150
Politični pregled.
Slovenščina na pošti. — Dne 8. t. m. je nekdo v Smarji pri Jelšah dal na pošto neko stvar, ki se lahko spridi s slovenskim naslovom. Na naslovu je bilo jasno zapisano, da je pošiljatev namenjena v Juršince pri Ptuju. Tudi je bilo zapisano, kaj je v paketu To pošiljatev poslali so na Kranjsko od tod celo na Reko. Čez štirinajst dnij je pač pošiljatev prišla v Juršince, seveda se adresat ni posebno zve selil adresa, ker je bila pošiljatev spridena. Po našem mnenju je tako posto -topanje neopravičljivo, ker se iz krajevnega imenika štajerske vojvodine vsakdo lahko prepriča, kje so Juršince. Tukaj se nam dozdeva, da je pri tem pač nekoliko hudomušnosti. Pač bi bilo dobro, ko bi kompetentni krogi kaj storili proti takemu postopanju.
Slovenska gimnazija v Celji. — Na Dunaj i je bil shod društva „Deutscher Verein", na katerem se je ugovarjalo slovenskim paralelkain v Celji. K temu shodu so bili povabljeni vsi nemški nacijonalni in liberalni poslanci. Prišlo je pa le malo poslancev, največ iz Štajerske. Nemških liberalcev nobeden ni prišel, ker gospodje si ne dajo vezati rok, od kar so vladna stranka. Ce bodo videli, da so razmere take, da bodo v svoje namene potrebovali Slovencev iz Hohenwartovega kluba, bodo privolili v celjske slovenske poralelke. Najhuje sta govorila proti slovenskim paralelkam dr. Kokoschinegg in Fo-regger. Prvi je tožil, da je Kranjsko za nemštvo že zgubljeno. da že Štajerski in Koroški preti nevarnost Ljudske šole na Dolenjem Štajerji so največ že v slovenskih rokah. Potem je slikal, kake so razmere za nemštvo v Celji vedno neugodnejše. Celo na gimnaziji je večina slovenskih profesorjev. Sicer je pa ta nemški politik dal nam jako lepo spričevalo, katerega ne smemo pozabiti. Rekel je, da smo Slovenci v vseh ozirih napredovali v poslednjih dvajsetih letih. Morda gospod Kokoschinegg še pride do prepričanja, da bi se Slovenci izhajali brez nemške kulture. Foregger se je pritoževal, da se premalo podpira „SMmarck" in sploh premalo stori za nemštvo. Sploh je pri tem zborovanju se videlo, da tudi mej Nemci samimi že mineva naudušenje za germanizacijo, in da se že samo boje, da zgube ves vpliv v slovenskih pokrajinah. Da se je na zadnje jednoglasno vsprejela resolucija zoper slovenske para-lelke v Celji, nam ni treba  omenjati.
Kossuthova zadeva v ogerski zbornici. — Poslanec Ugron je predlagal v zbornici poslancev, da se vladi izreče nezaupanje, ker se ni udeležila pogreba Kossuthovega in ni dala razobesiti ob Kossuthovi smrti črnih zastav na vladnih poslopjih. Ministerski predsednik je rezko odgovoril Ugronu, da niti ne pozna dolžnosti ustavne vlade. Kossuth do zadnjega ni priznal sedanjega postavnega reda Krone vlada ne more zmatrati za brezpraven faktor. Na to se je Ugrenov predlog odklonil z veliko veČino.
Civilni zakon na Ogerskem. — Z nenavadno veliko veČino je ogerska zbornica poslancev vsprejela predlogo o civilnem zakonu za podlago potrebni debati. Pri zborovanji je manjkalo samo 25 poslancev. Za predlogo jih je glasovalo 281 proti njej pa le 106. Večina je tako velika, da jo niti v vladnem taboru niso pričakovali take. Proti predlogi je glasovala pred vsem narodna stranka, kateri je vodja grof Aponvi, toda že od te stranke jih je 10 glasovalo za vlado. Od Ugro-nove stranke so Ugron sam in še nekaterimi pristaši glasovali proti civilnemu zakonu, velika večina se je izrekla za civilni zakon. Lahko si mislimo, kako da je potrta opozicija. V podrobni debati se skoraj nič več ni ustavljala, in zatorej se vse gladko vršilo.    Vladna zmaga je tem večja, če se pomisli, da
151
mnogo opozicijonalcev ni glasovalo, proti vladi iz nasprotja proti stvari sami, temveč iz vse druzih pomislekov. Ugron sam se je v klubu izjavil, da le zaradi tega glasuje proti civilnemu zakonu, ker neče podpirati sedanje vlade. Tudi Aponyija in tovariše so največ vodili taki povodi, kakor se iz nekaterih njegovih govorov poprej da posneti. Vse tiste mnogobrojne novice po katoliških listih, da je vladno stališče omajano, so bile , povse neosnovane. Zastonj so bile vse agitacije proti civilnemu zakonu po deželi, zastonj katoliški shod v Budimpešti. Sedaj je še jedino upanje gospodska zbornica, o kateri se pa tudi ne ve, če se bode upala ustavljati. Veselo gotovo ni, da so razmere take na Ogerskem, posebno, ker vse ne ostane brez slabega vpliva na Avstrijo. Čudimo se pa temu nikakor ne. Mnogo krivde zadeva tudi ogerska duhovščina, ki je le predolgo podpirala mažarski šovinizem. Nemadjarske narodnosti so povečjem nasprotne civilnemu zakonu, ali niso tako močne, da bi mogle povzdigniti svoj glas. Da je temu tako, je tudi mnogo kriva madjarska duhovščina. Vsaj je še le predobro znana, kako je primas Simor se ponašal, da vzdržuje šole, v katerih se pomadjaruje slovanska mladina. Tako postopanje pa sedaj rodi svoj sad. Dolgo ni tega, kar so duhovniki sedeli v liberalnem klubu in podpirali vlado.
Nemčija. — Nemški državni zbor bavil se je te dni s predlogom, kateri je šel na to, da naj se jezuvitom, katerim je bilo zadnji čas prepovedano bivanje v Nemčiji, zopet dovoli bivanje in poslovanje v nemški državi. Privrženci tega predloga so jezuvite zagovarjali kot koristen in državi nenevaren red, dočim so nasprotniki tega predloga slikali jezuvite kot nevarne za državo. Socijalisti so se izjavili pri tej priliki, da nimajo ničesar proti jezuvitom. Predlog, da je jezuvitom dovoliti zopet prihod v Nemčijo se je potem vsprejel z neznatno veČino. — Vodja agrarcev poslanec grof Kanitz predlagal je v državnem zboru, da naj bi samo država smela uvažati tuje kmetijske pridelke in naj bi je morala prodajati po zakonito določenih cenah; država naj bi torej uvela monopol na vvoz kmetijskih pridelkov. Zakonita cena pridelkom določuje se v predlogu precej visoka, višja kot sedanjim domačim pridelkom Ker pa tuji pridelki ne smejo dražji biti kot domači, bi se morala cena domačim pridelkom povišati, kar bi bilo seveda v veliko korist velikim kmetovalcem nemškim, ki pridelke prodajajo Da bi bil pa to velik udarec za delavce in sploh stanove, ki morajo živež kupovati je ob sebi umevno in iz tega razloga državni zbor tudi ni mogel sprejeti Kanit-zovega predloga, temveč je istega zavrgel.
Italija. — Da se kolikor moč odpomore denarni zadregi, v kateri se nahaja država, je finančni odsek poslanske zbornice italjanske sklenil razveljaviti vse vladne finančne dispozicije in predložil zbornici svoje predloge. Odsek predlaga, da se zniža proračun za vojsko od 246 na 220 milijonov in proračun za mornarico od 96 na 90 milijonov. Vrhu tega odsek predlaga še nekatere premembe pri raznih davkih. Da bi bil ta finančnega odsek predlog v stanu finančne razmere nekoliko urediti je umevno, posebno če se pomisli, da res ravno vojska požre veliko preveč milijonov. Prav pametnega mnenja je torej finančni odsek, ki predlaga, da naj se stroški te znižajo. Da pa vladi, ki z ozirom na trozvezo vojske ne more zmanjšati, ni ta predlog povšeči je gotovo. Kes je pričela že ovirati, da bi predlog še ne prišel tako kmalu v zbornici v razpravo in je izrekla željo, da naj bi se preje rešil državni proračun, to pa zato, ker je skoro gotovo, da omenjeni predlog finančnega odseka provzročil razpust zbornice. Zbornica bo namreč hotela predlog vsprejeti, vlada pa se bo temu uprla, na kar bo najbrže sledil razpust zbornice.
Italija in Francija. — Neki francoski časnikar je imel z italjanskim kraljem pogovor o političnem položaju. Kralj je rekel, da Italija želi miru, istega potrebuje za vravnavo svojih razmer, ki prav nič ne dopuščajo spuščati se v kako vojsko. Pa tudi prijazni odnošaji mej Avstrijo, Nemčijo in Eusijo za-
gotovljajo svetovni mir. Sicer se pa pri đanašnjen popolnem orožji mora vsak vladar tresti pred kako vojsko. Kralj je rekel, da Italjani vidijo v svojih sosedih Francozih vedno svoje prijatelje, le žal, da so nekateri francoski listi hoteli z raznimi pisavami zadnji čas to prijateljstvo omajati, ki pa se mora zopet utrditi. — S tem, da je kralj udrihnil po francoskih časnikih, zadel je v sršenovo gnjezdo. Sedaj francoski listi še-le prav pošteno zabavljajo proti Italiji, češ ta se sedaj zato prilizuje Franciji, da bi ji ta pomagala iz velike denarne zadrege. v kateri se nahaja. V vsem se vidi sedaj iz pisave francoskih listov, da Francozi ne gojijo prav nobenih simpatij do Italije. Črna gora in Turčija. — Ob črnogorski meji ponavljajo se zadnji čas prav krvavi pretepi oziroma roparski napadi mej Črnogorci in Albanci, turškimi podaniki. Ti poboji so največ posledica raznih prepirov za pašnike in druge enake stvari. Sedaj sta obe vladi, turška in črnogorska storili potrebne korake v to, da se tem pobojem stori konec. Turčija poslala je več vojakov na mejo črnogorsko, ki naj preprečijo ponavljanja enakih pobojev.