me niso razveselile . . . pogoji se mj zde nemogoči . . . menim, da ni koristno, če mo-ramo na hitro obvladati snov .. Na anketnem list^ču št. 15 j« Skupina članov univerzitetnega sveta med sejo Nacionalna neodvisnost danes med drugitn zapisano; Spre-memibe poštetlo občutim. Novl študijski program nl ni* manj obsežen kot lansfci, pogoji pa so dvakrat strožjj . , , Kje so skript«? .' . . Profesorji b; la-hko izpustili poglaviiia, ki nam v praksi ine k-oristijo ... — pojasnjuje kolega z agronomii.j«. Studentka filozofske fakulte-te: Z reformo nisem dodobra seznanjena. Ne vem niti, kafcš-ni so pogoji za vpis v tretji se_ mester . . . Kolegica % arhitekiare: — Reforma mi ugaja zaradi skmj-šanja študigskih let. Sicer pa . . programi so preobremerhjeni . .. Studentka ekonomak« fakultete, nekoliko naivno: Sre^na sem, da lahko študiram po novem študijskem programu \»li št. 7: Ne ostane mi ndti malo časa za »randi«; o čem drugem pa sploh m govora! Studentka zgodovine: V resnici se še nisem nitj seznanila s študijem. Vedno mi preostaja dovolj časa za najrazlitnejša VPRAŠflU SMO Tvoja generacija je začela letos študirati po novens študijskem sisterau. Zanima nas, ali si seznanjen z rezul-tati študijske reforme, kako občutiš spremembe in kako jih ocenjuješ? V začetku letošnjega študijskega leta si se srečal z mnogimi študijskimi in materialnimi težavami. Ali so sedaj te težave prešle in kdo ti je pri tem pomagal? Mnogi študentje menijo, da je po sedanjih učnih na-črtih in ob drugih neurejenih problemih težko dokončati študij v predpisanem roku. Kaj sodiš o tem in ali boŠ lahko letos izpolnil študijske obveznosti? Si preobremenjen s študijem? Ti ostaja kaj časa za izvenšolsko udejstvovanje v okviru organizacije ZŠJ in drugih množičnih organizacij? ostali pa sploh nikjer, ker pra-vijo, da nimajo niti dovolj časa za študij. Večina bi se najraje ukvarjala s športom, toda . . . Student agronomiJe: Dovolj je študija. Sicer pa bi vse bilo, ko bi nam profesorjj že več let ne obljubljalj skript (po virih starejših kolegov) . . . Kolegica z arhitekture; Ce bi sproti štu-dirala bi mi še za študij zmanj- uveljavljanja, predvsem v Spor-tu. Kolega z gradbene: Časa nimiam, znam pa si Sa vzeti . . * 80 tnisli dvajsetih kolegov, miniaturnih razmišljanj; Res-nih, preudarnih... Torej an-keta, pa čeprav anonimna, ni taazarderstvo — pač pa podoba, k{ lahko mnogo pove in ob ka-teri je vredno razmišljati. (nadadjfvajnje ln konec) Zadnja leta se je pojavil problem nacio-nalne neodvisnosti tudi v medsebojnih od-nosih socialističnih dežel. In na tem področ-ju že dobiva v mnogo čistejši obliki neko popolnoma novo obeležje. Socialistične siie so vedno pretendirale, da bi s prevzemom politične oblasti rešile tudi nacionalno vpra-šanje. Splošno mnenje je bilo, da z uvedbo diktature proletariata nacionalno vprašanje več ali manj izgubi svojo osnovo in obstoji dalje še nekaj časa samo kot ostanek odno-bov, ki so vladali v obdobju kapitalizma. — Vnaprej ni bilo mogoče slutiti, da lahko dobi nacionalno vprašanje svoje speciflone aspekte na osnovi samega socialističnega razvoja Danes je neumestno samo ponavljanje, da d.'ktatura proletariata vključuje tudi rešitev nacionalnega vprašanja — treba je pokazati, na kakšen način prinaša diktatura to rešitev. Formalna enakopravnost, enakopravnost pred zakoni, še ne rešuje problema nacional-nih odncsov. Ce se vsi narodi lahko svobodno izražajo v svojem jeziku in imajo lastne or-gane oblasti, stvar še ni rešena. Osnova na-cipnamega vprašanja je družbena delitev de-la, ki je v svojem zgcdovinskem razvoju pri-vedla različne narode v različen ekopomski položaj, v različne življeniske pogoje. Ma-terialne razlike v življenjskih pogojih pusti-jo svoj pečat na vseh razredih nekega na-roda. To so tisti materialni momenti, ki kljub razredni neenotnosti vsakega naroda vodijo do gotovega skupnega nacionalnega interesa, ki združuj« vse pripadnike nekega naroda v odndsu ha prav tak posebni nacionalni inte-res drugih narodov. V težnjah narodov je »ekaj, kar jih postavlja v odnos medseboj- nega rivalstva. To je borba vsakega izmed njih za čim hitrejše ustvarjanje kar najbolj-ših življenjskih pogojev. Zato je vsak narod zainteresiran, da dobi tak položaj, ki mu bo prinašal čimveč družbenega materialnega bogastva. Ta težnja se pretežno izraža kot napor, da se z ekonomskinji sredstvi ustvari relativno najhitrejši lastni ekonomski raz-voj. Problem se torej reducira na rivalstvo med narodi okrog razdelitve viška vrednosti. Nasprotja, ki so na tej osnovi med polo-žaji delavskega razreda različnih dežel, mora socializem premostiti. Zakonito in neizbežno je, da narodi tudi v socializmu kažejo med seboj nasprotne interese pri delitvi viška vrednosti. Jasno je, da se protislovja, ki se na tej osnovi javljajo, izražajo pri nas na najmilejši možni način, ker so postavljene v okvire relativno najsvobodnejšega dialek-tičnega reševanja. Tam, kjer teh nasprotij ne priznavajo, se kažejo sicer skrito in zahrbt-no, zato pa tem močneje in škodljiveje. Harmonijo v nacionalnem vprašanju ustvarja socializem v paralelnem procesu šir-jenja in poglabljanja socialističnih družbenih odnosov in naglega razvoja proizvodnih sil in naporov za izenačenje ekonomske moči vseh narodov. Ta objektivni proces predstavlja realno osinovo medmarodne enotnosti soclall-stičnih sil. Pot popolne enotnosti delavskega razreda in vseh socialističnih sil na svetu je izključno v .svobodni konkurenci in integra-ciji različnih in v nečem danes še vedno nasprotujočih si nacionalnih interesov, ki se odražajo v delavskem razredu, v njegovem žjvljenju in borbi. Socialistične sile so dolžne, poiskatl naj-boljši dialektični spoj med posebnimi nacio-nalnimi interesi socialističnih dežel in sploš- nimi interesi socialističnega razvoja. Bistvo splošnih interesov soclalizma pa je ravno v tem, da se ne dopusti absolutizacija kakega posfcbnega nacionalnega interesa in njego-vega vsiljevanja drugim narodom. Splošni interes pa je dejansko dialektična sinteza protlslovnih nacionalnih interesov, vse drugo pa je le poskus, da se lastni nacionalni inte-res vsili drugim narodom. Nepriznavanje te resnice in prevladovanje drugačnih in nasprotujočih si stališč v med-narodnem delavskem gibanju, je bilo odraz dejstva, da se problemi v sami stvarnosti niso mogli lzraziti tak0 kot danes. Dokler je bila samo ena sbcialistična de-žela, je bila iz razumljivih razlogov tudi edi-na personifikacija socializma. To je neizbei-no vsiljevalo tudi navado, da se na prvo deželo socializma gleda izključno kot na izraz splošnih interesov socializma, kar je tudi bi-la. Tak odnos do nje je imelo naše revolu-cionarno gibanje. Vse to je privedlo do tega, da se je za-krilo dejstvo, da SZ vendarle ni samo po-osebljenje splošnih interesov, temveč isto-časno tudi določena država, ki ima svoje posebne nacionalne in državne interese. Čim so prišli ti interesi v nasprotje z nacional-nimi interesi drugih socialističnih dežel se je ta problem nenadoma pokazal v vsej svoji globini in zahteval svojo rešitev. Treba je bilo razumeti, da nacionalno vprašanje ni rešeno z odstranitvijo buržoazije kot razreda z oblasti. Pokopana je bila težka Stalinova zmota, da borba za čisto nacionalne interese izraža samo težnje buržoazije in svobodnega razvoja kapitalizma, kar je nekoč tudi bila njena pretežna karakteristika. Zato se je v vsaki manifestaciji borbe za nacionalne inte-rese, vedno in vseh pogojih, pa tudi v socia-lizmu, videl izključno prst buržoazije, osta-nek kapitalizjna. Po vsem tem je jasno, kako nesmiselna je obtožba JugosJavije, češ da ni več socialističčna dežela in da se je vrnila v kapitalizem. Razvoj pa se lahko samo začasno zaustavi, ker ga nezadržno vsiljuie.io potrebe nadalj-njega razvoja socialističnih družbenih odno-sov. Ta proces bo končan, ko bo med socia- lističnimi silami popolnoma prevladalo v teo-riji in praksi stališče, da težnje za popolno nacionalno enakopravnost med socialistični-mi deželami in v okviru mednarodnega de-lavskega gibanja niso neke nacionalistične zablode ali odmev vpliva buržoazne ideolo-gije, temveč samo eden najosnovnejših zu-nanjih izrazov borbe za zmago socializma. V odnosih socialističnih dežel postaja borba za nacionalno neodvisnost in enako-pravnost bistven instrument krepitve socia-listične družbe in njene poti v komunizem. V kolikor pa ti odnosi narašča.io v vedno bolj bistveno karakteristiko sodobnega svcta v celoti, v toliko puščajo svoj pečat tudi na problemu nacionalne neodvisnosti na sploh. Vzporedno z"razvojem socialistlčnlh druž-benih odno&ov in kot njihova osnova, ee raz-vija proces nove industrijske revolucije, ko-pičenje vse večjega materialnega bagastva, zjnamstvenega in tehničnega napredka. dvlga delovne storilnositi in nadaljnjega razvoja družbene delitve dela. Na tej psnovi se Le v kapitalizmiu in še posebno v socializmu vse boli vzajemno stikajo narodi na eko_ nomsk^m. političnem, ku^lturineni in drugih p.odročjih. To ]e edina realna pot stapljanja narodov In dokončne rešitve nacionalnega vprašanja. Narod je torej nastal na določeni stopnji razvoja družbene delitve dela kot iz-raz In potreba samega družbenega razvoja. Ima svojo družbeno zgodovinsko funkcijo. kl 6e izraža ne samo skozi vso epoho kapitalizdovs Tudi v teh vprašanjih je prišla do lzra-za ena Izmed velikih Stalinovih zmot. Ker je vlbgo naroda pojmoval izključno v for-miranj-u kapitaftističnega nacianalnega tr-žišča, ni mogel videtl deiansk© funkciie >na-roda po likvidaciji kapitalizma. Zato je ml« sli'1, da narod še dalje obstaja samo zato, ker ljudje govorljo razli^čne jezike. ker jlh lodujejo razlltne forme nacionalnihi kultur in razna druga obeležja. Iz tega je napravll zakljUfč&k. da se vprašanje stapljanja na-rodov v socializmu reducira na vprašanje ustvarjanja tako Imenovanih conskih jezlkov in preko njih. enega edinstvenega svetovne_ ga j«zika, odnosno unifikacije nacionalnih elementov knlturnega ustvarjanja. Prepri-čan, da bodo obstoječi nacionalnl jeziki naj. mo'6nejših narodov (kot tudl njihov© kultu-re) postali jedro takega staplianja narodov, je Stalin tako usmeri] tudi svojo politiko in pri>če] z umetnim forsiranjem ruskega iezi-k-a in ruske kuilture v drugih soclalističnih dežela>h. Izražajoč tendenco absolutlzaclje ln vsl-ljevanja enega posebnega nacionalnega in-teresa drugim socialističnlm deželam. Sta-lin ni mogel raz/umeti. da se stapljaTi.ie na-rodov sestoji v njihovem Izživljanju kot oblika materialnih. družbeno-efeonomisiklh odnosov med ljudml ln da so jezik, ku.ltura. mentaliteta ltd. samo zunanjl, torej ne naj-osnovnejši elementi v tem procesu. Se P'red-no so se narodl formirali. so ljudje govorill različne jezike. narodov p>a -kl.iub temu ni bilo. Zakai «1 torej ne bi mogli zamislltl, da se narodi lahko stapljajo, pa kljub tentu še govpre različne jezike? Daoiašnja stopnja razvojia medn»rodne ln-tegiracije je privedla do tega, da ljudje go-vore poleg materinega &e kak drugi jazlk. Ta proces se vedno bolj širi m lščejo se na}-efikasnejša sredstva, ki bl premostiLa V3e nacionalne razlike med ljudmi. V samem objektlvnem procesu se bodo gotovo naSla sredstva. ki bodo premostHa o^ke nacloaial-ne barlere, ki ne odgiovarjajo ve-5 potrebadBi nadaljnjega družbenega razvoja. w sebino kritlke ob izidu Hlapcev laftko označimo kar » CamikaTJevimi be&edami: »Razodell so besedo. zamolčall so misel...« Takoj po prvi vojni. po pe.snikovl smrti. pa se je kritično mnenje o Hlapcih vzporedno s celotnim pojmovanjem Cankar-jeve umetnosti temeljito zaobrnilo: vsi so jih hoteli imeti zase! To hotenje na glavo postavljene povojne kritike pa je bllo v kontelkstu podobno Cankairjevi Zgodbi o Simnu Sirotniku (Can-kaTijevi Zforanl splsi XV): Ostareli ln zgarani delavec Simen Sirotnik se je vračai domov. Vaiščani Osojnice in Prisojnice so se prepirall, kje da je doma, in s« ga ponujali drug drugemu. Medtem je Skotnik umrl od gladu na meji med obema vasema. Va- ščanom se je vzbudilo navidezno krščansko usmiljenje in hoteH so ga oboji pakopati. Toda mrtvl Sirotnik je ponoči Izginil. Prikazal se je obe>m.a žuDanoma. ki pa sta se ga ponovno bra,nila, kljub spovedi. ki sta jo opravila zaradl nečlov?škega ravnanja z njim. In Sirotnik ie strašil še naprej, dokter nista obe vasi postavili kapellcl! Zgodbe ipa s teim še ni bilo konec. Dedičl so se člsto PO *loveš»ko sprll za bogato zapuščino. Nastalo je vprašanje. čigav je pravzaprav Cankar. Ze ob prvl obletnici smrtl je lzšla v Domu in svetu Cankarjeva številka (DS 1020. 1), ki ,je skušala vrednotlti pesnika v klerikalmem smislu. imela pa je nesim- patičen zoiačaj, ker so nekateri sodelavci tekmovall, kateri se b-o reklamlral za večjega Cankarjevega prljatelja in mecena. Lefco kasneje je Ivan Prijatelj, ki se je edlnl otresel stran- karske togosti, prvi prikazal Cankarja kot umetnika, ki je bil »deležen Pre&ernove usode, usode umetnlka v majhnem na- rodu«. (Dr. Ivam Prijatelj: Domovina, glei umetnik! Cankarjev zbornik, Ljubljana 1921. 15). S tem pa je pokazal na osrednji in posebni proMem' pri raauimevanju pesnlkove kompleksne pcdotoe. To je bilo dragoceno napotilo llterarnlm kritikom. z?o- dcvl-narjem in gledaligkiim Vj-udem, naj polščejo v Cankarju občečloveške prvine. Osip Šest je v gledailiški sezoni 1922/23 (O. S. /Sest O?;p/: Ivan Cankar: Hlapci. Gledališki llst Narod- nega gledališča v Ljubljani, 1922-23, 2, 21) že namlgoval ob STANE SlMENC: Cankanevi ,,Hlapci" režijl Hlapcev v tej smeri, namreč, da bo režiser ^ez petdeset let all še prej črtal besede učitelj, župnik, zdravnik, kljub te-mj pa bo ostalo bistvo drame neizpremenjeno. Tudl Francž Koblar je v gledališikl ocenl te drarne (France Koblar: Ivan Cankar, Dom in svet 1923, 32) opozarjal na miselne poante, »ki rastejo in bijejo vsak dan huje«. Cankar ie postal problem tudi za gledališče ,ki ga je morailo občinstvo na novo odkrl-vati. Do takrat se je publika smejala le Cankarjevim šlbam, človeka pa, za katerim te šibe tipajo, ni slutila. S posebno z.ave5tjo je v te,j smeri razlagal Cankarja Josip Vldmar. ki j& poudarjal pesnikovo ilovečniost in skušal posneti \t njegovih del osnovno etično mlse'1, za kater0 je bll prepričan. d.a je kot središče enega' umetmišfcega sveta »&redišče in zakon vseh umetnlš.kih svetov« (Josip Vldmar: Cankarjeva človečnost. ^rl-ti^a, 1926-27, 4). Iz vseh teh rahlo nakazanih In tipajočlh smerl v razlaga-njiu Cankarjeve umetoosti se je izotolikoval boj, ki sl je prl-zadeval izostriti ln ustalitl nia^čelne poglede na pesnika. Vse te razprave \led in nelzrazito obdelan lik, sicer pa je ž« tekst, ki ga karakterizira, tudi tak, m«stoma čudno nelogičen in prisiljeno skonstruiran, na pri- mer njegov odnos do Svetinove žene Ide in njene (ter svoje) hčerk« Elfi, njegova vloga v Svetinovi družini ter pri dr Kern« itd. Najmanj je zadovo-ljil DANILO BENEDICIC kot študent Krže, surov, osoren in odbljajoč, brez trche kakšnih simpatičnih lastnosti, ni bil lik študenta, kot si ga je zamislK pisatelj in kot bi ga radi spre-jeli tudi mi. — Obe ženski vlo-gi — problematicna VIDE JU-VANOVE, Svetinove druge že-ne in Sitarj«ve Uubice, ženske »¦ močnimi zobmi« (kakršno smo, celo preveč v to smer po-udarjeno, videli na odru) in Punčke (DUSA POCKAJEVA), sta bili tekstu primerno odigra-ni. Vloga Punčke—Elči DUSl POOKAJEVI sioer ni kdovekai ležala, bila je premalo mlada, lahkotna in naivna, kdaj pa kdaj j« po nepotrebnem zašla v pravo dckliško prismojenost, pa spet je bila preveč zrela, vendar pa je svojo vlogo izoblikovala z veliko truda in prizadevnosti in je v — celoti gledano — po-dala lep, laokrožen in doiivet lik z mnogo topline. Za nami je to^ej premiera novega dramskega dela že po-kojnega pisatelja in če sedaj pomislimo, kaj nam je predsta-va prinesla, lahko z obžalova-njem ugotovimo, da ničcsar ta-kega, kar bi nas sililo, da bi si jo ogledali še enkrat. D. Kraigher x Z razstave poljskega plakata SODOBNA KANADSKA GRAFIKA Meditem, ka ta. čas potuje po galerijah nekatenh kanadskvh. mest razsta-va jugoslovanske grafi-ke, nam Nacivnalna kanadska galerija posreduje 57 del 13 sodobnih kanadskih grafvkov. Taki kulturni stiki s prija-teljsko driavc inuajo že dve leti trdne osnove, ki jih .pred-stavljata. razstavi 60 slik vio-dernega jugoslovanskega sli-karstva ter prizrenskih fresk. Posamezne kanadske pred-stavnike pa snvo spoznali že na obeh grafičnih bitenalih 1955 in 1957 v Ljubljani. Da gre tokrat zairvs za st?ež izraz Vkovnega ustvarjmvja, priča že starost raistavljcbjoiiti umetnikov, ki le redko prese- ga štirideset l&t. Razen tega je tudi kanadska grafbka dožive-la svaj razcvet šeie v polpre-tekli dobi dvajsetega stoletja. Vse do tedu.j so se umetnvki odloč-no lotili vseh vrst grafične tehnike, ki so postale lahko umljive posrednice njihovega notranjega življenja. Glede na to, da je število ra2stavljaijo^ih kot tudi raz- RADOSLAV VOJVODIČ: Otac ne polazi Vidim ga gde žUo blagosilja u pcmoč a nema zvezda i nema oblaka, tišina je i zadnji s-no kombinacvjo (Zima pride ju-tri — ledenomtzla modrozele-na.') Edina ženska predsitavnica W ale s Shirley ostaja s svojim geometričnim igračka-njem v spominu le kot dobra. risarka. A. Bassin VVILLIAM FAULKNER: Napaka v kemiji Jo&l Flint je sam telefoniral žerlfu. da je ubil svojo ženo. In ko eta Serif in njegov pomočnlk prišla na mesto, potem ko sta prevozila do z.akotja, kjer je živei stari Wesley Prltchel, dobrlh dvajset mllj, joi je Joel Flint sam počakal pri vratih in povabil, naj vstopita. Bii je tujec, priseljenec Yankee, ki je bil prišel v naS kraj pred dvema letoma kot Clan poiujočega karnevala. V njegovi Tazsvet-Lienl lcpi se je vrtelo ruiletmo koilo ln v$a je bila prekrita s ponikl,1anlmi plšto-licaml, britvicami, uriaml in org^licaml. Ko 1e karnevai odpiotoval, je ostal ln dva me-seca pozneje se ie poročil s Pritchelovo edinko: omejeno devico pri štiTidesetih. ki j« do takrat s svor)im togottjivim ln na-sllnim otetom živela na dobri, toda majhni farmi skoraj puš^avniško življenje. Toda celo po poroki se je zdelo, da ie stari Pritchel določi] mejo med seboi ln svojim zetom. Za mlada ie zgradil novo majhno hišo, dve milji pro<5 od svoje. kijer ]e hčerka kmalu pričela gojitl piščaince za prodajo. Sirile so se govorice, da stari Pritchel. ki se je komai da kdai kam od-pravid, sploh še ni prestopii praga nove hiše in je zato svojega zadniiega preostalega otroka vMel le enkrat na teden. To 1e bilo vi>ako nedeijo, ko sta s« ona in njen mož v star€m avtomobiliu. v katerem ie z«t vozil na trg piš>ča.nce, peljala na kosilo k staremu Pritchelu v staro hišo. kjer je sedai sam kuhal in gospodinjU. Sosedje &o govorill. da je edini razloig. da tedai dovcljuje svo-temu zetu vstop v hišo ta. da bl mu hč&rka l'abko enkrat na teden pripravila spodobno ln toplo kosllo. V na.9lednii^ dveh letih je bilo zeta mo5 v1d«t\ to slVšali iu <.n tam v Jeffersonu, kra-Jevnetn &redl«Hi še po-gosteje pa v vasid W> Tnajhneni križlš&u blizu niegovega do-»a. Bll je rnožak bllzu Štiridesetlh. ne majh&n n« vlsok, ne droben ne deb&l, z mrzlim, cšabnim in inteligentaiim obrazom. S svojim lenLm glasom je prlpovedoval anekdote, v katerih je mrgolelo izrazov. ki jih poslušalci niso še nikoli sJišali. Po njegovem lastmem pripovedovanju je žlvel v mestih, vendar v nobenem nl dolgo zdržal. V prvih treh meseclh svojega blvanja je na Ijudl, katerih način življenja 1e pre-vzel, z neko svojo osebno navado, napravil močan vtis. Zaradl nje so ga po vsem kraju poz.nali ceio ljudje, ki ga niso^Še nikoli vVdell. To ie bilo očitno — \"časib nežaljivo in nenamerno — omalovaževanje naše j-ui-njaške navade pitja whiskyja s sladkorjem i-n vodo. On je to vmenovai mehkužnost, kašo za otroke; sam pa ie pil celo naš ofitrl ln prepovedani, iz koruze doma narejeni whisky brez kapljice vode. Fotem je to zadaje nedeljsko popoldne telefomlral išerifu, da le ubil svojo ženo. Po_ čakia1! je oba uradnika in tasta prl vratih In dejal: »Sem to že odnesel v hižo. Zato vam nl treba lzigubljati časa l>n mi pripo-vedovati, da se ]& ne bl smel dotaknltl, dokler vi n« pridete.« — Menim, da je vse v redu, če ste io dvig-nili iz blata, ie dejal šerif. Zdi se mi, da ste rekll. da je bila nesrečia. — Potem ste v z.moti. je dejal Fllnt. Re-kel sem, da sevn jo ubll. In to 'je bilo vse. Serlf ga je odpe'ljal v Jefferson ln ga zaprl vje^o. In zv&čer. po večerji. je šerlf prišel skozi strafistka vrata v ©obo, kjer sem pod nadzorstvom strlca Gavina ptsal nek ziagovor. Strlc Gavin je bll le okrožnl \n ne otkrajni tožilec. Toda on \n šerlf, ki j« bil šerif celo že vef Časa kot pa stric Gavi:n okrožni tožllec. sfca b!la ves ta Las prijatelja. Mielim prljatelja v tem smlsl'Uf-kot sta prijatel-ja Igralca Saha, čeprtv »o njiunl ciljl v<5asih diamenftralno nasprotnl. Nekoč sem ju «lišal razpravljati: — Zanima me resnica, je dejal šerif. — Tudi mene, je odvrnll strlc Gavln. Tako redka je. Toda že boii me 'zanimajo pravlčnost 'In človeška bitja. — All nista resnica ln pravičnost ena ln Ista stvar? je dejal šerlf. — Od kdaj? ]e dejal strlc Gavln. V svo-j©m žtvljeaju sem vldel resnico, kl ie biila vse kaj drugega, toot pravična. In vldel sem pravi6no8t rabitl orodije in Instnumente. kl se jih jaz ne bl dotaknll za nobeno ceno. Serif nama je stoje prlpovedoval o umoru. Njegova velika postava z majhnlmi. trdimi o6ml «¦© je nejasno odraiala v svetlobl na-mizne svetllke. Govoril je navzdol, protl upornlm, prezgodaj oslvellm kiodrom strlca Gavina in nj^govemu drobnem.u, žlvahnemu O'braz'U. Strlc Gavin se je pri sedenju z vratom oplra] na stol \n držai] prekrižane noge na mi>zl. Med zobmi je držal ustnVk plpe h koruzne kor^nlne \n s\ dkrog nrsta navljal In odvijal urin.o verižlco. na kateri je bil vrezan hanvardskl ključ Phi Beta Kappa. — Zakaj? je vp-rašal strlc Gavm. — Tudi sam sem gia vpraSal, ie deial lerif. Rekel je: »akaj mioižje ubl.ia.io svoie žene? Recimo, da zaradl ziavarovalnlne. — To nl res. ie rekel stric Gavin. Zene so tfste, ki morljo svoje soiproge zaradi ta-kojfinj« osebne koristl — zavaro^alnlne, ali pa zaradl ščuvanja all obljub drugega m&škega. Možje morPo svoje žene lz so-vražtva, ieze, obupa. all pa zato, da bi pre-nehale govorltl, ker niti podkiupovanje niti enostavna odsotnost ne more brzdatl žen-skega jezika. — Pravilmo, ie de.ial Serlf. S svojlml maih-nlmi o&ml je pomežiknil na stran strica Gavlna: Kaže. da si je želel bltl zap^rt v ječi. Nl se dal prljetl zato. ker 1e ubll ženo. pač pa je ubil svoio ženo zato, da bi lahko bil zaprt, arefvran. nastražen. — Zakaj? je dejal stric Gavln. — Tudl pTavllno, je dejal Serif. Kadar č!ov«& ia s«boj premtfilfcno r.apTe vrata, tedaj je to zato. k©r se bojl. In človek, kl bl se dal prostovoljno zapretl pod obtožbo umo'Pa... S svojimi majhnlmi, trdirni ln utripojo^čimi očmi je dobrih deset sekund opazoval strica Gavlna. ki mu )e vra^al enav pogled. Zato. ker se nl bal, ne tokrat. ne nikoli. Tu in tam ®r©čaš človeka, kl ga ni-koli ni bilo strah. Niti samega sebe. On je eden takih. — Ce je tako, kaj je pričakoval, da boste storlli vi. je dejal stric Gavin. Zaikai ste to storili? — Mislite, da bi moral nekaj časa poča-kati? Zoipet sta se za trenutek spogledala. Strio Gavin sedaj nl več navijal urine verižice. »V redoi,« je dejail, »stari Pritchel —« — Tudl sam sem pomislil na to, je dejal šerif. Pa nič. — Nič, je dejal strlc Gavln. Niti vldell ga nlste? In šerlf je prlpovedoval tiudi o tem, kako so on, njegov pomočnik ln Fllnt stall na hodniku ln nenadoma zagledall starega mo-ža, ki jih je opazoval ^kozi okno. Za se-ku'ndo ie skozi okensko steklo strmel vanie z divjim, ctrplim obrazom. potem pa ?e Izglnii ln zapustil vtis diviega ves&lja. bes-nega zmagoslav.ia tn še nečesa drugega.. . — Strah. ie dejal šerif. Ne. Pravlm vam, da ga ni bMo strah. — Oh. je dejal, v\ mislite Pritcbela. Toikrat je tollko časa gledai strica Gavina. da je ta nazadnie de-ial: — V redu. Nadaljujte. In žerif ie prl-povedoval tudi o tem. kako «o stopili v hišo v predsobo, kako se ie ustavil ln potrkal na zaklenjena vrata sobe. v kateri so bU! vldeli obraz. ln starega Pritchela celo r>o-kltcal po imenu. vendar ni dobil odgovora; in še kako so odšli in našli gospo Flint v zadnii sobl, leže-fo "a postelji z rano od krogle nav ratu in Flintov razmajani avto ori zadniih stopnicah. kakor da sta blla kam nameniena. — Na avtomobtlu so blle tr! tiblte veve-rice. Rekel bl, da so bile ubite ob zort. je dejal čerif ln prtpovedoval o brvi na stopnlcah tn na zemlil med stopnlcaml ter avtomobilom, kot da je bila ublta iz avto-mobila, ln o puški, v kateri je bii še prazeti naboj in je slonela na notranji strani vežnih vrat, kakor da bi io m.ož odložil. ko ie stopil v hišo. In kako je on, šerif, odšel nazai v predsobo tn pomovno trkal na zafelenjena vraita. — S katere strani zaklenjenal.je dejal strlc Gavln. — Z notranje strani, je dejal šerlt — ln kako je nato krlčal. da bo raabil vrata, če mu gospod Pritchel ne odgovori Ln odpre. In kako je tokrat hrapav. besen star glas kri-če odgovcril: — Iz,ginite lz moje hiše! Vzemite morilca. ln lzginite \z moje hiše. — Podati bo«te morali lzjavo, je odvrnil žerif. — Podal bom svojo lzjavo, ko bo ias za to! je krlčal starec. Izginite lz moje hiše, vsl skupaj! In nato je on, šerlf. poslal po-močniika z avtotnobilom po najbližjega so-seda In s Flintom sta čakala, dokler se po-mo6nik ni vrnil z nekim možem in njegovo ženo. Potem so odpeljall Flinta v mesto in ga zaprli in šerif je telefoniral v hišo starega Prltchela, sosed pa je odgovoril In povedal, da je starec vedno zaklenjen v sobi. lz katere noče pritl. in da ne odgo-varja na vprašanja, pač pa je ukazal vsem (ker se je novlca o tragediji že razšlrila, je prišlo vei sosedov) nai zapustijo h!5o. Toda nekaterl med njlml bodo ostali v hi5i n© glede na to. kaj je na videz blazni starec rekel all storll, in da bo pogreb .iutri. — In to je vse? je. deja] stric Gavin. — To je vse. je dejal šerif. Ker je sedaj prepazno. — Na prlmer? .ie dejal strlc Gavln. — Napačen je mrtev. — To se dogaja. je dejal stric Gavin. — Na primer, tista zadeva z glino. — Kakšna zadeva z glijio? Vsi v našem kraju so vedell, da ^ma s^tarl Pritchel jamo z glino. Biia je dobra gllna, ravno na sredl njegove farme \n iz nie so sl Ijudje v sosešČini delali koristne, čeorav n&rodne lon^ene Izdelke — to pa le takrat. ko so ie lahko dovoli nakopali. kaiti L• j!h je videl go&pod Pritchel. iih ie pre-podil s svoje farme. Ze več generacij seai Prizadeti med seboj V zvezi s Slankom Ustvarjam, ker čutim ob tem zado-voljstvo, objavljenim v Trlbuni 17. februarja 1959, se je v našem uredništvu oglasil akjdemski kipar Stanc Keržifc in nas prosil za objavo naslednjih vrstic kot odgovor na odstavek Iz že omenjenega članka, s katerim se je čutil prlzadetega. V pesfcreni žlvlj&nju naže •tivarnosti se mi zdi res škoda časnikarskega prostora za po-tvorjena izvajanja v pretežni polovici intiervjua s tovarišem Renkom Julijanom dne 17. fe-bruarja te&a leta v Tribuni. Res 6udno je, da si tovairiS Renko lasti neke pravice pri skuilpturl n,a Rakeku, ko pa je vendar sam pristal in to pred osmimi lcti na manuelno po-moč in je delal pod mojim nad-zorstvom. Za delo. ki ga je opravil, iie bil tudi plačan na osnovi svojega predloga (sto di-nairjev na uro in 15 Usoč dinaar-jev za odlivanje). Iz navedb naj bi bilo razvid-nr sem v Cerknem in oikolici da-1'j Casa psttizanil. Ideja izvka iz roojega resničnega doživetja. O?novna skica je biJa izvršena že tedaj, ko tovariš Renko o spomeruiku ni vedel ničesar. Renko ne ve niti tega, da je tu šlo za prim&r takrat okrajnega spomftnita in ne padllm udele-ženc»m Partijske šdle, kakor navaja (drugi je bll odkrit šele-lansko leto). Zarndi kratkega roka pa sem ponudll tovarišu Renku polovi-co izvedbe spomenika (borca) pod pogojem, da jo samosfcojno izvede v lastni režiji, ves hono-rar in avtorska pravica pa pri-padata njemu. Na to ponudibo je tovariš Renko tudi pristal in ie tako tudi sodelovail pri pove-čanju skice. Nato pa je odšel na mainueln.o deJo, ne da bi me o tern. obvestil. Kot izgleda, m,u je bilo omenjeno deLQ donos-nejše, čeprav sem mu nudil možnost lastne realizacije bor-ca v Cerk,nem. Izvedbo navede-ne fignure je nato pod zgoraj napisan,imi pogoji izvršil tova-riš Marjan K«:ršič, ki je na svo-ji figuri tudi podpisan. Za sodelovanje pri kolektiv-nein spoimeniku za Kočevje je prejel tretjir.o honorarja od 250 tisoč dinarjev in. ne od 270 tisoč dinarjev, kakor on nava-ja. Pripominjam, da si je zara-čunal za vlivanje figure v na-ravini velikosti 30 tisoč din. Kott sam navaja, je delo izv-rši? v treh dneh in dveh no^čeh. Za prlmerjavo navajam, da sem imel tedaj kot prof^sor srednje žoie 11.000 dinarjev mesečnih pres€imkov; K sodelovau\j'U ga tudi ai tov. Stane sam ve, le priznati tega noče. Pazabil je, kolikokrat sem ga čakal pred njegovim ateljeijem (Mjuča ni-sem imel). ko je on brezbrižn^o sediel morda v gostilni, kamor je tako rad zahajal. Točno je vedel, da s«m idealist in da tako ponižneiga sodelavca lahko izkorišča po miJi volji zaveda-j^oč se, da mu fco na eno samo lepo besedo zope-t vse odpustil. Tud| v tem primeru ob odkritju spomenika me ni videl in me j© najbrž poaabil povabiti. V zvezi s spoTnenikom za Ko-čevje ne more tov. Stane odgo-voriti nič drugega kot to. da je prejel 250.000 in ne 270.000 di-narjev. Zr,aino mi je sicer, da &o prosili sodelujoči kiparji za po-višanje honorarja, ne vem pa natančn-o, ie sc v tem u&peii. Tov. Stane je razen te^a spre-giledal še moja dva kolega — klpairja, k; sta mi pomagiala pri odlivanju v mavec, za kar sem res dobil po predhodnem dogv-voru 30.000 dinarjev. To vso+o pa sem moral deliti tudi z ob^-ma sodelavcema. Res nisem j'tz kriv, če je cena za to delo taxa vlsoka in ie je nekdo tako f'n, da si noče mazati rok z Tnavccvn ali pa celo ni vešč tega dela. Ce se tov. Stane razburja nad pre-visoko cen-o za odlivan.ie in kot PTimer navaja svojo plačo sred-nješolskega profesorja. je res pozabljiv. Ali ga moram res jaz spomniti. da v tem frasu še ni bil zaposlen kot prafesor na STednji šoli? Da s«m res po-žrtvovalno pomagaH pri mod&ll-raniju. navajam, da me (Je isto-časno prosil za pomoč pn delu za spomentk v Domžalah tudi prof. akad. kipar Smerdu. On mi je plačeval sicer po 200 din na vsro, pa sem tedaj odklonil, čeprav nisem vedeil, koliko bo pripravljen plačati tov. Stan.e. Videl pa se>m, da se tov. Stane-tu zelo miudi z deLom kakor mi Je situacijo prikazoval ttidl tov. Alek® Potrata, upravnvk tJmet-niške zadruge. Slednji bl pat najiboljie vedelpovedati, koga j« videval v tem času v Staneto- I v&m atel^eju. Kako se 3e vsa s^tvar končala, ie bilo povedano i€ v prejšnjeim članku. Plscu A. B. so se brez moje vednosti vrinide pomote v zvezi z natečaj^m za spomenik v Cerknem. Res tokrat.ni bilo no-ben.ega natečaja in je bilo na?o-čilo dano direktno tov. Stanetu. Kdaj se mu *e pcrodila ideija o spomeniku, mi ni z,nano, vem le, da me je prosil za sodelova-nje in tudj ponudi1! pogoje, ka-tere navaja v svojem članku. Ob tej priliki mi je tudi izrazil »vioijo / zatnisel. Na pogoje sem pristal. ker takrat nisem lmel drugega dela, kljub temu, da sem se čutil po'n.ižanega, ker mi tov. S'tane z ni6©mer ni znai ali n.i hotel popraviti krivice, prizadejame ob moijem d^lu za ^pomenik v Kočevju. Ob«nem sem iskal možnosti kakega dru-gega zais3užka. To se mi je tudl posrečtfo, zato sem ga pustil na cedilu. Medtem pa sem skico po njeigovi zamisli že v popoLnosti dovršil sarn, brez njegove tako im^novaine pomočii Skica je bila oiriginailna, to je, ni bila mode-lirana po nobenem predlogu, kakor napačno navaja v svojem članku tov. Stan.e, vsaj jaz ni-s«m videl pri njem ničesar po-dobnega. Ni mi pa jasno, zakaj ml je pri delu spomenika v Cerknem priznal vreidnost tako-imeoovanega manuelnega dela, kair pa rni zanika za delo pri spomeniku v Kočcvju. Predvsem pa me zanima. kako sj tov. Stane tolmaiči manuelno d^elo pri skulpturah, ko se fig-u-ra povečajpo predlogj do narav-r,e veiikosti. Ali je to po njego-vern res samo manuelno delo? Če je, s kakšno pravico si je on zaračunal za tako manuelno delo avtoiraki honorar za delo na spomeniku za Kočevje? Osnutek ie vendar izdelal aka-demski kipar Božo Pengov! Ra-zen tega pa dela niti ni sam iz-VTŠ,il, pač pa jaz in to za ceno, ki jo sam prizna v svojem član,-ku. KoUikor vem iz lastnih iz-kušenj, je od osnutka do reali-zacije dolga in težka pot in na-staja.io prj tem spremembe in dopoilnitve, ki r-e moireijio biti ob zamisli oredvidene. Ce sem upo-dobi'1 njegovo zamis&l, sem go-tovo dodal stvari nekaj več, kot samo manuelno delo. Ko bi bilo to tako, kiot trdi tov. Stane, po-tem bi to izvršil lahko^sak de-lavec, ki ?n-a gneeti glino. Torej, v toliko se outim solastnika fi-gure, ki jo je pozn.eje tov. Stane prodal brez moje vednosti. Sam nisem dobil za to niti •Dočenega groša. Ce je ^lanek tov. Staneta tako ob&utno prizadel, je pač samo dokaz. da je zadel v črno, kar pa rxi bi'l moj namen. Očitno je, da so bila ta dejstva novinarju všeč in jih je prikazal tako, ka- kor si jih j-e ob poslušanju za-mislil. JULIJAN RENKO Upamo, da bodo bralci sedaj lahko sami presodili in spoznali objektivno resnico. Treba pa se je zavedati, da pri tem ne gre le za poravnavo nekega osebne-ga spora, ampak, da smo zadeli ob neki načelnejši problem: vloga in pomen tako imenovane-ga manuelnega del^ v kiparstvu. Občutek imamo, da tov. Keržič do tega ni zavzel ali pa ni hotel (v konkretni zadevi s kiparjei« Renkom) zavzeti pravilnega sta-lišča. • Cutim se dolžnega. da dopol-nim svoj prejšnji članek s po-pravkom, da je figuro v Cerk-nem izgotovil akad. kipar Mar-jan Keršič. Do tega spodrsljaja je prišlo izključno zaradi po-dobnosti obeh priimkov (Keržič — Keršič). Kar se tiče izjave tov. Keržiča, da je ost intervju-ja naperjena profci njemu, pri-pominjam, da do tega ne bi pri-šlo, v kolikor nekatera dejstva ne bi bila prevfeč očitna. Razen tega tudi smatram, da sem svoj »komentar« v prostoru in zaS&iti umetniškega ustvarjanja v so-cialistični družbi p.reveril, ! j-likor jc bilo v moji moči, ket pač obstoje nekatere stvari, ki ne morejo zaiti m«d širšo jav-nost. A. BASSIN (Nadaljevanje s prejšnje sirani) in sklepal, da je isto o^novno razpoloženje eooblikovalo tudi Kurenta in Hlapce. Ozadje je bila zrela ljubezen. zgodovina dLranja v religiozni svet (»zrela ljubezen je tista moč, ki je tega 0'Ptimiz.ma pa je bila hkratl zgodovina Cankarjevega pro-dala pisatelju novo življenjiko inspiracijo.« /Ibid 53?, ) Ob zaključku izdaje Cankarjevih Zbranih splaov se je oglasil Ivo Brnčič (Ivo Brnčič: Za Cankarjevo podobo, Ljub-ljanski Zvon 1937, 320--40, 344—52. 434—42), ki je nadaljeval in poglobi; polemiko v zvezi s posmrtnim pokatoličevanjem Iva-na Cankarja ter jo podprl s Kraigherjevo 03ebno izjavo (Ibid. 232). Urednikovo umetnostno analizo Cankarja je pustil ob strani, omejil se je na vprašanje idejnih sestavin, ki jim je tudi Izidor Cankar posvetil »ajveč pczornosti. Na«topil je <-0-per urednikovo tezo o Cankarjevenru katolištvu. težišče. eseja pa je reakcija na njegovo laično in nepravilno razlago marksizma. Osnovao vprašanje Cankarjevega nazora ti-či po Brnčiču v pesnikovi duševncsti, kjer se prepletajo diametralno nasprotni elementi in se rkušajo med seboi uravnovesiti. .Vpra-šanje posebnih, njemu lastnih psiholoških momentov Pa .1«. kako je »tem tako ne&orodnim scstanovalcem cmogočil skupn© bivanje« (Ibid. 440) v intimnih »kamricah« svojega srca. ra-zuma in značaja »ter jlh v sebi In zase harmonično uglasll« (Ibid 440). Te Idejne antiteze so gradivo za del neke sintezfr, ki je »Cankarjev psihološiki obraz« (Ibid. 440). Brnčič ie z ome_ njeno tezo opozoril na zapletenost in uganko Cankarjeve oseb-nosti in njegovega miselnega razvoja ter nakazal raziskovaln* pot preko te psihološke dialektike. Za Brnčičem je razpravljal Dušan Kermavner (Dušan Ker-mavner: K pravdi za Cankarja. Sodobnos-t 6/1938, 510—27). ki je sintetiziral vse dotedanje pisanje okrog Cankarjevega sve-tovnega naziranja. Poudaril je, da je manjkala dotedanjemu »cankarjeslovju« važna pripravljalna osnova: »vsestranska in prodorna analiza Cankarjeve dobe« (Ibid. 514.) V tem smislu je koncipiral celotni članek^ katerega glavna teza je, da ni bila Cankarjeva preorientacija do katoliškega družbeno-političnega tabora nobena individualna prigoda ali celo naključje. V istem času so namreč »slovenski sociali&tični misleci na sploh spre-menili svoj odnos do obeh nasprotnih taborov v isti smeri ka-kor Ivan Cankar« (Ibid. 515). Po njem so negativno vrednotill liberalni tabor, »v katoliškem pa so odkrili tudi nekai družbe-ne progresivnosti« (Ibid. 515). »Pred njim pa So nasprotno povsem negativno vrednotili katoliški tabor.«- (Ibid. 515). S tem so skušali popraviti tisto, kar je v »vetovnonazorskem po-gledu zagrešH kompromlsa>rski in plitvi liberallzem, s katerim so se vezali v protiklerikalnem boju. Po tem prelomu pa .i® proticerkvena ost Pri slovenskih socialističnih mislecih »boij ali manj« otopela. Zadnji, ki je med obema vojtiama poseg&l v to polemiko. je bil France Vodnik (France Vodnik: K pravdi za Cankarjevo podobo, Dejanje 3/1940, 41—50). kl je ponovno sintetiziral do-tedanja izvajanja. Poudaril je, da vsak kritik »vendarle rekla-mira Cankarj.a za tis-ti nazor, ki ga Izpoveduje sam« (Ibld. 42). Isto eeveda velja za Vodnika. ki je s svojo razlago pritegnll urednikoima Zbranih spisov, Izidorju Cankarju in Francetu Koblarjiu. To pravdo, kl je bilo Izhodi^če analize Cankarjeve idej-nosti, ne pa vprašanja Cankarjeve urnetnosti. je hote] rešiti Radivoj Rehar (Radivoj Rehar: Pravda za Cankarjevo nazorsko-politično pirlpadnosit. Podoba Ivana Cankarja I. Lvubljana 1945, 51—54), ki je proglasil pesnika kot »slntezo slovenstva« In se s tem anemlčnim člankom izogni] kakršnikoli globljl problematiki. Zgodovinskl razvoj razlage Hlapcev ie torei domoval med obema vojnama v zvezi s celotno Cankar)evo problematiko v pomembnih razpravljanjih. ki so osve-tljevala dramo v idej-nem, estetsketm in sociološkem pogledu. 3. Noben slovenski dramatrk ni toliko časa razvnemal na-šega gledaližkega občinstva ter zaposljeval literarno kriliko in literarno zgodovino kot Cankar s svojimi Hlapci. Imeno-vali so jih socialna drama, družbena drama, sDcialno-politična drama, najbolj politiona drama in višek Cankarjeve dramat-ske polemike. Po drugi vojni je kritika zlasti poudarjala druž-beno pomembnost Cankarjevega dela, ki se je prei zametovala, in vpliv le-te na slovenskega delavca, kmeta in izobraženca. Bori9 Ziherl je v svojem eseju Slovenski pisatelj in so-ciallst (Naša sodobnost 4/1956, 391) postavll Hlapce med tiste drame, v katerih je dosegel Cankar vrhunec svoie globoko smiselne ln borbeno kritične tvornosti. 2e pred tem je raz-lagal osebe ln drame kot »umetniško dognane tipe tedanje slo-venske stvarnosti« (Boris Ziherl; Iva,n Cankar in njegova dob-a v kinjigl Ivana Cankarja: Za narodov blagOT. Knjižnica slo-venskega gledališ^a 8. SKZ 1947, 19) in opozDril da zasledimo v njih »predvsem umetni§ko stopnjevanje, vse globlje prodi-ranje Cankarja v družbeno stvarnost« (Ibld. 19). Psibološko llnijo Jermanovega doživljanja je spravl'1 v zvezo z ekoriom-skim ln duhovnira zasužnjevrnjem slovenskih kmečkih mno-žlc, ki da je ustvarilo »pogoje za neko popuščanje tn resigna-cijo, kakor opažamo v draml« (Ibid. 21). Jermanov lzstop lz aktivnega boja mč je bllo v Mši ducat Ijudl skiupai z — ^kupaj z go.spo Fllntovo ln »tarl Prltchel je že vedno la- klenjen v svoji st>b\ in z niim je vse v redu. Malo pred z-cro so ga slišali. kako je taval po sobi, in nekdo ie potrkal na vrata in. toiliko časa trkal in klioal. dokler ni starl končno odprl vrata toliko široko. da jlh je lahko vse po vrsti dobro ozmer.ial in jih znova zapodil iz svoje hiše. Pot&m je vrata zopet zaklenil. Zdi se ml, da ]e starega precej prlzadelo. Verjelno je videl, kako se je vse zgodilo. In v njegovi sta-rcsti, ko je že tako in tako pognai od hiše vsa živa bitja, ga je končno zapustilo Se to nap'Ol pTismuikmjeno deikle. Misllm. da nl prav nič čudnega v tem, če se ie poročila celo s taklm čilovetoom. kot je Flint. Kako je naplsiano v knjigi — Kdor bo prViel za me osta1!. če bi po-begnil. Namesto tega pa mi je teleionlral, da -je Izvršil umor. — Ne vem. ie dejal stric Gavln. »All tte pretpričanl, da stari Prltchel...« — All vam nisem pravkar deial. da &o *a ljudje danes dopoldne vldell skozl odprta vrata ln govorill z njlm. In Ben Ewelil v«t- jetno sedi prav to minuto na stolu, naslo-njenem na tista vrata — gorje rou. če ne! Če bom kaj slišal, vam bom teiefoniral. Toda povedal sem vam tu^i, da ne bo nič. Telefoniral je uro pozneje.•, Govorll je s pomočnikom. ki ie preiskai Fllntovo hišo. in ta mu je sporočll samo to. da ie bVl. enkrat ponoči Flint tam — zadnja vrata so odprta in oljnata Iu6ka je razblta tam, ki&r se je Flirit spotaknil obnjo, ko je taval v teml, pomo^čnik pa je še našeil za vellko, odprto in v naglici premeteno skrlnjo zvlt kos paplrja, ki ga Flint očltno rabll za bakljo, ko je iskal v ekrlnji — kos papirja. ki je odtrgan od plakata. — Od Česa? je dejal strtc Gavln. — Tako je. kot sem dejal, je rekel lerlf. In B&n pravi: »V redu, če ne verjam&š tega. kar preberem s svojlml o6ml, pa pošlji še koga drogega. To je kos papirja. kl je očltno odtrgan od oglasa. ker plše na njem s črkami. kl jih lahko celo iaz preberem.« In jaz mu pravim: »Pove.i ml natanko. kai držiš v svojl rokl. In on je to storll. To ,ie llst lz revlje all majhnega čascnisa z na-slovom Blllboard all morda The Billboard. Na listu ie še ve^ črk. toda Ben Hh ne more prebratl, ker je Izgubll svoia očala v gozdu. ko je obkoljevai hišo. da bt uiel Fllnta. Morda ie pričakoval, da ga bo ore-senetil prl kuhanju zajtrka. Ali veste, kaj j€ to?« — Da. je dejai str!c Gavin. — Ali veste, kaj to pomenl in zakai 3e bll tam? — Da, je dejal strlc Gavln. »Toda zakaj?« — No, iaz vam ne morem oovedati. On pa nikoli ne bo. Ker je izginil. Oh, ujeli ga bcmo — nekdo ga b« že ujel. nek^e 1n. nekoi. Toda to ne bo tu in ne raradi tega Zdi se. kot da to ubogo. neškodlilvo, ome-jeno de«-nice. Rekel sem, da ie bllo včtrai vse kon-čano. In končano je. (Se nadaljuj«) IZPOLNJENE OBLJUBE Medtem ko je po dolinl že kar prava pomlad, se v višjih legah še vedno blešči slepeča belina in vabi štu-dente iz zakajenih mest in predavalnic na sveži zrak in ^oplo sonce. . Tako smo imeli kar dve nedelji zapored študentske smučarske prireditve, od katerih je bila prva na Sorici, druga pa na Vršiču. del in tako zaprafvil možnost za boljšo uvrstitev. Ceprav se je pcdobno zgodilo tudi z Verb-kom, je kljub temu ostal na drugem mestu. 2e na oko je "^"ršic1-'0' (filozofija) 1.09,7, 3. Jenka Elvič (VSMS) 1.19,3 itd. D skupina: l. Primož Fetih (!kla-siCna) 43,0\, 2. Franc Frelih (I. gimn.) 43,7, 3. Borut Zajec (kla- Prav do pred kratkim je tnaLckaiteri. od našdii smuoar-jev kiaj več vedel o Sorici in njenih smiučiščih, sedai pa je že-tako zinana, da je Lito&troj-ska koča mnogo premaj-hna, da bi labko spreijeila števiilne izletnike iin smučarje. V sploš-nem pomanijkan.iti snega so se zato tudi smučiarji .. Olympie oddcnčlM. da bodo iizvedli pr-vensitvo ljubljansike univerze na smučdščih Soirioe. Zaniananje za to teikmava-ivje je bilo zelo veliko, sai se je prirediitelijem prijarv-ilo kar 87 tekmioviailcev za pet sfkuipin: stafrejši akademitei, študenitje, študentke, dijaki in dijaikinje. 2al zaradi slabega vreimena vsd ti niso niastopilii jin je tako nasitopilo le 31 študentov, 6 študentk, 1 dijakinja in 18 di-jakov. Pomerili so se v vele-&]alomu in pokaizali, da so pra-vl špotrtiniki-borci. S tem. kar smo videli smo lahko povsem zadovolini, za kar gre precejš-nja zashiga našemu smučair-Skemu klubu. ki ts lotos sipre-menil svaj način dela in doka-zal, da je na pravi pciti. Pred tem je naš klub arganiziral ob nedeljah izlete na Krvavec, ki so bili vedno dobro obi-skami. Taiko so imeili simu&arji vsaj nekoliko trentimga n-a sne-gu. študentcm pa je bolo omo-gočeino zdravo razvedrilo. In pna/v v tsm so letos v celoti usireli. Tudi v kvaMteitl ie bil videli koraik na.pred in z veli-ki'T>' upi 5imo čakaili na Med-n?* Jno študentsiko prvenstvo, za ' -'lero je prireditelj določil 15. mairec. Vabila za to tradioionalno tekmovanje so bila pravočasno razposlana med staj:e znance z inožemskih univerz. Kazalo je, da bo to eno najkvalitet-nejsih tekmovanj prd nas v tej skromnii zimdki sezoni. 2al so v zadnjem trenutku prihajale odpovedii ena z»a drugo. Avstrij-ci zaradi smrti svojega tekmo-valca Tonija Marka teden dni sploh niso nastoipaii na tsk-movanjjih v tnjini. Poljaki niso mogli pravočaismo dobiti pot-nih dcvoljienj, Italijani nam ni-so niti odgovorili, pirav tako pa tudi ne Franoca. Tako smo cstali samo domačiini in kljub temu spravidi pod streho še eno zelo uspelo prireditev. V idealnih snožnih in we-menskih pogojih so se poime-rili tekmovalc.i im tekmovalke v 950 m dclgem veleslalomu i višinsko raaliko 180 m im 36 vraticami. Ponovno smo lahko cpazili velik napredek, ki so ga naredtili naš.i smučarji v letošnji seeoni, čepnav v iz-redno slabiih pogoijih. Dokai dobro tehnično znan;;e in ve-liika borbenosit so bile glavne odlike nastcpajočah. Maram reči. da je razveseljivo pred-vs>etm dejstvo, da je nastopilo precej neregistriranih tekmo-valcev, ki so se v tekrriiavanju ki?r dotoro odrezaili in marsi-kateremu bol;še>mu smučar.i»u prekrižali račune. Naijboliši 6as pn-oge se je stalno spreminjail. Vsi smopri-Čakovaii, da bo glavna borba med Saroam, Jemcem in Varb-kom. Tafco bi tudi bilo, a ie naijporej Sairc kar dvakrat pa- bido jasno. da bo imel najbodj-ši čas Janez Jemec, člaTekmovali so tudi v mošt-venem tekmovaniu, v katerem so letos osvojiili prvo mesito pravniki Jote Verbek, Aleš Rcsina Ln Vladiimiir Pernuš. Zmagovalno mošfevo je preje-lo lep pokal in uipamo, da to ni' zadnja trofeja pravnikov. -Ne bo odveč, če bomo pove-dali neka} besed še o našiih de-kletih. VsakamiiT je jasno, da jih je brez dvoma premalo na naših športnih dgriščih in prav tako tudi na smučiščih. Na Soricd ie biilo pač malo sne-ga in slabo vreme. upall pa smo, da bo na Vršiču udeležba boljša. Žal simo se tudii tokrat zmotili. Nastopila ,je standaird-na petorka in nif več. Seveda bi bilo zanimivo vcdeti, kaj je vzrok tako ^majhneimti štievilu smučark. Mimogrede naj po-vemo, da snio ujeli pagiovor smučark, ki so ugotavtljale, katerih teka^ovalk ne bo, ta »a vprašanie, zakaj teh ni, je bil odgir>vor zelo enogtarven: raate-re jih nisio pustiie. Uboga de-kleta. z,a koliiko lepih uric v naravi so tJtrikra.išana! Prireditelie tega tekmova-nja moramo poihvaliiti dn upam, da bodo še vnaipreii tafco skr-beli za razvedrilo študemtov. TEHNICNI REZULTATI: SORICA: A skupina: 1. Igor KantuSar (strojna) 39,5, B skuplna: 1. Jože Vcrbek (pra-vo) 37,4, 2. Borut Pirc (medicina) 3«,5, 3. Mlro Dvoršak (VSTV) 38,6, 4. Milan Udir (medicina) 39,6 Itd. C skupina: l. Mara PrapTotnik (VSTV) l.M,3, 2. Majda Gregori« Studentke: 1. Majda Gregorič (filozofija) 1.03,4, 2. Mara Praprot-nik (VSTV) 1.36,0 ltd. Dijakinje: 1. Majda Marlnko (klasična) 1.17,7. Stare^šl akademlki: 1. Igor Kan-tušar (strojništvo) 42,8, 2. Marjan PraCefc 4S.4. Studenti: l. Janez Jemec (gra^ beništvo) 40,3, 2. Jože Verbeh (pravo) 43,1. 3. Alojz Katnik (me-talurgija) 43,9 Itd. Srednješolci: 1. Primož Fetib (klasiftna) 4S,2, 2. Filip Gartner (GSS) 52.4. 3. Adl Golmajer (va-jeniška) 53.5. VRSTNI RED EKIP PO FAKUL-TETAH: j. Pravna — 138.2, 2. Fak. za arhit., gradben. in geode-zijo — 140,6. 3. Medicinska — 146,3, 4. Fak. za rudar., metalur. in ke-mijo — 147,6. 5. Fak. za elektro-tehniko in strojn, — lf»i.i, 6. Goz-darska — 197,0, 7. VSTV — 210,8. Letnl obSnl zbor košarkarjev ASK Olympia je otvoril predsed^ik tovariš Pezdir, ki je pozdravil goste, med nji-mi zastopnika osrednjega društva Olympia tovariša Lav-riča, zastopnika Zveze študentskih športnih organizacij tovariša Popoviča, predstavnika KZS tovariša Breznika in zastopnfka KK Ljubljana, kakor tudi navzoče igralce kluba in člane uprave. V kratkem govoru se je do-taknil glavnih uspehov in na-pak pni delu v preteklem letu. V imenu upraivnega odbora se je zahvaMl vsem Članom za so-delavaajie in jdh povabil k še večji vnemi pri reševanju bo-doiih nalog. Še poseba.i je iz-rekel zahvalo tavarišu Krese-tu. ki je omoigočil kluibu dz- PREDSEDN1K SSŠOJ NA SMUCARSKEM PRVENSTVU LJUBLJANSKE UMIVERZE Zadovoljen sem z vašim delom Ob prilikl našega tek movanja na Vršiču smo naleteli na nenavadnega gosta. Tega tekraovanja se je namreč udeležil Teodor Olič iz B eograda. Izkoristili smo njegovo kratko bivanje med naml in mu zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je prav r ad odgovoril. Kar poglejmo, kaj meni o našem tekmovan ju. —elo me veseli, da sem lahko prtšel med vas, da vas vidim pri vašem nacionalnem športu. Moram reči, da sem s priredit-vijo zelo zadovoljen. Organiza-torji, clani ASK OIympie, so pokazali, da se da v Le tako sla-bih razmerah z dobro voljo na rediti veliko. Organizacija je bila zelo dobra,' prav isto pa lahko trdim tudi za 6a6titev 40-l€itni-ce ustant>viitvie KPJ in SKOJ bi bilo treba izvesti veliiko špoirtno manifestaci/jo s skle-nitviljo dogovora s Crveno z\^ezdo o tekrno-vaniu vseh ekip. Tudi v partizanskem po-hodu »Ob žici okupiirane Lijub-ljane« naj bi nasitapilo čimveč članov. Tov. Ptezdir ie §e želel novemu odboru obilo uspeha in izrazil željo, da bi p-ristojn.i forumi še nadaije stali klubu trdno ob strani. Iz poročila sekretarja ie raz-vidno, da so igrišče, rekviziti in finančna sredstva največji problemi kluba. V preteklem letu ie klub utrpel veliko fi-nančno izgubo zaradi pre-maj.hne kapacitete igrišča pod Cokimovirn gradom. Tudi ure-ditev samega igrišča je zahte-vala veliko sredstev. Veliko razumevanjia sta za težave kluba pokazala upnava košar-kpirskega kluba Lijiubljana in uprava Gogpodarskega razsta-višča, kd sta pomagala klubu iz zagate, ko ni imel lastnega ignišča. Zabeležili so skorai stoodstotrii poras-t članstva. Klub je nakuipil nekaj opre-me. na katero pa je treba vse-kakor bolje paziti in z njo varčevati. forumi so bili v glavnem za-dovoljivi, omeniti >e treba le, da v&e premalo upoštevajo po-trebe tako velikega kluba. kot je ASK Olympia. Sekretar se ]e zahvalil športnim redak-cijam časopisov z.a scdelova-nje. Še posebe.i pa i© izrekel zahvaLo za izkazano denarno pomoč republiškemu sekreta-riaitu z,a finance in pozval upravni odbor, nai še vnapre.i gleda za tera, da bi imei klub čim bodjše materialne pogoje. Sportne us-pehe amb spozna-li iz tehničnega poročila. L.Lga-ško moštvo ie imelo v začetku sezone prevelike napore. Tek-movalci niso imeli nobenega cddiha med tekmovan.ii, karse ie posebno izkazalo v tekmi z Akademikom. Po tej krizi se je stanje v moštvu z vrndtvijo KriEitančiča izboljšalo in dcse-gli so 2. mesto. Tudi ženska vrata, ki ie daslej le životari-le, je dosegla velik ugpeh z obsitcijem v zvezini ligi. Nai-boljše nade za usp-eh pa da slutiti uspešna košarkarska šola med Ljubljansko srednje-šolsko mladino, ki jo ie obi-sikovalo okrog 150 igralcev,. ta-ko da o novih kadrih ni treba 1 skrbeti. Sedaj je na delu ll trenerjev. ki trenirajo 1 možko in 1 žensko ligaško moštvo, 3 miladinske moške in 1 mladin-sko žensko ter 4 pionirske ekipe. V preteklem letu je klub prešel na ureieno knjigavod-stvo. Dobili so precej dotacij. vendar so iz nerazumliivih vzrokov zaključili z izgubo okrog 13.500 din. Disciplinska komisija ni imela v pretresu težjih prekr-skov. disciplina igralcev ]e bi-]a v preteklem letu zadovolji-va. Tovariš Filipan je v disiku-sifi ilzjavil, da je glavni pro-blem novo igrišče. Vsa stvar mora ste&i, kajti načrti igrišca že od avgu&ta 1958. Klub bo uttrpel velike izgube pri mate-rialnih sredatvlh, če ne bo igrišče dograjeno vsaj do za-četka drugega dela ligaškega tekmovanja. Igrišče pa mora zadoščati povečanernu zanima-nju za košarko. Tovariš Popovič je razprav-ljal o odnosih med košarkarji in osrednjam društvom ter po-udaril, da so košarkarji le del ceilotnega kiuba, ki vodi in usmerja šport med študeniti. Vendar morajo košarkarji Olympie pcsvetiti več pozorn-iiositi rszvoju študentskega športa. Nova igrišča, ki jiih bo-do dobili študentje, morajo bi-ti odprta vsej mladini iin ena-ko pomembna za vse. Tovariš Breznik. pcdpred-sednik IO KZJ je pohvalil de-lo kluba in sporočil vodstvu kluba koledar tekmovanj KSJ, da bi klub lahko svoie delo koordiniral. Tovariš Bajc je predlagal, da &a zmanjša število medna-rodnih arečanj. kafti iedro re-prezentance tvorijo študentje, ki tako izgube vs-ak po 112 dni na leto. Tudi KZS zastopa sta-li§če, da se težišče tefcmovanj p.fenese"rta dcmač te-ren, \ren-dar je zelo težko vsk.laditi vse interese. • Na volitvah so člani izirazili zaupanje staremu odboru in ga v večini ponovno izvolili, za predsednika pa ie bil spet izvoljen tovariš Pezdir. Slaba stran občnega zbora je bila majhna udeležba osta-Uh članov, sa.i je bila videti le aktivne igralce, člane uprav-nega odbora in gomiilo pionir-iev.' Predvasm ie bilo apaziti, da člani kluba neradi diskutirajo o delu \n nalcgah kluba. V bo-dcče bi pričakovali živahnejšo debato samih članov kluba o njihovih problemih. Predvsem pa želimo klubu 6imveč uspe- Lovorike razdeljene Odnosi z ostalimi š.porinimi so v reviziji pri ing. Bloudku hov na športnem polju. Nedavno ustanovljen a Zveza študentskih športnih organizacij ZSSO je za z ačetek svojega dela priredila 17. marca prvenstvo posa meznikov in ekip v namiznem tenisu. Zveza fe priporočila po©aimez-nim združenjem naj izvurše izbk-na in.terna tekmovanja, tako da bi se tekmovanje razvilo v ši-rino in ne bi bilo prvenstvo univerze alfa in omega vsega letošnjega udejstvovanja v tej športni panogi. Obenem so te predipriprave poživile namizno-tenjške sekcije v študentskih domicvvih, tako da njihovim športnim delavcem ne moremo očitati kampanjskega dela. Za potrebe šitudentov je po-kazala uprava 2NTK Ljubljana veLiko mero razumevanja, saj je omoigočila z odstopom dvo-rane in oprerne izvedbo prven-stven&tev posaimeiznlh fakultet in tudi prvenstvo univerze. Za-to izkoiriščamo to pTLložnost. da se upravi ZNTK še enkrat zaih-valimo za izkaizano pomoč. S'troka.vno Izvedbo prvei%stva je Zveza študentskih športnih organizacij Ljubljana poverila študenitom, članom Namiznote-niške zveze Slovenije, ki sj v okvirti danih možnosti še kar uspešno privedli prvenstvo d'j lcraja. ZSSO Ljubljana je pri" pravlla za zmagovalce pokaie in diplome. (V 61anku v prejš-nji številki Tribur.e so ome^je-na tudi praktična darila, kate-ra pa so sl pri.lastili nekaterl nepošteni ude-eženci, saj je /^manjkalo okolj deset žogic). Pri ekipnem tekmovanju je bi'la velika uganka: ali bo uspe-'o ekipi pravnikov v postavl Kocijaa. Tigerman, Jambrek in Gorišek obdržatj prvo mesto in si tako zagotoviti prehodat po-kal v trajno last. Mnjogi so 1a ,}aili prednost ekioi ekonomi-stov, ki ]e s Toimažičem na 6e-lu obeitala postati za pravnike nepremagLj iva ovira. V drama- . tičnem boju pa so pravniki u-speli in z rezultatom 5:4 pre-magali tega največjega tekmeca in pretendenta za prvo jne&to. Premagali so še ostale ekipe in osvojiJi pokal Univerzitetnega cdbora ZŠ v trajno last. — Ni drugo mesto se je uvrstila eki-pa ekonomistov. na trttje pa naravoslovn,a fakulteta. Zenskih ekiip je bilo mnogo manj kakor moskih, v ndar :e tudj fa udeležba lep uspeh. — Vsekakor so naia dekleta v veliki večinj še preveč STamež-ljiva in vamujejo svoie špoirtno udejstvovanje za visokim kitaj-skim zidom privaitnega življe-nja. Zmagale so študentke na-ravosiovne fakiuHete pred eko nomistkami. V tekmovanju med posaimeznicami je Erathova v fina'lu prema^ela Pogačarjevo. Tekmovanje v A in B razre-du se ie začelo razmeroma kasno, tako da je zaradi nepri-mernega časa nekai tekmoval-cev. odšlo od tekmovania in xar predalo svoje partije. Kljub velikemu številu prijavljenih tekmovalcev se mnogi tekmo-vanja sploh nlso udeležili. '' -kaleri. posebno v B razredu, na so se menda prestirašili drugih mojstrov bele žogice in ii-Ti je bi'1'o nerod.no nastopiti. Organi-sator si zato ne sme delati, Dre-velikih i-luzij o velikeim porasru množičnosti, ver.dar je tud. stvarna udeležba vsekakor uspeh v primerjavi s pre.išniiro tekmovanjem. Zaradi omejene-ga časa (dvorano ,je bilo treba prepustitj članom ZTAK, ki ito imeli trening) so morali orga-nizatorji nekaj tekmovalcev 6r-tati. ketr nlso mogli pravočasno priti na tekmovanje. Pri posa-meznikiih v B razredu je zma-gal Maurič z zmago nad Obla-kom. V A razredu sta si po pri-ča/kovanju priboriia vstoip v fi-naie lar.skoletni prvak Kern Bojan in Tomažič, ki sta v pol' finalu premagala Pluta oziroma Tigermana. Nekat&ri gledalcl so pripisovali po prvem doblje-nem finalne.m nizu zrnago Ke>r-nu. vendar ie Tomažič s sigur-nimj ^rotiudarci v odločujočih trenutkih odločil naslednja dv-a niza v svoio korist i,n osvojil prvo mesito ter pokal. Na koncu tekmovanja se je tovariš Janko Popovič, predsed-n.ik Zveze Študentskih športndh organizacij, zahval:'! vsem tek-movalcem za udeležbo ter raz-delil rokale in diplome- V krat-kem nagovoru je še enkrat pri-kazal naloge te Zveze in po-zval vse navzoče. da se čim-prej in v čim ve&jem številu aktivno vključijo v organizaci-jo te Zveze po posameznili fa-kultetah. Minulo prvenstvo 1e pokaza-lo, da je velika ve^ina najbolj-ših sdovenskih igralcev namiz-nega terisa med študenti in si je bilo zato posebno finale re3 vredno ogledatd. V bodoče bl lahko ekipa ljubLjanske univer-ze dostojno zastopala našo uni-verzo na tekmovanjih med uni-verzitetnlmi središči, na kate-rih pa zaenkrat naša ekipa še ni sodelovala. Zvezi študentskih športnih organizacii pa n.aj tek-movanje služi v dokaz, da j^ namizni teriis med studenti iz-redno priiljubljen. V bodoče na^ se kar najbolj trudi za čim večjo množičnost tega špo>rta. Zveza ie t uspelo organizaojjj* še enkrat potrdila upravičefSJiil svojega obstoja in pokazaJa, ^ se ,Je oprijela dela na prave«4 konču in s pravo delovn/) vnt^ mo. Največja težava novo igrišče Poštudentene basni LISICA IN KROKAR Na vefi sedi krokar in drži V kljunu kas sira. Od spodaj Qa ffl&da lisica in si neznan-sko želi malico. Priiiznjeno pravi krokarjiu: »Krokarček, krasne zobe imaš, rada bi j'iih videia. Po-kaži mi zobke!« Nič odziva. »Krokarček, rada bi siišala tvoj' vilinski glas, zapo\j mi kakšen Armstrongov bugi vugi!« Se vedno nič. »Ljubi krokar! Si že slišcd, da je profesor hodil s tvojim dekletom, medtem ko si bil ti pri vojakih?« Krokar je res na širvko odprl kljun in so l milLčniki v trol^jbusu. Taike stvairi se počno itam, Jkjerr ni prič. Prav tako nl nLti dostjoj-no. niti lepo, kričati.za mimo-idočimi ali kazati jezik ljudem, ki se vozijo v trolejbusu, v Fi-atu 900 aili v avitomob iiu. Na promemadi si moramo prizadevati, da medtem ko se prerivamo, ne :razibi:jamo izložb, da s cigareto n« prežgemo oble-ke tistim, ki so pred nami, in da ne pothodimo tujega psa. Ce se nam kljub itemu kaj takega dogiodi, je treba r©či: »Opala, pardon, nikar se p,e jezite.« Na-ša dolžnoat j«. da se čim do-stojneje opnavičiimo, tako da se izognemo sodnijsikem.u postap-ku in da tisti, kaiteremu se ofwavičujemo, ne odnese krva-vega nosu, termveč občutek, da ima pred sabo gemtlemana. S tem pa seveda ni rečeno, da moramo biti na ulici sentlm^n-tjen in, vljuden način pozanimamo za ceno blapa in se pri tem izog.ibamlovimo z moškim ponosom, ki je svogstven vsem pravim genitliemainoni, ter &e počasi umikaimo k vraitom, pri tem pa paz.imo, da nobenega od napa-dalcev resneje ne poškodujemo. Ce pri tem komu razbijemo nos, se mu pismeno opravičimo takoj, ko vjsls spuste na svobodo iž policijske uprave. Izkoristiti nastalo panlko za-to, da bi izprazruli blagajno, ni dovoljeno. KAKO SE JE TREBA OBNASATI V GLEDALISCU Ker je gledališče namenjeno pospe^evanju pl*m«niitih občul-kov, ne smemo priti na predsta-vo pijani. C& pa se nam kljub temu to zgodi, se moramo truditi da ne padem^ z galerije v par-ter jn tako ne vznemairiimo mir-r,ega pottek-' predstave. Prav tako se ne smerho glasno T>re-pirati s sosedi, med predstavo na glas brattj časopisov, razgra-jati ali v operi peti skupno z Lgralci. Ce v gledališču jemo poma-rančo, lupln. ne mečimo v par- grobo ln prostaško. Pred pole-tom bo napisal prijateljsko pi-smo vsciiti uipniikom, se poslovil od njih in jih prosil odpuščanja, k&r se je lotiil tako tveganiega podjetja. Ce pade \z aviona, se mora prav tako trudi^i. da ne pade komoa na glavo. V vsakem pfimeru bo pred poletoim napi-sal na svojo posetnico: »OptX)-stite, prOiSim.« Pljuvati iz letala na zemel'j-sko kroglo ni dovoljeno. KAKO SE JE TREBA OBNA-SATI NA NOGOMETNIH TEK-. MAH V glaivnem ni dovolijeno za-klaiti sodnika z zarjavelim no-žem. POSEBEN DOSTAVEK ZA CE-NJENE NAROCNIKE, KI SO SE NAVELICALI SAMSKEGA JARMA IN SI pSNOVALI »KU-ClCO U CVECU« Doma se mora vsakdo obnja-šati dostojno, da ne spravi v norišnioo svoje okolice in sa-mega s&be. Dostojen človek ni-koli ne razbiga svojega pohištva v nočn.ih urah. da ne bi motil apanja svojih sosedov. To bo delal podnevi, pri tem pa bo navil gramofon (radio), da ne bo nihče dognal, kaj pravzaprav počne. Ce j.e pohištvo izposoje-no, ga je treba zavarovati pri zavar-ovalneim zavodu. Nasipl©h se je treba obnašati z&lo resno. Ce razbijamo krožnik© ali steklenice, jih anečemo na pre-progo, da ne bi spravldali v obujp stanovalcev pod sabo. Ce stanuiemo v pritličju, lahko se-veda mečemo krožn.ike neipo-sredno na tla, prej pa se mara-mo prepričati, da ni -nihie od-šel v klet po prennog. Fr.oti gostoan. ki nas oibiščejo, se bomo obnašall priiatedjsko, če pa pride do spopada, sl tno-ramo vedno prizadevati, da vr-žemo gosta ven tako. da pri tem ne poškodujemo vrat. Preklimja se pri tem labkosami v fran-coskem a sta vreči ven brez besed. Letos pet brigad Univerzitetni odbor j e sklical II. redni plenum na katerega je povabil tudi vse predsednike združenj. Na dnevnem redu je bila študljska problematika, pred-vsem nove študijske obli ke (o tem obširneje poroča naš časopis na drugejn mestu), priprave za mladinsko de-lovno akcijo in razno. P lenuma se je udeležil tudi tov. Terplan, 61an Republiške ga glavnega štaba za delovne akcdje, kd je sodeloval v razpravi in zagotovii priprav-ljalnemu štabu prj UO vso podporo. Prj razpravi o letosnji delov-ni akoiji so najprej kritično ocenili lansko delovno akcijo lyj.bljanskih štodentov. Ugoto-Tdli so, da mnogi študentje še ne vedo mnogo o uspehih lanske-ga dela. Temu Je vzrok v štu-dentskih vrstah, kajtd funkcie-narji ZS so prevečkrat spremi-njali svoje mnenje o uspehu ali neuspehu. Pri tem so včastih uporabljali Stevilo 960 prijav-Uencev, ¦ fcmogledi pa gtevilo 277 dejanskih brigadirjev. Formalno smo v okv^ru da-uJh motbaosi& Izpolnili naloge, vendar je prfl tem prišlo do publiškem štabu doseči, da bo-do šle v juniju na avto cesto 3 brigade, ker štab misli, da bo večina prijavljencev za prvo izmeno. Republiški štab je predvideval, da bo strokovni kader (medicinski, gradbeniški idr.) z univerze razdeljen, v vs« slovenske brigade, in to od aprila do konca delovne akcije, kar pa najbrž ne bo izvedljivo. Pripravljalni štab pri UO (sestavljajo ga tovariši: Klavo-ra, Djukič, Lazarevič, Tisu in Us) je že začel z delom in J« na plenumu že lahko podal »rientacijski prfegled števila prijavljencev po posameznlh 'fakultetah. Priporočil je pred-sednikom združenj, naj čfimprej začno z agitacijo. Prijave bi bilo treba zbrati do 10. aprila, kajti letos bodo zdravniški pre-gledi natančnejši in obvezni, Pa tudi zaradi trikratnega cep-ljenja bo treba s tem čimprej začeti. Zaenkrat so še težave za-radi pregledov, ker zdravstve-ni zavod noče pričeti prej, dokler ne ve, kdo bo finansiral letošnje dražje preglede. Tov. Terplan je zagotovil, da bo re-publiškj štab posredoval ih od-stranij te ovire. Vsi navzoči so ugotovili, da bo treba letos pritegnitd v bri-gade študente vseh letniKbv. Pri tem bodo pripravljalni šta-bi na posameznih fakultetah naleteli na velike težave, poseb-no T zvezi z novimi študijski-mi pogoji v prvem letitfku, prl višjih pa bo tako oviro pred-stavljala obvezna praksa. Na koncu razprave o brigadah ie plenum sprejel sklep, da bodo posamezna združenja takoj for-mirala prlipravljailne šrtabe za delovne brigade, za delo teh štabov pa odgovarjajo sekre-tarji osnovnih organizacij Zve-ze komunistov. Navzoči so bili seznanjeni tudi s programom in nalogam* Studentske tribune, katerekva-Htotna predavanja so dober po-rok za uspešno delo te nove oblike udejstvovanja naše or-ganizacije. Vodstvo Studentsk« tribune ima v programu preda-vanja dr. Brileja, Kardelja, Ko-(išev?|kega, dr. Beblerja, Sta-novnika in drugih. Predavanja se bodo vrstila vsekih 14 dni v novi menzi Studentskega nase-lja. Studentska tribuna naj skr-bi, da postanejo predavanja v njenem okviru redna oblika po-Htične vzgojc naših študentov. Razpravljali so še o usodi ne-dcgrajenega študentskega doma na Mežaklji, ki vsako leto bolj propada in j« verna slika mla-dostne zaletavostd, s kaiero je imela Zveza študentov že več-krat opravka. Sprejelj so sklep, da se staijje zgradbe pregleda in ugotovi možnosti za prodajo, oziroma odsiop objekta Gozd-nemu gospodarstvu. Na koncu so govorili še o določitvi novih pogojev za W-vanje v študentskih domovih. Disku»i,ia j« bila nekakšna predpriprava za prihodnjo sejo predsedstva Univerzltetne#a od-bora, na kateri bodo obravna-valj dva aktualna problema: mcdnarodne prakse in delo so-eialno-ekonomske komlsije. mao ŠE ENKRAT Upravni odbor Osre dnje študentske menze v Ljub-Uani nam j« poslal pismo s prošnjo, da ga objavimo. V njem skuša »poijasnitl« oziroma zanikati utemeljenost članka »Hočemo svojo in kvalitetno menzo«, v katerem amo kritlzirali hrano v tej menzi. Ta članek je bil ob-ja-vljen v 1. — 2. številfci Tribune dne 28. januarja 1959. Pismo objavljamo v pov sem nespremenjfeni obliki: Osrednja Studen-tska menza je zavod s samostotjnim finan^ira-njem in ie nj-egov pristoijni or-gan univerza v Ljubljani. Zavod posluje poipolTKHma sa-roostojno brez kaforšne koli do-tacije. Subvencija v višini 3 milijonov din je biila v letu 1956 irazdeljena po pos&bnl ko-misdJi Kuraftorija univeirze posa-meznim študetitom kot pomoč za hirano. KeT je zavod socialna ustano-va, mu daje Okrajni odbor BK večjega števila napak, Semur se bomo letos skusali izogniti. Nedvomno j« bil del krivde na slabi kooperaciji višjili štabov, ki niso uspeli odrediti odhoda vseh študentsikih brigad v juliju. Napaka študentske organizacije pa j« v tem, da ni vodila toč-nejše in cstrejSfe evidence naknadnih odjav. Tudj slaba udeležba na zdravniških pre-gledih gre na račun člaoiov ZS. Ostrejša kontrola bi bila po-vsem na mestu, saj je vsak prijavljenec zavestno izpolnil prijavnico in je moral ob pod-pisu računatl tvdi na kasnejše ovire. Obenem bi imeli priprav-ljalni šta-b] lažje delo, ker bi imeli na ta način na razpolago-vse one, ki niso »mogli« lansko leto ua avto cesto. Posebno razburljiva pa Je bila ugotovi-tev, da je nekaj prijavljencev odpovedalo udeležbo na delov-ni akcijj zato, ker so odšli na delo v inozemstvo. Letos bo jw>slala ljubljanska univeraa na delovno akcijo 4 brigade in strokovnega osebja aa 1 brigado, kar štcje skupaj 600 brigadirjev. Zaradi izkušenj iz lanskega leta pa bo pr prav-ljalni štab organiziral še rezer-vo, tako da bo akiiviral okoli 900 študentov. Letošnja akcija ima več novosfi: trajala bo 30 delovnih dni, tako da se bodo brigade zadržale na delovišCu približno 35 dni. Republišk^ fttab predvideva odhod prvih Itudentskih brigad okrog 20. ju. Bija. V zveai s tem bo priprav-fjalni štab pri UO zaprosil iektorat univerze za prestavl-¦ev junijskih izpitnlh rokov, Za enotno zdravstveno zaščito zdravstvu posveca n asa dru2ba ogromno po-zornost in veliko sred stev. posebno mesto v zdravstvu pa ima zdravstvena zasclta studen-tov. vprasanje resltve tega problema se vlece Ze nekaj let in vendar se danes nimamo do-koncne resitve tega pkoblema, ob tem se nam pa vsiljuje se primerjava s stanjem na drugih univerzah, predvsem nazagrebski in beograjski. Do lanskega leta je bilo vpra-ianje zdravstvene zaš<e zelo kritično, lani pa se je ustanovil Zavod za zdravstveno varstvo študentov, ki je prevzel vse dolžnosti prejšnjega Zdravstve-nega fonda. Zavod je samostoj-na enota in posluje po svojem pravilniku. Tako je postal za-vod nekakšno soolalno zavaro-vanje v miniaturi. 2e takoj v začetku je zavod nalet&l na t«-žavc pri svoj«m delu. Prostorl, v katerih dehijejo njegove sun-bulante in zobozdravniške ordi-nacije, so ostali isti kljub temu, da se fctevilo pregledov vsako leto občutno poveča. Osebje skuša rešitj t« vprašanje po svojih močeh, vendar pa pri tem reševanju dobra volja nima od-ločiLnega pomena, Dokler ne bo rešeno vprašanje Egraditve zdravsivenega centra v Stu-dentskem naselju, tako dolgo bo celotna zdravstvena »a&ftita študentov šepala in predstavlja-la pereč problem. O gradnji takšnega centra Je razpravljai tudi plenum UO, ki je gradnio zdravstvenega centra postavil na prvo mesfco. Zal je pri tem •benem pa bo poskusil pri re-tudi <>stalo. Študentje pa še na- prej Izgubljajo svoj čas po na-trpanih čakalnicah in vsaj za sedaj zaman čakajo na reiitev tega vprašanja. Morda je problera enotnega zavarovanja vseh studeniov Se važnejši kot je vprašanje pro-storov. Medtem ko ima takšno enotno zavarovanje na zagreb-ški univensi že tradicijo, so po-doben prediog Zavoda za takSno zavarovanje odklonili. Ta pro-blem ima logrično zvezo s hra-njenjem študentov v zdravstve-nih menzah. IVledtem ko fitu-dentje, ki sp zavarovani po starših, ne prejemajo nikakrš-nega prispevka od Zavoda za socialno zavarovanje, pa osta-lim študentom, ki niso zavaro-vani, krije stroike Zavod za varstvo študentov. S tem so za-varovanci občutno materialno prizadeti in imajo pravzaprav smolo, da so zavarovani. Pri zdraA'ljenju v klimatskih zdra-viliščih s« morajo študenti podrejati pogojem, ki jih po-stavlja zavod za socialno zava-rovanje. študenti morajo na preglede njihovih komisij, kjer po nepotrebnem izgubljajo cele dopoldneve, sam razpored POGLAVJE IZ PREDVOJNEGA NAPREDMEGA ŠTUDENTSKEGA GIBANJA NA UUBLJANSKI UNIVERZI Dva letnika Mladine ;ml\dina" ofenzivo taktiono strnjene jugoslovan-ske buržoazije k bilo zatrto leglo koinu-nislieno gibanje in s tem tudi komuni-slične ml^dinske organizacije. Mrtvilo med študenti Ijubljan&ke univerze je bilo sredi ilvaj&etih let vse bolj opazno. Na različnih stra-meh so načenjali diskusijo o vzrokih takega sta-nja. Proklamirana vidovdanska naprednost je bila v svoji pni%, morajo molf^ti " «ZTto,« pravi EreJSko Ko^ovei »se krog okrog Mladlne ne bo iBtrai na one, ki prodajajo za skledo leče svoie prepričanje, in nena one, ki ga sploh nimajo. Gre nam za resne poštene soboj«vnike«. V tej svoji usmeritvi so zahtevali zedinjeno ,in enakopravno Slovenijo v bratski federativni zvezii z balkanskimi narodi. Hoteli so boj z ita-lijaoiskim fažizmom in inazemskim imp«rializ-mom, boj proti »jugaslovanski naciji« in »ple-menstvu Slcvencev«. Ob ugotavljanju gospodar-ske krize so zahtevali zaščito gospodarskdh in politi&nih interesov delovnih narodov Jugosla-vije. Načenjali so slovenske gospodarske proble-me in se borili proti nameri, okrniti slovensko univerzo. Poudarjali so pomembnost rnske revolucU«, opozarjali na n*varnost klerikalizma, fašizma in diktatiir priviligiranih razredov siptoh, Na-povedali »o boj vsem privilegi,fem, vsetn »oci-alnim in sianovskim razlikam in se zaTiemali za brerobzirno kritiko slovenskih kulturnih ln politi&nih rarmer. »Vršimo pogumno, čeprav od povsod pre^ij-ani svojo svojo nalogo... V nas sta življ.enje in mladost! Ne bomo molčali!« Po štirih letih (1924—1927) je Mladina zaradl mat^rialnih vzrokov prenehala izhajati. Sle-dila ji je Svobodna mladina, ki si je začrtala v program brezpogojno izpovedovanje slovenske misli in brezobzirno nadaljevanje borbe za knl-tumo, gospodarsko in politično osamosvojdtev Slovenc«A', združeno z borbo proti kapitalisiif-nemu družbenemu redu. Na njenih straneh so se zavzemali za narodno samoodločbo s pravlcn do odcepitve, za breipogojno orlentacijo v smer rnske revoilucije, h kateri mora tuč je tollkšna, da se krije poslovna izguba zavoda v času, ko je menza zaprta ozi-roma zaradi odhoda študentov Iz Lijubljane v počitnicah ali praz,ni'kiih 'deia v močno skr6e nem absegu. e Zaivod je v l&tu 1&5S dosegel 285 tisoč din presežika, katere-ga je revdzijska komisija Se-kTetariata za finance LRS p>re-vrgla na obratna sredstva za* voda. Le ta so laslna in znažajo za leto 1959 1,300.000 din. Ker je števMo abonemtov v zaičetku letošnjega šolskega leta 1958-59 padlo in se tudi do da-nes nd dvignilo. je menza rz-koriščeina le 50 do 60-odstoitno. Zaradi tega je zavod odpustil 10 d©lavcev ln, uslužbencev. Pla-^e delavcev in usiužbencev pa so se v letu 1958 povečaLe ¦toili-kiOigi kritiziTajo vsako malenkost, Le pa se kdaj deli dodatek, ni več važno, na ka-terj mizi in <5igav krožnik se vzame. Je pa rtrežba tako or-ganizirana, da ni nikiomur tre-ba ^akati več kot pol ure, če upošteva red in navodila ser-vircev. V leitu 1959 zavod ne name-rava povišaii oeai uslugam. Kakor viditno, bi pismo Upravnega odbora Osrednje študentske menze lahko objavili brez komentarja, saj njegova vsebina samo potrjnj« np^ravi-čenost kritike v naiem člaoku. Kljub temu pa smo se odločili za kratek komentar ln sicer za-radi tega, ker hočemo Se enkrat poudariti, da si želimo svojo in kvalitetno menzo in ker Upravni odbor tnienze. v svojem pismu sploh ni odgovoril na bi-stveni del članka. Ne govori AKTUALNA TEMA namreč nič o tem, zakaj p»» slaje menza s polovično zmog-Ijivostjo, zakaj se študentje ˇ vedno večjem številu hranijo ˇ ostalih neštudentskih menzah ˇ Ljnbljani, žakaj je hrana ˇ Osrednji študentski menzi kljub pomoči Rdečega križa dražja in slabša kot v menzah, ki ne pre-jemajo nobene pomoči, in konč-no, na čigav račun je menza dosegla skoraj 300 tiso? din pre-sežka. Druga stvar, ki nas je prav tako zbodla v oči v tem pismu, je trditev, da so študentje v preteklem letu odnesli ali lepše rečeno ukradli toliko in toliko komadov jedilnega prib^ra in drugih stvari ter namenoma po-škodovali toliko in toliko stolov in miz. Ni naš namen opraviče-vati ali zagovarjati študentov. Nasprotno, dopuščamo možnost, da so nekalere stvari res izgi-nile v njihovih žepih, kar se-veda obsojamo. Toda obenem se vprašujemo, ali ni ta škoda na-stala predvsem zaradi malomar-nosti uprave same ali zaradi oddajanja jedilnice za razne za-bave in veselice? V pismu UpravnJ odbor Osrednje študentske menze pri-znava. da je strežba zaradi ne-kvalificirane delovne si!e neza-dovoljiva. Sprašujemo se, če to ve, zakaj tega nro^erna ?:ado-voljivo ne reši. Zakai ne pomi-sli na samopostrežbo? Prehodne določb Na nedavnem zboru voliv-cev štuidentov gradbenikov so izvoljeni študentsiki predstev-niiki potiali obračun svajiega dela v organih aamoupravlia-nja na faikulteti. Na študij-skem padro&ju je študijiska. ko-misija v zadaijeim letu mairsi-kaj storiila, vendar še ni vse tako, kot bi bilo treba. Volilci sio najiprei poslušali poročilo & IV. kongresa ZSJ v "Sarajevu, kjer so delegati sprejeli važne sklepe, ki bodo nedvomno zelo vplivali na de-lo študentskiih orgainiizaoij, po^ sebno na tehniških fakultetah. Tovariš Vučajnik je prisotne seznanil z novimi oblikajni de-la, predvsem. s politočno vTigo-j-o naših študentov, kii so se dostlej le preveč posvečali strokovnemu študiju. Nove smernice prenašajo dolo štu-denitske organizacije na letni-ke, kjer bodo z organizacijo svotov letniikov, študiijsikiih grup in menitorstva lahko &ča-sioma nešiili v&e pereče proble-me. Važna pa je tudi v&ebin-ska reforma študiija. V bodoče bo treba nastopati proti samo-volji v pouku, strokovne prak-se naj &e kontrolirajo, izidajo nai &e učbeniiki in a:bsolven-tom naj se čimiprej omogoči dokončanje študija. Študentje so v debati največ razpoiavliali o posameznih pro-blemih razmih letnikov. pred-vsem v zivezi s pirehodnimi doloebami, kd naj se čimpre.i uvel|aviijo, kajti sicer ne bodo študentje imeli prav nič od študijske reforme. Zbor volil-cey je zahteval ostrejši krite-ri; pri izdelovanju programov in vaj, ker bi na ta način do segli intenzivnejši študij, pa tudi taikoi bi se jasno pokaza-lo, kateri učni programi so iz-vedljivi in kaiteri ne. Obenem so zahtevali večjo pomoč asi-steaitov, kar so jim navzofii predstavniki profeso.rskega zbora zagotovili. Zbor volilcev je zavzel pra-vilno stališče, da z intenziv-nejšim študijem vseh slušate-ljev pokaže njihovo priprav-ljenost za oimprejšnjo rešitev teh problemov. Pri takem delu pa se bodo kmalu pokazals vse težave, ki jih predstavlja-jo silabi materialni pogoji fa-fultete in študentov ter po-manjkanje učnih pripomoč-kov. Tako bodo študentje z iz-coLnitvijo svoje dolžno&ti do družbe lahko od ni« upraviče-no zahtevali, da jim ¦ izdatno pomaga in omogoči redno štu-diranje. mac KRATKE VESTI: KORISTNA NAMERA V spomin Moše Pijada V torek, 17. marca je uredništvo Tribune imelo srečano sejo, posvečeno spominu na drugo obletnico smrti tov. Moše Pijada. Seji sta prisostvovala tudl tov. Stane Markič, sekre-tar UK ZKS, in tov. Janez Čemažar, predsednik UO ZSj. Kakor prejšnje leto so bile tudi letos v spomin na tov Mošo — novinarja podeljene nagrade za najboljši prispevek. objavljen v T^-ibuni. V žirijo smo vključili • tov. Staneta Mar-kiča, Janeza čemažarja, Janka Popoviča in Dušana Voglarja — bivšega in sedanjega glavnega in odgovornega urednika lista. V ožji izbor za nagrade so prišli naslednji članki: »Morala in pravo« Adolfa Bibiča, »Resignacija v.sodobni slo-venski prozi*« Viktorja Konjarja, študije kongresnega gradiva Eda Razdriha, »Poskus opredelitve vloge intelektualca v družbi« in »Političnost in apolitičnast« Draga Copa, »Se pom-nite, tovariši« Zdravka Tomažeja in »Ko bi cesta spregovo— rila« Nika Tičarja in Tonija Tršarja. Nagrajeni so bili Edo Razdrih, Viktor Konjar in Niko Tičar ter Toni Tršar. Mednarodni odbor pri Uni-verzitetnem odboru ZŠJ je sklenil, da bo organiziral kra-tek seminar za okoli sto štu-dentov, kd nameravajo med letošnjimi počitnicami oditi na prakso v inozemstvo. Na-men tega seminarja, na kate-rem bodo predavali univerzi-tetni profesoirji in znani druž-beni delavai v tuirih iezikih ie v tem, da študente podrcbno seznanijo predvsem s tistimii vprašanji iz zunanje in no-tranje poiitike Jugoslavije. iz našega gospcdarstva in dmž-benega življenja ter sfctema družbenega in delavskega sa-moupTavljianja, ki v prvi vrsti zanimaiio ljudi tujih dižav. Tako se bodo študentje uspo-sobili za širjenje res.nice o na-ši stvarnosti v tujind. 1 DECEMBRA 10S1 fB IZ8UA PRVA STEVILKA NASEGA OUASIUA KCTl NASLEDNLK .STUDENTSKEGA UISTA. TA JB tZHAjAI, OD M. MARCA UH9, UREJEVAU SO GA rRANCl AMBROZJC, OARO 8RAIOS RODI MABKOTA, MIIOS KOB& MILAN STARIN CN MILO8 MIKELJV. KJ JE TUDl aREDMK PRVBOA UETNTKA »TRIBUNE« PRVl UffTNIK OBSEOA » STEVtLft — — ZADNJO OREDl STANB 8AKS1DA - Kl tZBAJAJO STtRIN AJ STDMEVNO NASLLDNJ1 L.ETNIK URE.TUJB 8OR1S MIKOS. CMA I 8TBV1UCE. LKTA 1B53 PREVZAMU 9 l« 8TEVTL.KO UREDNTSTVO PRIMOZ RO/AR rZTOB I« STEVTl.K OO CKTRTEOA LETNIKA OALJl IZHA.TA CASOPI8 V 20. STEVTLKAH NA LETO BOODAN PI.ERA CTREJtJJB U9T OO H STEvn.fCF IV f.FTNlKA OO tš. 8TKVILKE V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA JANKO POPOVIC IN UREJUJE LIST DO 8. STEV. IX. LETNIKA