VSEBINA:
Enotni sindikati _ budni čuvar delav. , sledi pravic. —■ Mlade demokracije se pove. zujejo. — Nemške «vesele vdove». — Vpra Sanje državljanstva na STO-ju. — Izgradnja slovenske prestolnice. Pot inadžar-
TEDEN TISKA
ske kulture. — Kaj bo z Lipico? — Varstvo živali in Slovani.—Hmelj—važna industrijska rastlina. — Kako kurimo peči. —• Nega zob. —- Nov ilustriran roman. (Sport, — kraška burja i.t.d.

Kadar razpravljamo o našem notranjem ixilitiénem položaju, pa bodisi o vprašanjih narodnostnega, kulturnega, gospodarskega ali socialnega značaja, apliciramo na naše loka'ne razmere samo ve iki boj, ki še danes vodi v svetu. Oblike ter ga boja pri nas na tržaškem ozemlju, se lahko v svojih posebnostih razlikujejo od oblik istega boja v drugih deželah, vendar se v njih ravno tako in v nekaterih primerih še bolj v vsej ostrini odražajo vse tiste lastnosti, ki karakteriziralo kulminacijo borbe med dvema taboroma, taborom imperialističnih in protidemokratičnih sil na eni in prot [imperialističnih in demokratičnih sli na drugi strani. Ostrina in raziarjenost, s kakršno stopajo v ofenzivo svetovne reakcionarne sile, dokazuje, da že davno ne gre več za ideološki dvoboj v začetni fazi, pač pa da ta agresivna aktivnost imperialističnega tabora z ZDA na čelu izraža splošno krizo kapitalizma in njegov obupen boj proti o-krepijenitn silam socializma in demokracije.
Varšavsko posvetovanje nekaterih komunističnih partij in deklaracija, ki so jo te partije — kot vodilne sile demokratičnega tabora — ob tej priliki izdale, predstavlja v tej borbi važen mejnik. Demokratične sile so dobile z njo nove smernice, ki so plod globoke analize sedanjega političnega položaja. Cc je doslej bilo mogoče v interesu zavarovanja miru tu in tam popuščati imperia’istični agresivnosti do neke meje, je odslej v sedanjih pogojih boja nujno potrebno, da se protiimperialistični in demokratični tabor strne, da izdeki enotno platformo akcij, da izdela svojo taktiko proti .silam imperialističnega tabora. Nujno potrebno je — pravi deklaracija — imeti pred očmi, da je med željo imperialistov, da bi zanetili novo vojno in možnostjo, da bi to vojno organizirali, velikanska razda1 ja. Narodi sveta nočejo vojne. Sile, ki branijo mir, so tako velike in pomembne, da bodo načrti osvajalcev, če bodo te sile neomajne in čvrsto v obrambi miru, če bodo pokaza’e čvrstost in vztrajnost, doživeli popoln polom. Ne smemo pozabiti, da je cilj hrupa imperialističnih agentov v zvezi z vojno nevarnostjo, da bi zastrašili omahljivce in ljudi s’abih živcev in s pomočjo izsiljevanja dosegli popuščanje osvajalcem.
Da se bodo demokratične sile v posameznih državah postavile uspešno v bran imperialistični agresiji v njihovem lokalnem obsegu in se kot granitne, demokratične enote vključile v enotni svetovni protiimperialistični tabor, je treba, da zberejo okrog sebe vse demokratične in pa-triotične sile svojih narodov. Treba je, da utrdijo svojo enakost, da dvigajo v svojih pripadnikih potrebno borbenost in spoznanje važnosti njihovega boja, da dalje prečistijo
Bp tri sto mrtvih na dan že zahteva kolera v Egiptu.
Candii!, ki se je. močno prehladu, odklanja' Vsako zdravniško "tič-! go in zdravljenje.'Tudi penicilina ne marao’ -r '	' ' r ■
To je„bilp.,nekaj za Nemci»! _V. Hamburgu so namreč nameravali Porušiti najvišji stolp v mestu, ki So ga uporabljali 'zà zaklonišče. Kljub 13 tonam' razstreljiva je f;tolp utrpel le malenkostne poškodbe, kar so Nemci' pozdravili, z ve-likim smehom in navdušenim ploskanjem.
Ng Uniji Marseiiic-Oran je leta-n padlo v morje in 42 ljudi so je
»bilo.
Notranjepolitični razvoj v Italiji, zla-, sti pa v Franciji gre vedno jasneje v o-stro ločitev in koncentracijo dveh nasprotnih. taborov, kakor jih je nakazalo nedavno varšavsko posvetovanje devetih evropskih KP; demokratični in protiimpe-rialistični ter protidemokratični in imperialistični tabor.
Posebno poučne so nedeljske občinske volitve v Franciji. Na desnici se je novi De-Gaul-
le-ovi stranki RPF (zbor francoskega naroda) posrečilo vsrkati večino desničarskih gibanj, zlasti pa Bidaultovo MRP (demokristjane). De Gaulle je dobil 38.6% vseh g1 a sov, medtem ko* je nekdaj najmočnejši MRP nabral samo 10.2% glasov. Socialisti so tudi izšli oslabljeni iz volitev s 15%.
Nasprotno pa je komunistična partija, kljub besnim napadom proti njej z vseh strani, ne samo obdržala svoie postojanke, marveč jih celo utrdUa: dobila ie 29.3% glasov.
Nazadovanje obeh vladnih strank, socialistične in demokrščanske, moramo pripisovati polomu, ki ga je doživela Ramadier (socialist)—Bi-daultova (MRP) vlada v notranji in zunanji jmlitiki.
Ramadier in Bidault sta v svoji politiki vdinjanja ameriškim impe-
JE BREZKOMPROMISEN ROJ PROTI IMPERIALIZMU IN FAŠIZMU
svoje vrste in odstranijo iz svoje srede vsq eventualne agente nasprotnega tabora, ki mogoče za krinko najzvestejših pripadnikov in soborcev demokratičnih vrst celo javno govore o potrebi jeklene e-nolnosti le na »zunaj«, prikrito pa na znotrai s svojo lažno legitimacijo slabe in «azblinjajo svojo res demokratično okolico. Treba je razčistiti eventualna nesoglasja v nastopanju demokratičnega gibanja do konkretnih lokalnih problemov nacionalnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega značaja, nesoglasja, ki izviralo pri poštenih ljudeh iz površnega poznavanja značaja in totalnosti današnjega boja m iz podcenjevalna svojih lastnih moči.
Ce se ozremo po svetu, če vsaj površno zasledujemo politično aktivnost sil nasprotuj očiii si taborov, moremo s samozavestjo ugotoviti silo in borbenost demokratičnih sil. Sovjetska zveza kot vodilna sila demokratičnega tabora vztrajno in uspešno brani interese človeštva, to je predvsem mir in pravico ravnopravnosti vseh narodov, velikih in inalili pred diplomatsko agre sijo imperialističnih agentoč v or» ganizaciji Združenih narodov in njenem Varnostnem svetu. V Franciji vodi demokratični blok s komunisti na čelu uspešno borbo proti izdajanju desničarskih socia1 istov na oblasti in usužnjevanju Francije ameriškemu kapitalu in proti njenemu poniževanju na stopnjo v kolonialno odvisne države.
Vzhodni sosed našega Tržaškega ■ ozemlja Jugoslavija' — igra . V; današnjem povojnem svetu veliko iri nad vše častno vlogo v tatìpru protiimpcriaijstićnili sil in daje. s
svojo borbo proti zunanjim sovražnikom in istočasnim notranjim poletom v izgrajevanju novih demokratičnih odnosov med svojimi naredi. vzgled.'in pobudo demokratičnim silam povsod, kjei- se te bore.
Italijanski demokratični blok komunistovin socialistov, je 'svojo moč, stalno krepitev in širjenje svojih vrst potrdil z zadnjo zmago na administrativnih volitvah v Rimu, kar priča, da je kljub siloviti anti-, demokratični kampanji »črne do ar-ške vlade«, Vatikana in kljub prisotnosti angloameriških čet ~ ofcvi
roženih čuvajev mednarodnega imperializma —- demokratična miselnost vdrla med široke plasti italijanskega ljudstva in začela med njimi osvajati teren na škodo potuhnjenega fašizma.
Poglejmo, kakšen je položaj pri nas na Tržaškem ozemlju, na enem prav gotovo najdirektnejših in naj-delikatnejših poprišč borbe dveh svetovnih taborov. KJjub ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo, ki je potrdila ustanovitev STO-ja, si zaradi zavlačevanja prihoda guvernerja prilaščajo vso oblast še vedno Angleži in Amerikanci, ki so v la mfmen obdržali na našem ozem-Iju nezmanjšano število oboroženih čet. To dejstvo nikakor ni v korist razvoja in krepitve naših demokratičnih sil; kot ni nikjer, kjer se nahajajo angloamer iške čete. Obratno izkoriščajo to prednost zase domači agenti imperializma, ki z direktno pomočjo tako imenovane Zavezniške vojaške uprave, podpirajo na našem 'ozemlju številne italijanske »nacionalne« stranke, ki pa niso nič drugega kot ponori, ki so pogoltnili vase vso fašistično drhal ulice in mestnih salonov zato, da bi jo ob ugodni priliki spet izbruhnili na ulice in z njimi zadušili demokratično ljudsko gibanje.
Vprašali bi se, kako je v lakih pogojih sploh mogoče, da obstoja pri nas demokratična ljudska fronta — Slovansko-italijanska antifašistična zveza in da združuje v sebi vse prebivalstvo slovanske narodnosti in velik del italijanskega, brez razlike vere, poklica >td- in da predstavlja danes najmočnejše gibanje na Tržaškem ozemlju. Nič ni .razumljivejšega kot to. Naši narodi, naši ljudje si ne žele, da bi se kdaj koli povrnila strahovlada fašizma, ne žele si novili vojnili grozot, pač Pa žele življenje v mirnem, enakopravnem sožitju med Slovani in Italijani, žele si dela in popolne odprave vseh onih socialnih, gospodarskih, kulturnih in narodnostnih krivic, ki so ostale do danes kot dediščina fašizma in katerih do danes razen na papirju nihče od italijanskih novopečenih demokratov in njihovih gospodarjev z onstran oceana, ni niti mislil odpraviti.
Naše ljudstvo ve iz izkušenj svoje žalostne in junaške preteklosti, da
odprave teh krivic od sedanjih oblastnikov tudi v bodočnosti ne more pričakovati, ker je s svojo visoko politično zrelostjo že ob prvih konkretnih stikih z Zavezniško vojaško- upravo spoznalo fašistično vachino zapadne demokracije. Iz svoje tradicije in sedanje stvarnosti ve, da se, da fašizem uničiti edi-nefle ,z najjdločnejšim nastopom v homogeni protifašistični fronti in pravilno spoznava, da je za uničenje fašizma in imperializma povsod po svetu potreben enoten nastop (Nadaljevanje na 3. strani.)
TITO: MNOGO SKUPNEGA JE V BORBI NAPREDNIH SIL V VSAKI DRŽAVI POSEBEJ IN TO JE, DA SO VSE ZA MIR, ZA' BOLJŠE IN SREČNEJŠE ŽIVLJENJE, ZA RESNIČNO LJUDSKO DEMOKRACIJO.
rialističnun načrtom najprej zahrbtno izrinila komuniste iz v’adc in začela z odprto protikomunistično gonjo ter delovaniem proti delovnemu ljudstvu, kl ga KP zastopa. In to ravno v trenutku, ko bi bilo sodelovanje delavstva najbolj potrebno, pri gospodarski obnovi težko prizadete povojne Francije.
Ramadier je v svoji taktiki po puščanja > Bidaultovim demokristjanom šel tako daleč, da je celo prišel v spor s svojimi lastnimi pristaši. Ni hotel izvajati niti tisto malo načrtnega gospodarstva, ki ga je zahtevala od njega socialistična stranka, marveč se je zadovoljil s priložnostnimi ukrepi, ki so prinesli še večjo zmedo v že itak ra-zorano francosko gospodarstvo.
Stavke so se vrstile za stavko, položaj pa se je čedalje slabšal, tako da je Francija po’eg drugih pomanjkanj prišla na 200 gramski krušni obrok, ki so ga Francozi prej uživali samo pod nemško okupacijo. Od toliko pričakovanega Marshallovega gospodarskega načrta, òd dobljenih in obljubljenih dolarskih posojil so ostale prazne besede ali pa grenak okus v ustih.
Naj opozorimo pri tem na dejstvo. da je medtem fcupria moč dolarja močno pad'a zaradi ogromnega porasta con v ZDA taka, da si je mogla Francija nabaviti mnogo manj blaga, kot pa je bilo predvideno. K temu moramo pristaviti še to, da je bila Francija obvezana kupiti s temi dolarji tudi stvari, ki jih1 ni potrebovala ali pa vsaj nujno ne, kot so n. pr. ameriški filmi, ki so preplavali francoski trg in prizadejali občutno zgubo domači filmski proizvodnji.
S tem zadevamo že polom francoske zunanje politike, za katero nosi glavno odgovornost zunanji minister Bidault, kar je tudi pripomoglo k pravi katastrofi njegove stranke (MRP) pri volitvah.
Po Bidaultovi zamisli naj bi Francija bila posrednik med Anglosasi in Sovjetsko zvezo. V danem trenutku naj bi v nepremostljivih sporih predlagala kompromisne predloge, ki bi jih Franciji sugerirale ZDA in Anglija, ker bi se same s takimi predlogi ne upale na dan. S takim posredništvom naj bi Francija izvlekla koristi in se uveljavila kot velesila: Vedno o-strejša diplomatska borba med SZ in Anglosasi je pa Bidauita vedivi bolj potiskala na anglo-ameriške postojanke, iii katere se ie usmerjal že od vsega- početka tudi zaradi povezanosti njegove stranke z Vatikanom. Od take politika je Francija žela bore malo koristi ali nič. Da ne ponavljamo zadeve z dolarskimi posojili, s katerimi se je Bidault hvalil, naj omenimo, da Bidault ni mogel prodreti s svojimi predlogi ••avno tam, kjer je niegova država življenjsko zainteresirana. To je, ni dosegel, da bi uničil nemški industrijski stroj v zapadni Nemčiji, ki je bil vedno vojni arzena), s katerim so Nemci tolkli Francoze. Toda ZDA so s svojim trust: zainteresirane, da se nemška industrijska moč ohrani. Kjer so sc francoski interesi križali z ameriškimi, Bidault ni uspel, kar samo potrjuje, da je politika vdinjanja Američanom doživela polom.
Sicer je neuspeh svoje zunanje politike Bidault priznal v zadnjem govoru. Kritiziral ie celo francosko črto in STO, ki je njegovo delo in za katero so mu peli toliko slavo: Brez dvoma je tu posegel vpliv Vatikana in De Gasparija, ki rovarita proti stvarnosti, s katero so se demokratične site sprijaznile.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
'V-
2


-	*•-• .r- : •'-	i. .•


MLADE DEMOKRACIJE SE DRUŽIJO
(Jugoslovansko - madžarsko prijateljstvo)
Po posvetovanju devetih Zornu* hističnih partij v Variavi je podpis pogodbe o kulturnem sodelovanju riied Jugoslavijo in Madžarsko, najvažnejši mednarodni dogodek na vzhodu, ki je s prvim tesno povezan.
Ce ima namreč varšavski sestanek širši okvir in daje smernice y,a pove.zavo patriotičnih naporov proti napadalnemu ameriškemu imperializmu, je pogodba med Madžarsko in Jugoslavijo stvarno izvajanje varšavskih smernic in potemtakem, važen steber y tej patrio-tlčni fronti. Saj imajo ameriški imperiai isti prav ti dve podonavski državi posebno na piki pii svojih poizkusih za gospodarski in politični vdor v Podonavje, kjer naj bi potekal njihov takozvani «sanitetni pas» proti Sovjetski zvezi.
Tem nakanam naj bi služila stoletna nasprotstva, ki so v preteklosti ločila oba naroda: zatiranje dela jugoslovanskih narodov po madžarskih grofih za časa Avstro-Ogr-:ke in madžarski revizionizem ter šovinizem po prvi svetovni vojni, Ta nasprotstva je spretno izkoriščal italijanski imperializem, pozneje pa nemški po stari preizkušeni metodi: deli in vladaj! Na njuno mesto naj bi stopili ameriški imperialisti.
Toda kako zelo so se izprevrgli časi! Z zmago ljudske demokracije v Jugoslaviji, z odstranitvijo reakcionarnih, šovinističnih in revizionističnih grofovskih oblastnikov na ; Madžarskem, ki je postala republika, se je Ustvaril v obeh podonavskih drža Vah'nov družbeni rgd. Ini! Inko veje v njunih' odnosih nov 'luh, v katerem ni mesta za tuji ji imperializem.
Naravno jc torej, da so se po po- ; litičnl povezavi obeh držav preko njunih komunističnih partij — jn-spiratork demokratične borbe za državno neodvisnost — po podpisu trgovinske pogodbe, ki naj utrdi njuno gospodarsko moč in neodvisnost, vrata na široko odprla kulturnemu sodelovanju. Le-to naj služi spozna- ; vanju narodov Jugoslavije in Madžarske z njihovo borbeno tradicijo,, v. njihovo današnjo borbo proti zunanjim imperialističnim silam, ki hočejo ogrožati neodvisnost obeh držav.
To je namen pogodbe q kulturnem sodelovanju med FRLJ in Aladžarsko, ki so jo podpisali v Beogradu dne 15. t. m. ob obisku madžarske delegacije na čelu s predsednikom vlade Lajnsom Dyn-nie-som.
Kaj določa ta pogodba? Vsaka obeh pogodbenic se òbvezuje, da bo v okviru znanstvenih, književnih, in umetniških stikov ravnala z dr-1 žavijani in ustanovami druge pogodbenice z vso .mogočo naklonje- ; nostjo in ustrežljivostjo Ustanovila ' too na svojem ozemlju znanstveni institut, ki’ bo pričeval življenje In kulturo ljudstva druge pogodbe- •: niče. ,	- i;
Ustanovila se bo mešana jugoslo- • Vanskortnadžarska komisija z dve-! ma sekcijama, prva v Beogradu, : druga pa v Bdim pesti. V vsaki sek-i ciji bodo zastopane upruvno-politič- ! ne in prosvetne oblasti, znanstvene1 kulturne,- mladinske in sindikalne] organizacije dotjčne pogodbenice ‘ kakor tudi prosvetne Ustanove in; organizacije madžarskega rodu ' v; •Jugoslaviji ter prosvetne ustanove, in organizacije jugoslovanskega rodu ha Madžarskem.
Mešana komisija bo skrbela, za ustanavljanje profesorskih stolic za vse predmete, ki se tičejo spoznavanja druge države. Medsebojni študij bo podpirala z vsemi mogočimi sredstvi zlasti pa s štipendijami ter nudita vse možne: olajšave podanikom obeh držav- za,: Studiranje na vseh šolah in ra znanstveno raziskovanje. Skrbela bo na izmenjavo publikacij prevajanje del, prirejanje razstav in kulturnih prireditev, tečajev in izletov. Usta
navijala bo zastopstva, tiskovne in radijske agencije obeh držav ter podpirala kultumo-prosvejtno delo-
vanje jugoslovanske manjšine na Madžarskem ter madžarske manjšine y Jugoslaviji.
MARŠAL TITO IN PREDSEDNIK MADŽARSKE VLADE DYNNIÈR POZDRAVLJATA NA BEOGRAJSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Posebno zadnja točka zasluži pozornost, ker kaže, kako korenito so se razmere spremenile. Medtem ko so bile narodne manjšine v preteklosti kamen spotike, večnih trenj in napetosti med obema državama, so danes predmet, ki obe državi prijateljsko zbližuje ih združuje. Zato jim gre tudi važno mesto in vloga v medsebojnem spoznavanju in kulturnem sodelovanju.
Dokaz; da je napočila nova doba, nam daje dejstvo, da prihajajo ob tej priliki laskave pohvale o novi Jugoslaviji ravno iz tiste države, ki je pod starimi režimi bruhala golide psovk, sovraštva in preganjanja na jugoslovanske narode.
1 vi st «Szabaji Sag» piše pod naslovom «Pot v Beograd» sledeče: «Od vseit podonavskih držav je Jugoslavija najsigurnej.ši branik evropskih narodov, ki se bojijo proti imperialističnemu navalu. Poleg SZ je Jugoslavija prva država, ki je dajala Madžarski v zunanji politiki konkretno pomoč in ki je zagotovila madžarski manjšini svobodo ter popolno državljansko in politično enakopravnost».
ZDA hočejo diktirati OZN
t v ì •! r» I o Vrl ira J' /• i »S ? /"T rT TvT	1	..ir.     1 .	,1 -
Giannini in poslednje olje
Vsem je znano, da je stranka »Uomo qualunque« fašistična. Saj se med kvalunkvi-sti zbirajo vsi zakrknjeni sta ri fašisti. In kakor vsi vedo, je ena izmed odlik fašistične doktrine antisem:t:zem. Nesreča ic Pa hotela, da je v od m kvalunkvistov Oiannini ravno
—	Žid.
Zadeva bi utegnila povzročati pravo katastrofo pri volitvah. Pa so našli spretno rešitev: Ž!d. Giannini ie preti parlamentarnimi voltvam; z dne 2. juni;a l‘>4rt prestopil v katoliško vero. Volitve so bile pred vrati jn s:!a je b la ve' lika, pa je bil G amini hkrati krščen obhautn in b rman
—	vse na en dan!
V a ta dogodek te opozor'1 Togliatti v svojem zadnjem govoru v ustavodajni /bomiei. ko ie dejal: »Onorevoli.'1 Giannini, ki ie istega dne prcr iei vse zakramente hkraU .,.« Giannini ga prekine: »Pardon, poslednjega olia še ne!«. »To bo kmalu Prišlo!« se oglasijo poslanci na lev ■'et
In res ie novopečenemu kri-stiami Gkinn'niju prj zadnjih občmsk'h volitvah v R rnu pobral neka i de-etticoč glasov demokristjan De Gasneri ki ic kristian oi rojstva. Cim-rrm še ni čisto propadel, toda kaPljico pos]ednjtga 0|ja ie )e preidi
V glavni skupščini OZN se ameriška diplomatska ofenziva nadaljuje. Zadnjič smo videli, kako ji je s prcglaspvalnim .strojem, uspelo izsiliti .sklep o ustanovitvi balkanske preiskovalne komisije, pri kateri so pa vzhodne demokracije s HZ na čelu odrekle vsako sodelovanje, ZDA hočejo s ; tem izrabiti Grčijo kot izhodiščno ; (»porišče. za, netenje vojaškega napada proti debiokratiči njm ljudskim republikam na Balkanu in Podonavju, kakor ugotavlja »Pravda«.
Drugi ameriški napad zadeva sedaj v same temelje OZN, ko hoče doseči ustanovitev »začasnega odbora« imenovane tudi »male skupščine«, ki naj bi vršila izredno važne funkcije, v obdobju, ko ne. bi zasedala glavna skupščina. -Kakor bomo takoj videli, bi pomenil tak sklep popolno podreditev OZN politiki ZDA ali bolje: uničenje te Ustanove.
Ne gre namreč za kak pomožen -organ marveč za bistveno telo, ki
Di opravljalo funkcije glavne skupščine in celo presegalo oblast Varnostnega sveta.
Po ameriškem predlogu bi »začasni odbor« opravljal tri glavne funkcije:
1.	: Ugotavljal .tei dejstva, ki se pojavljajo v , zvezi z raznirnj vpraša-
; nji za vzdrževanje miru in varno-
Sti.	, ,	..	!’	;
2.	Nadzoroval bi ^izvajanje sklepov Glavne skupščine.
3.	Sprejemal bi sklepe glede splošnih načel sodelovanja zaradi vzdrževanja mednarodnega miru.
»Začasni; 6dbor« bi torej imel enaka pooblastila kot Glavna skupščina ne pa kot kak pomožen organ. In kar je še težje ,ta pooblastila bi bila večja kot jih ima Var-onstni svet sam. Medtem ko je le-là pooblaščen. raziskovati samo tiste spore, ki lahko povzročijo mednarodno trenje ali spor, bi laliko »začasni odbor« reševal kakršna koli vprašanja, ki bi jih želel.
Ameriški predstavniki navajajo kot opravičilo za ustanovitev »za-
časnega odbora« preobioženost glavne skupščine z delom, ki naj bi jo novi odbor razbremenil.
Stvarno pa meri ta predlog za tem ,da se ZDA izognejo načelu so-glasnosti jn d« dosežejo v OZN premoč svoje skupine. »Začasni odbor« bi namreč sklepal z večino glasov in ne soglasno,, kakor velja, pravijo v Varnostnem svetu, kjer imajo velesil«' pravico veta. In ker bi imel »začasni odbor« iste: funkcije kot Varnostni svet, če že ne večje, je jasno, da bi se ZDA, ki razpolagajo s številčno večino, rajši obračale na »začasni odbor«, da vsilijo svojo voljo Sovjetski zvezi, česar po le-tfi ne bi mogla sprejeti.
S takimi predlogi se rušijo sama temeljna načelu, na katerih počiva obstoj in delavnost OZN. ZDA so torej izvršile napad iz boka proti pravici veta, potem ko jim svojc-čason frontalen napad ni uspel. V grškem vprašanju kakor tudi v tem skuša ameriška diplomacija spremeniti OZN v svoje slepo orodje.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Na to zmedo ie dolgo čaka' v zatišju general De Ga ul h; ter najviše dvignil zastavo protikomunizma in sovraštva do Sovjetske zveze. Prekričal je pristaše desničarskih .strank, ki so brez pravega vodstva in gledajo v blesteči podobi generala »pfrve.ga francoskega odpornika« in »rešitelja domovine«, svojega rešitelja predvsem pa svojih egoističnih interešhv. Ti so bili pridobljeni zanj že v naprej. Pridru-ži'a se jim je večina demoteristja. nov, ki jih je na pot protikomuniz-ma pripravila- vztrajna propaganda Kamadier-Bidaultove vlade, čeprav so prej na tej poti kolebali. Ali se bo z De Ganile-om ponovil primer Hitlerja in Mussolinija, ki sta ob pod pori velekapitala, zbeganih srednjih slojev in zapeljanih množic prišla na oblast s svojo fašistično diktaturo?
Prav «gotovo to ni nujno! in prav tu tiči važen nauk, ki ga daie varšavsko posvetovanje, ko pravi, da bi* demokratične sile napravile u-sodnj zmoto, če bi precenjevale sovražnikove sile in podcenjevale svoje, V pravilni presoji gib je skrivnost zmage.
Ce namreč dobro pregledamo De. Gaullc-ovc sile, vidimo, da so se okrog njega samo skoncentrirala vsa desničarska gibanja, da pa njegova stranka ni narastla na škodo levice. Gre torej tu samo za pregrupiranje, ne pa za štcvi’čni porast.
Ne smemo pozabiti, da komu-
Dva
tabora
nisti, ki so na volitvah utrdili svoje položaje, tvorijo skupno s socialisti nad 44% glasov. In skupen nastop obeh delavskih strank, kljub nasprotju dosedanjih socialističnih voditeljev ni santo mjžen, marveč žejo verjeten. Omenili smo že, da vlada v. vrstah socjajistične stram, ke nezadovoljstvo z njihovimi Ba-madieri in BHimi, ki jih varšavsko posvetovanje imenuje desničarske, izdajalske socialiste. K temu se jc pridružil še pravi poplah v socialističnih vrstah, ki vidijo v De Guul-!«-u vojaškega fašističnega dikta-. tor ja in torej nevarnost za repu-bliko. Šaj pripisujejo De Gaulle-u. celo skrit namen, da hoče vzpostaviti , Boorbonce na francoski prestol. Združitev s komunisti pioti skupni nevarnosti je torej naravna.
Iz vsesa tega sledi, da so dnevi Ramadićrove vlade' šteti, «cer ji ne bo dolgo obstanka med dvema la sino ip ostro začrtanima nasprotnima taboroma.
Stvari tudi ne bodo spremenili klici »sredinca« Reynaudu, ki poziva k »združitvi vseh treznih glav«, da prepreči spopad med obema taboroma. Ostal bo glas vpijo-. čega v puščavi,
Podoben razvoj opažamo tudi v
Italiji s to razliko, d« se koncetra-cija desničarskih sil vrši okrog De 'Gasparijevih demokristjanov, ki so pri občinskih volitvah porasti! na škodo ostalih strank desnic^ in centra (32%). Oslabljene strančice (liberalci, republikanci, demokrati in <b\) skušajo sedaj združiti svoje sile pjd enotnim vodstvom, ki naj bi ga prevzel stari Nittì.
Nasproti demokristjanom pa stoji močan »ljudski blok,« ki ga tvorijo komunisti in Nennijevi socialisti (33%). Ton sc je pridružila akcijska stranka (partito d'ozionc), ki zastopa levo'usmerjene srednje, sloje in ki je sedaj pristopila v Nennijovo sjcialističrio stranko. Samo Saragatovi desničarski socialisti tavajo izven tega tabora, pa jim zaradi njihove številčne neznatnosti pri volitvah v Rimu (4%)’ ne pripisujejo važnosti.
Tako si stojita nasproti dva tabora, katerih obrisi se vedno jasneje vidijo: kakor ie napovedalo varšavsko posvetovanje. Prav gotovo je Varšava delovala kot močan o genj, ki loči zmesi -na prvine. Saj so imperialisti in protidemokratt dvignili močan krik in pozivali na zbor pod protikomunistično zasta vo, medtem ko je bilo varšavsko posvetovanje za demokrate opozorilo na imperialistično nevarnost in poziv na strnitev vrst v demokratično fronto skupno s KP. Notranjepolitični razvoj v Franciji in Italiji samo potrjuje pravilnost zaključkov varšavskega sestanku.
Mela se poroči...
Angleška prestolonaslcdnfca
nnncezinja ElizuBcta so Poroči 20. novembra s princem Ti-lipom grškim Mountbnttcn-otn. /oa poroko vlada posebno zan’inanje, ker bo po smrti sedanjega kralja Jurija VI. ki « nima moškega potomstva, za-Prestol njegova hčerka ^	in n£ njegov bodoči
zet rilip, ki ne bo nos I k ra-Ijevskega naziva, marveč samo naslov: »pf nc - soprog« (prince - consort). kakor določa v takih primerih angleško nasledstveno pravo. An Uleži, ki se v tej težki dobi z« njihov imperij radi sPotninja-io srečnejših časov, ko so jim vladale kraljice, zlasti pa kraljica Viktorija, so prepričani, tla i’tn prinaša vladavina kraljic blaginjo.
Naivec skrbi za ta dogodek ima Canteburyski nadškof, ki bo opravil cerkveno poroko. Odločiti se bo namreč treba zn enega izmed dveh Poročn h obredov anglikanske cerkve: ali za starejšega, ki ie strožji in je veljal za vse dosedanje angleške vladarje, ali za novejšega iz I. 1927. ki ga pa država še ni pr'znala Novejši obred izpušča določilo. ' da jc nevesta dolžna svojetnu ženinu slepo Pokorščino... tore j kraljica svojemu podložnikih
V pričakovanju boljših ča sov se bo pa Elizabetina svatba zaradi težke gospodarske krize vršda na čim skromnejši način. Ob svatbeni Povorki ne bodo postavili tribun z:! gledalce, število dvornih dam, ki bo spremljalo nevesto, bodo znižali od 12 na 6 in pripravili bodo samo 8 poročnih tort (ki pa tehtajo p« nekaj sto kg vsaka), število visok ili .Povabljencev iz vsega sveta na svatbo so znižali nu skraja ni. minimum — 2000 oseb Ta redukcija pa ni zadela Umber-ta Savojskega, ki jc ostal na spisku svatov Kako to. da si angleški prestol, ki sc jc 25 let majal v Sredozemlju zaradi Savoie, ni prihranil te nepotrebne navlake? Če že, štedi pri tortah...
Luknja v slalii
Italijanski prcnapeteži skušajo prodajati svojo šovinistično kramo tudi v takoimenovanih «nevtralnih» državah. V švicarskih listih srečujemo pogosto dopise iz Trsta z o-/.načbo «posebni dopisnik», ki pa ne more zatajiti izvora te proze, čeprav Je »nevtralno« pobarvan za Švicarski trg.
Tako neki »posebni dopisnik« Journal de Genève od 16. oktobra razglablja na dolgo in široko, ali bo guverner mogel preprečiti prihod jugoslovanske armade v mesto Trst Za primer mu služi dogodek z dne 15. septembra ponoči, «ko smo bili dolžni zahvalo samoodloč-nosti in taktu enega poročnika m šest ameriških vojakov, da ni vdrlo 2000 jugoslovanskih voi» kov v Trst». (!)
Podobna nevarnost utegne pretili ob guvernerjevem prihodu, meni isti dopisnik, ki navaja čl. 7 Sta tuta, po katerem se bo razmestitev vseh čet (angloameriških in juge. slovanskih) izvršila sporazum io med poveljniki in guvernerjem. Ce pa do sporazuma ne pride m če bodo hotele jugoslovenske čete za vsako ceno v mesto? In dopisni* je našel pred to »nevarnostlo« reši na bilko v čl. 5., po katerem sc bodo mora'e zasedbene čete pokoravati ukazu guvernerja, da ostanejo na mestu, kjer so.
Toda tudi s tem ni dopisnik popolnoma pomirjen, ker daje guvernerju nasvete ter zaključuje dobesedno: «Toea guverner bo mora izdati ta ukaz istočasno (podčrtano v originalu), ko bo dal izjavo, da je nastopil službo. V nasprotnem primeru bi namreč nastala pri izvajanju statina neka praznina, ki bi jo Jugoslovani izkoristili, da pridejo v Trst n. pr. s pretvezo, da se poklonijo guvernerju».
«Posebni dopisnik» je torej našel luknjo v Statutu ( skozi katero bi vdrla JA na korzo, da izrazi svojo vdanost guvernerju... Strah ima res Velike oči.
telava je uspela
Dne 17. t. m je imel g. Rudo f Kure’ič, podnačelnik ju Jloslovanske gospodarske de legaci je v Trstu tiskovno konferenco v hote’u »Excels or« v zvezi z jugoslovansk m od-de’kom na trza J i razstavi.
Poudari je uspeh in zanikanje vseh ob:skevalcev za jtigos’ovanske prozvode. Hk ati pa e omenil težave n 3 k ne, ki jih je imela delega-ei’a pri organiziran u iugoslo vans’ ega oddelka: odstran ti so mora i turistično karto Ju eoa;av e, češ, c^a b to izzva-m nerede, za kar tržaške oblasti odklanjajo vs»ko odgovor Oost; prePovedali so na razstavi reklamo po zvočn k h v slovenščini.
KurcHč je dejal dobesedno: '•Jugoslovanska deegacija na razstav smatra zahtevo, da se o 'štrmi turističrr zemljevid Jugoslavije, za provokacijo f roti tem zahtevam ie naša delegacija na:odločnc!c protest ra’a.« In da’je: »Zahteva, da sc z razstave popo’noma odstrani tur'st'čni zemliev'd no Jre Jugoslavije, žali ponos naših narodov«
20- t. m.: Pa so zavezniki iz-dali o o roč ilo. da so zuve-zn-ske ob'asti pozvale g. Ru^o' Kurelča da takoj zapusti flnole&ko - ameriško področle, ceš <>a je vrš i na tis’ ovni kon-•erenei »polt’čno agitacio«, da so nie^ove iz lave »brez vsaVe dejanske pod’agc«. kar h 'eds^uvlia »dogodek izzra’-hega !n propagandnega znača-la« k: to »raPerjen proti dobri ver' ZVU«.
. fsurelič je po uspel* razsta v» mo-al zaousfti Trst. G. ‘Jpmmer pa ie takoj obljubi’ t* u^<,Pom 20 dni be’ega ruba in Po 100 kg premoga r koksa nu osebo!
ES - budni čuvar pravic
delavstva Tržaškega ozemlja
Oakar je Tria .ko ozemlje z dr-žavn rni melami ločeno od osta e-ga Primor, a, Enotni sindikati de-avcev in nameščencev za S oven-:ko Primorje in Trst v svoji dosedanji organizacijski strukturi niso mog i več de’ovati. Take se je sama od sebe pokazala nujnost, da se organizacijska s'ruktura Enotn h sindikatov pri agodi nastali državno politični spremembi. Zato so se zbra i v nede jo v Trstu de egati z vsega Trza kesa ozemlja na u-stanovni občni zbor Enotnih sind-katov STO-;a. Prvič so se na takem zboru sesta i trdi delegati iz S o-venske in Hrvatske Istre, ki so bili do«’e j organizrani drugje.
Tov. Destradi je na občnem zboru podal politični referat, v katerem je na široko pr'kaza’ vse do-sedanje borbe tržaškega delavstva, obenem pa je razvil tudi po Itični m de'ovni program tržaškega de-avskega razreda. Povedal je, kako je za mednarodni in domači po o-žaj delavskega razreda bistvenega pomena razvrstitev svetovnth po'i-tičn h sil, ki so se prav sedaj ostro očile v dva tabora: na demokratične sl e in na sile Imperializma. Med'em ko so bi’e v drugi svetovni vojni te sile združene, se je pa po vojni ;asnj pokazal razl'čen namen enih in drugih. Na eni strani je vodi'o borbo pr'zadevanje za uničenje naeifaVzma na vseh področjih za obnovo denmk-ae'je, ža onemogočanje novih naoadov nemškega imperia iz na, za organiziranje mednarodnega sede'o vanj o in zagotovitev pravičnega miru. An-g'o-ameriški imperia'izem pa se je boril za okrepitev svoje nadob'a-sti, za pr c v'a st imperia’izina nad demokracijo, zato da bi narode o-kova' v novo suženjstvo,
Ker so orisi krize kapita'izma vse vidnejši, si amer:škl imper a izem na vse načine pr zadeva, da bi gospodarsko oslabil a’i ce'o uniči' druge države. Marsiia’lov plan je sredstvo za izvajanje tega programa. Vendar pa so zdrave sile evropskih narodov dovo'j čuječe. da sproti razkrnkavajo vse zvijačne namene ameriškega imperiai'zrna, ki za svoje cilje ne izbira umazanih sredstev kot so nasi'je, korupcija 'n izigravanje notranjili sporov v posameznih drža”ah. Da bi izzval novo vojno, ustvarja imperia1 izem nov fašizem, ki bi mu s’uži.1, kadai bo treba udar:ti po de'avskemu razredu.
Tudi v delavski razred je imperializem spravil svoje agente, ka-ter h na'oga je razbijati enotnost de'avskih vrst. Tako imamo v Ameriki dve sindika'ni organizaciji, od katerih se je ena po tavMa / ' s'užbo imper alizma in že išče, kje bi v Evropi postavila svof »evropski urad.« Ti »smdTea'isti« ponujajo celo ve'ike vsote do'arjev »v pomoč evropskim sindikatom,« — pod do'očenimi pogoji seveda. Tako so prihajale v 1'a’ijo že od
I.	1944 ponudbe za pomoč. Zato bi se nav ustanovita nova detavska zbornica — brez komunistov. Ponudbe niso imele uspeta, dok er ni ob tretjem obisku ameriški agent na'el žrtve, Saragata, ki se je odcepil od sociaHstične stranke.
Govori se o novi vojni. Ce pogledamo ze'o zgovorno razpredelnico vojnih zaslužkov ameriških kapitalističnih monopolov, tedaj nam postane jasno, kdo ima korist od govoric o novi vojni, komu bi bita nova vojna ce'o dobrodošla. Toda demokratične si’c so iačje od reakcionarnih in od enotnosti detavske-ga razreda vsega sveta je odvisno, ali bodo zmogle v borbi proti imperialističnim naklepom ohraniti in ustvariti demokratičen mir. Po drugi svetovni vojni le imperializem os'abljen, demokratični pokret pa je ojačen. Svetovna sindikalna zveza združuje v svojih vrstah 75 milijonov detaveev, kar predstavlja eno največjih pridobitev demokra cije. Drugi pozitiven rezu'tat so ko'nnialne revo'ueije. Iz ka'erih izhajajo svobodne države novega, progresivnega tipa. In končno se demokratični pokreti v Ita'iji in Franciji, in deloma tudi v impe-
rialističnih državah, z uspehom bore za uresničenje velikih zahtev de avskega razreda.
Ve'iki boj med progresivnim in reakcionarnim svetom se odraža tudi v našem domačem političnem in gospodarskem življenju. Reakcionarne siie hočejo spremeniti naše ozemlje v oporišče za intrige proti Jugos’avi.u in za napad na demokratični pokret Tta’ije. V tem smislu je podana znana izjava nadutega demokristjana m šovinista Bettiota, da se bo na tem ozem’ju »sprožil tak val nacionalizma in iredentizma, da ne bo miru v Evropi.« (Mimogrede- a'i ni avtor takih izjav vojni z'očinec, ki zasluži kroglo brez po ebnega proceda?) Vemo, da jc /a mnoge na našem ozem'ju Bettiolova izjava poetični program Ta program vsebuje tudi važno b <Sco:: razdv ajanje. Treba je doseči razkol med detavskim razredom in sp'oh med demokratičnim ljudstvom. Ta namen se je pojavi! že takoj z nastopom an-g’o-ameriške vojaške uprave. Prišlo je do ustanovitve druge sindi-kane orijfan'zacije po'eg Enotnih sind;katov, ki je ime’a za na'ogo iz'očiti del detaveev iz razredne borbe.-Trža'ki de'avski razred pa
Cenjeni naročniki
Danas n j šiev Ikì priiagànu. naročnikom iz Jugoslavije poštne položn ee. Zamudn ke pro s.mo, da nam nemudoma naka iejo zapadlo naročnino in d, na rolo nlci označijo svoj točen naslov.
Uprava,
je spoznal" ne.«most in se 'oti deta, da doseže enotno t đe’avskc borbe na vseh področjih.
Prišlo je do par'škega sporazuma. Znana so vsa nada jnja prizadevanja Enotnih sindikatov po eni strani in intrige Delavske zbornice oziroma po itičnih eksponentov, ki se. kr«e-0 2a hjenim iirbtom. Reakcija je v de'ovanju proti delavskemu razredu ustvarita ob for-ma'ni ustanovitvi Tržaškega ozetn-ja kopico incidentov, pri katerih Detavska zbornica ni smatrata za potrebno nastopiti sicupno z Enotnimi sindikati. Nasprotno, prav njeno zadržanje je prived o do novih incidentov, ki so dali okupacijskim obtastnikom priliko za uprizoritev ve'ikega procesa (dasi v tem slučaju niti ni š’o za kake incidente, kajti kaka k ufuta a’i brca kakemu
(Nadaljevanje a 1. strani.) vseh protiimperia’ ističnih sil, da je sicer potrebno taktiziranje prilagojeno lokalnim prilikam, da pa je končno potreben koncentričen napad na sile imperializma in netilce nove vojne.
. U spelli naše demokratične fronte SIAU doslej so ogromni in značajni in le njim se imamo zahvaliti, da danes SIAU obstaja, solidna in trdna in široka na tem ozemlju, kjer po načrtih imperia’istov nikakor ni zaže ena. Toda je in z njo moralo sedaj imperialisti računati kot z oviro na njihovem protidemokrat-skem pohodu. Začeli so sicer satansko propagando; preračunano na notranji razdor med silami SIAU, opirajoč svoje akciie na narodnostno raz’ičnost njenih pripadnikov in Pa na raz' ičnost stanov in plasti, ki so zastopane v njej. Načeli so verska čustva njenili pripadnikov m v čudni luči so začeli prikazovati komunizem in komuniste, ki jim Jc, v njej priznana vodilna vloga:
V svojih upih »o morali biti razočarani. To so bile preobrabljenc fraze, da bi z njimi porušili naš demokratični blok — ujeli so nanje le kakšnega omahljivca in č’oveka štabih živcev. V drugačnih pogojih in ob nižji politični zgrajenosti na ših ’judi bi lahko bil to začetek kakšnega nevarnejšega razkroja. Čeprav te možnosti pri nas ni, je
ničvrednežu se še ne more imenovati incident), proce:a, ki je poka za', kako ie ves gnev do'očen h krogov naperjen proti delavskemu razredu.
»Pii vsem tem je nata naloga,« je deja’ tov. Destradi, »da se nezadržno borimo za enotnost detavske •ga razreda. Delavci Tržaškega ozemlja, združ'mo se v svoji organizaciji, da bomo skupno ojači'i demokracijo in o'-'abili vedno bo'j imperia'istično fronto, da bomo od-pravi'1 izkoriščanje č'oveka po Č o-veku, da bo triumfira' napredek!«
Po referatu tov. Destrad'ja se je razvda živahna diskusija, v kateri so se ztasti ogtašali tovariši sin-d kalisti iz cone B.	•
Nato je s’edi’o organizacijsko poročilo tov. Ivana Bukovca — Voj-mir.a. Govoril ie o reorgamzaciji sindtaa'nih višjih iq n žjih ed nie, o ideo'oški in obči prosvetni izgradnji stadika’irh aktivistov ter o izgradnji sindika'nih kadrov.
Do edanje stroke se bodo spre-men’le v teritorialne strokovne organizacije, ki bodo pastaio tako večjega pomena. Njihov de’okrog se bo namreč razširi! na vse ozemlje, tako da bodo v vsaki stroki organizirani na vsem ozem'ju vsi de avci, ki ji pripadajo. Izved'a se bo tudi teritorta’na preureditev: po'eg gtavnega mesta bodo de'ova'i še štirje okraji: miljski, nabrežin-ski, koprski in . bujski. — Glavni odbor bo sestavljen iz 41 č anov, 'z n'ihovib vrst se bo pa konstituiral Izvršita! odbor z 12 č’am.
Tov. Vojmir se je v svojem referatu obširno bavi' s sredstvi ide-o'oške izgradnje detaveev. Eden najvažnejših problemov sindika'-nega pokreta je vsekakor vprašanje tiska in propagande. Z inten zivno akcijo na kulturnem po’ju bo treba zagotoviti sindikalnim organizacijam in de’avskemu razredu nove možnosti njihovega razvoja in napredka. Ob koncu diskusije, ki je sledita njegovemu referatu je tov. Vojmir opozori' na nekatere napake, kot so prakticizem ali pa čisto teoretično delovanje.
Pred novo sindikalno organizacijo stoje ve'ike in važne natage. Ofenziva proti delavskemu razredu ne sme zatatiti tržaškega detav-stva nepripravljenega. Zvest svojim tradicijam mora stati detavski razred Tržaškega ozem'ja od očno na braniku pred vsakršnim napadom od katerekoli strani. Enotni sindikati bodo osta'i zvesti načelom, ki jih goji Svetovna sind ka’-na zveza, in nadaljeva'i bodo svojo pot skupaj z vsemi demokrat č-nimi množicami Tržaškega ozemlja.
vendar potrebno in v interesu svetovne protiimperia’istične fronte, da take nased e omah’jivce in ljudi štabih živcev rešimo in poučimo zakrknjenejše med njimi, ki so že aU pa postanejo agenti nasprotnikov, pa iz'očimo.
Da pregledajo demokratične sile STO-ja svoje dosedanje delo in si na podtagi smernic, ki so jih izdata nekatere komunistične partije v Varšavi, izdelajo svolo nada'jnjo pot SIAU, bo v nedeljo Kongres SIAU-ja STO-ja. — Predkongresna zborovanja pa so že začeta razpravljati o vrsti problemov in razčistila one točke, ob katerih je naš lokalni nasprotnik stavil na j večje upe v naš razdor!
Naša na'oga je in mora biti razširitev SIAU, njena utrditev in o-krepitev. SIAU je bistven pogoj naše zmage.
Program KP STO-ja sc ne razlikuje od programa SIAU.
KP STO-ja je priznana njena vodi na vloga v naši demokratični fronti.
V naši sredini jc pozdravljen vsak pošten duhovnik kakor ne moremo v našem boju proti imperializmu in fašizmu dctatl izjeme do tern krovom pripadajočih duhovnikov*
Naše mesto ne more biti nikjer drugje kot v OF in SIAU. To nam dokazuje zgodovina zadnje dobe Primorskih Slovencev.
KRONKA
O tL’innocen e», humor stični l st ne sme več pr hajutl v Trst po prepovedi okupne jske oblast', ki pač lahko prenr.š" Vsakovrstno nesnago tudi takih mnog h listov, k; so siedile proglašajo za humorist čnei
Vsa 'ovrstne takse na univer z; so se zv šale za 100%.
O Cena dnevn kom se bo v ital ji dv gn la na 15 I r. Naj. nrže sc bo isto zgodilo v Trstu.
Ker sc je civilna pilicij t nam-nož la za 40J nov.h policajev, smemo žc upati, da t sli «mladenič», ki so tako pr; srcu ne-kater m Ustom («Voce 1 bera», «Giornale tli Tr est.»), ne bodo več vsak večer na Acquedotto ob spremljavi harmon ke prepeval’ «Giov nozze», korači» ce bataljonov «M» itd.
Okupacijska vojaška uprava žc opozarja na nek svoj ukaz. ki govori o omejitvi uporabe električnega toka.
Med brezštevilnimi procesi v Trstu, se je tc dni s sodbi? zakljtič 1 proces o živ Isk h na-k znicah. Uradniki prehranjevalnega urada so namreč pr. dajali ž vilske nakaznice kar pod roko. Dva sta d »b la po 4 leta in 6 mesecev, drugi pa post i>o-nu» manj do 5 mesecev in če razne d narnc kazni. Obsojen h jc blo devet, trije pa so b l oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
—Nek šeleznicar, Italijan, je zvedel, da jc določen za preme, st tev v Ital jo; Poh'tel je in uspel, da si je našel v M lanu stanovanje. Ko se je že hotel Kiseliti, so inu pa na železniški dirckc jl roki!; «Oti ti smeš iž Trsta šele pp vol't vali!»	Kaj
zato, če se sedaj železničar jez , kor bo izgubil stanovanje v M . lanu; g avno. da se v Trstu ohrani en glas človeka, ki ni od tukaj.
O Zaradi .obsodbe nad delavci iz ladjedelnic Sv. Marka so v petek delavci stavkali ob enaj-tih četrt ure.
O Dvojno mero uporabljajona ‘ržakem velesejmu. Tako «La. voratoru» n so dovol il razstaviti rel-lamn ga plaketa, pač pa so to smeli «Voce libera», «Messaggero Veneto», «Pi-ora» in d u i Na «Lavora torov» protest -*o j m odgovorili, da smejo razstav'ti naslov lista, toda — brez srpa in kladiva.
O Polic ja, in s'cer vojaške, je začela zapi -ati nekatere ose be, ne da bi b'li znani vzr>k’. ki so do lega dovedli: Ni treba še posebej poudarjati, da gr prj tel. are tac juh za tovariš iz demokratsk b vrst,
O «Pugnale fra i denti, t< bombe a mano» pojejo v poz-u’h večernih urah f-tš'st ene bande sred' Trsta, a polic ja tega sne opaž'».
O V boln-cj so inni je. Stri osebe izmed dvanajst.h, ki 9. sc zastrupile z gobami v Krašici pri Bujah. Gobe so bl, verjetno zastrupljene s prahom, k so ga pred meseci potrosili so-per kobilice.
O Stanovanjski urad je nedavno izjavil, da ne bo dopu. stil, eia bj pet čnl ljudje pr šl do stanovanj s tem. da od prejšnjega stanovalca stanovanjc «kup jo» s tem, da mu plačalo stotisoče. da sc izseli ter na ta način . odjedajo stanovanja od bomb pr zadet'm, «pol -l čuta» preganjancem» (I) in drugim. Smešna se nam zdi ta izjava, ko je vendar «buona usc'ta» žc kar uveljavljena praksa.
O Slovenski večerni tečaji so sc začeli v Barkbvljah- in Sked. nju Kmalu bodo otvorjenj 3c drugod.
O Pri ì’vosanju osebnih iz-kazn’e so na vrsti osebe katerih priimki sc pričenjajo z M in N.
Nujnost sedanjosti
Irava lepotica ie lagodno ležala na mehki travi, oblečena v. zelo kratko živo pisano kopalno obleko. Okrog nje se je Igrai otrok z zlatimi kodri. In v ozadju temne vode Te-zemskega jezera, v katerih so se zrcalile mogočne južnonemške Alpe.
»Krasna žena!« je vzkliknil mladi ameriški narednik, ko smo se z džipom pripeljali do nje. »Vidim jo pogosto ob prostem času. Njen otrok je ravno toliko star kot moj.«
Ker mu nisem odgovoril, me je osorno pogledal in me prepričeval: »Toda rečem vam, da je absolutno resna žena. In veste, da reva niti ne ve, č« je njen mož živ ali mrtev ! 'že dve leti nima o njem nobenih vesti l«
Na prvi pogled se mi žena ni prav nič smilila. Dolge ure, ki jih jc preživljala v brezdelju na soncu ob jezera, so ji kožo priletno potemnile.
_ Prav tako je bilo z drugimi zaiimi ženami, ki so se sončile na tem peščenem bregu, kolikor mogoče blizu taborišča ameriške zasedbene vojske.
»Kaj ni to velika sreča »a ženo,« sem vprašal, »da lahko mirno počiva na deželi s svojim otrokom, ne da bi ji bilo treba delati ? Ali je mogoče tako bogata?«
Narednika je to vprašane zmedlo In se je popraskal po glavi. »Res, zdi se, da ima veliko pod palcem. Ima zelo elegantne obleke in vse luksuzne potrebščine. Prišla je sem v neko porodnišnico, to S'‘ njeno mesto razrušile bombe. Odkar se ji je otrok rodil, se ni več oddaljila od tod.«
Kasneje sem v Monakovem pripovedoval ta doživljaj zdravnici Schwartz. Le-ta je po devetnajstih mesecih internacije pobegnila iz koncentracijskega taborišča m 'e dobro poznala naciste.
»Kaj?« me ie začudeno pogledala, »vi ste bivali v srcu« «Lebensbor-na«, v tej »otročjereji«, sredi teh mladih fanatičnih žensk in vam ni nihče črhnil o tem nitj besedice?«
Kasneje sem opazil, da ljudje, ki poznajo skrivnosti Lebensborn-a, neradi govorijo o tej zadevi, kar pa ni nič čudnega. Saj se povsod po svetu meščani izogibajo omeniati » re žetvi ran predel« svojega mesta, kjer živijo »ženske s posebno moralo«.
In res bi površen opazovalec utegnil imeti »Lebensborn« za tak rezerviran predel« pod vodstvom nacistične oblasti. Stvarno pa je bil le-fa in je šć danes — nekaj izredno važnejšega.
Nacisti so namreč ustanovili »Le-bensborn« (»vir življenja««) zato, da obdržijo popolnoma pod svojim vplivom mlade Nemce in Nemke,
' ki so se izkazali s svojim junaštvom in telesno popolnostjo. »Lebensborn« je bila torej rasna agencija za spolno občevanje, perfektna organizacija neke vrste javnih hi-š, vzornih po rodnišnic in otroških vrtcev in končno izhodišče številnih središč politične propagande !
Glavna naloga Lebensborna je bila, da je preskrbel »začasne neve ste« mladim SS-ovskim atletom z zahtevano »telesno karakteristiko«, ki so jo imeli Hitlerjevi rasni izvedenci kot nujno potrebno za »zboljšanje rase.« Te osnovne telesne svojine je bilo treba prenesti na potomstvo, tako- da se ti mladi popolni SS-ovci »križajo« z ženami istega rasnega tipa. ki jih ie nacistična propaganda prav tako sfanati-zirala kot njih same. SS-ovci so zaplenili krasne židovske vile in jih preuredili v razkošne hiše za »parjenje. «
Med vojno, ko si jc ludi nemški narod stiskal pas. So gostje »Lebensborna« bogato živeli na račun vse Evrope. Nacistični avtomobili so vozili z vseh strani izbrana in redka živila, šampanjec, krasne obleke, krznene plašče in pokradene dragulje. Cesar niso porabili na mestu,
30 prodali na črni borzi. Izkupiček pa jc Se! v blagajno članov »Lebens-
born-a«. Nabiranje ženskih članov te organizacije ni bilo težavno. Leta in leta ie namreč nacistična propaganda nenehno vcepljala nemškim dekletom, da je žena brez otrok v nemilosti pri režimu. In čimbolj se je večalo število padlih Nemcev na fronti, tem večji ie bil strah deklet, da bi ostale stare device. »Lebensborn« ie pošiljal propagandne brošure učiteljstvu, mladim dekletom iz tako imenovanih boljših družin in mobiliziranim ženam.’ Ta prikupna literatura je na vso moč hvalila udobnost hotelov za vojake na dopustu, ki so bili v najlepših predelih Nemčije. Poudarjala je tudi vse prednosti, ki jih bodo uživale bo-
temu
ne, ki se niso mogle odreči razkošnemu življenju, so množično drle v »Lebensborn«. Psihološke posledice so se kmalu pokazale. Te žene, ki so rodile otroke po želji in predpisih rasnih izvedencev, so se z materinstvom neločljivo povezale z nacistično stranko. Sedaj se imajo za »velike svečenice rasistične vere.« V povojnem nemškem razsulu, ko je — vsaj navidezno — nacizem strt v prah, so ostale te nacistične »svečenice« nedotakljive, kajti one so matere hitlerjevskih otrok.
Večina žen »Lebensborna« so izredno privlačne in brezhibno negovane. Vse so se naglo in dobro naučile angleščine in vabijo America-
gospa Hildegard K., ena izmed ma- ! ter Lebensborna. ki je hranila arhi- ; ve te organizacije, dokler jih niso i uničili.
Skoraj vse te žene živijo v angleškem in ameriškem zasedbenem področju. Mnoge živijo kot begunke iz bombardiranih mest. Imajo polno denarja in ponarejene osebne izkaznice, ki jim omogočajo njihovo novo življenje.
Gospa Hildegard vsa žari od navdušenja, ko govori o misiji lebens-bornških mater in o vlogi, ki jo bodo imele pri bodoči usodi njihove domovine: »Malo časa je manjkalo, pa bi bila tajna orožja, ki jih je obljubil Piihrer, pripravljena. In potem bi videli!«
Podobne izjave je dajala tudi vdova po Reinhardu Heidrichu, zagrizenem nacistu in ustanovitelju »Lebensborna«. Druge žene to ponav-
skih, nizozemskih, češkoslovaških, ki so jih nacisti zaplenili Zidom in inozemcem.
Kasneje sem zopet srečal mladega ameriškega narednika, ki mi je prvič pokazal mater »Lebensborna«. Od našega zadnjega srečanja je zvedel, da je njegova lepa prijateljica zagrizena nacistka, ki opravlja tudi delovne nadure samo zato, da bolje vrši propagando pri ameriških oficirjih.
»Kdaj bomo znali«, me je vprašal, »ločiti poštene Nemce od teh krasnih ničvrednih in nevarnih zapeljivk? Kdaj bodo naše oblasti spregledale ?«.
Politični vpliv teh mladih fanatičnih mater
je velika nevarnost za novo Nemčijo in za ves svet
doče matere in otroci. V vzornih porodnišnicah, ki so si jih same izbrale so le-te imele pravico na trimesečno zdravniško oskrbo pred porodom in po njem.
Bodoča »začasna nevesta« jc prejela znatno vsoto denarja za nakup »bale« in za posebno lepotno nego. Vsoto so določili po stopnji rasne < istoSti in političnega prepričanja. Nato so bodoči nevesti« predložiti vrsto fotografij SS-ovcev, ki so čakali na dopust, da bi si med njimi izbrale svojega »začasnega ženina.«
Ce se je »nevesta« bala, da bi družina ne odobravala njenega zadržanja, se je Lebensborn« obvezal, da bo posinovil otroka in ga izročil kasneje v nego kaki strogo nacistični družini. Ce je pa »nevesta« Želela ostati v stiku z ot rokom, je morala plačevati 45 mark mesečno, dokler ga ni mogla vzdrževati doma.
Fanatična dekleta, pustolovke, že-
ne, naj se pri njih učijo nemščine.
Mnogo jih išče službe v nemški državni upravi in tudi uspejo. Znajo namreč ugajati. Krasni otroci, ki jih imajo, jim pomagajo pri zapeljevanju njihovih delodajalcev. Saj je ena izmed teh žen ižjavilat «V ameriškem in britanskem zasedbenem področju žena laže uspe, če pride z lepim otrokom.« In ta nevarna opazka: »Nacizem me je rešil starih predsodkov. Otroka hočem vzgojiti po svojih lastnih načelih !«
Zato nj čudno, če se demokratični Nemci vznemirjajo zaradi velikega vpliva, ki ga imajo te ženske v ameriških uradih, kjer so večinoma zaposlene kot tolmači. Skoraj vedno se morajo njih rojaki obračati do teh uradnic, če hočejo razložiti svoje prošnje in pritožbe ameriškim oblastem. In tisti, ki ne znajo angleščine, so izročeni na milost in nemilost teh nacističnih »svečenic !«
Koliko je v Nemčiji žensk, ki so nekoč bile v »Lebensborh-u ?« Najmanj 250 tisoč, kakor je izjavila
Ijajo. Prav gotovo bodo te matere učite svoje otroke, da je Hitler slučajno izgubil vojno, samo zato, ker ni imel dovolj časa, da bi dokončal vse priprave.
Bivša tajnica neke porodnišnice »Lebensborna« je ponovno dejala: »Ko so nas delegati UNRRE obiskali, so izjavili, da so naši otroci najbolj razviti in najbolj zdravi v vsej Evropi. To ni sicer nič čudnega, saj smo imeli do konca vojne vše prednosti in vse predpravice.«
Lebensborn« je imel ogromna finančna sredstva. Njegovi člani so plačevali mesečne prispevke. Vsi nemški zdravniki so dajali mesečno po 5 mark za »izboljšanje rase«. Industriici, ki so prišli v nemilost pri nacistični stranki so se odkupili tako, da so za to organizacijo darovali težke vsote. Pri monakov-skj banki so Američani našli 20 milijonov mark, last »Lebensborna«, od katerih je bila ena tretjina v gotovini. Ostalo pa ie bilo v inozemskih vrednostnih papirjih: belgi j-
PALESTINA
policijska država
Namesto, da bi Velika Britanija podpirala razvoj samoupravnih ustanov in ustvarjala pogoje za demokratičen razvoj, jc mandatna sila u-Vedla trdi centralizem in uporab, lja!a v Palestini tak upravni sistem, kakršen se izvaja v britanskih deželah ki so znane pod imenom »kronske kolonije«.
Izvršilna oblast je v rokah visokega komisarja, zakonodajno oblast pa izvaja ali sam mandator z ukazi, ali pa visoki komisar g svojimi odloki. V večini občin že dvnajst let ni bilo volitev, uredba o vaških upravah iz 1. 194*. pa je 'odpravila občinske volitve v arabskih vaških ob-činah.
Več kot 50% dohodkov dajejo posredni davki; napredna socialna zakonodaja pa sploh manjka. Osnovne pravice delavcev, kakršne so pravica govora in stavke, do’očanje de'ovnega časa, minimalne mezde, odškodnina ob odpustitvi, plačevanje v primeru bolezni itd., so de’av-siti zakonodaji Palestine sploh neznana stvar. Na drugi strani pa so dobile posebne koncesije pa'estin-ska družba za pepeliko, anglcran-«ka petrolejska družba in iraška petrolejska družba.
Namesto da bi se širi'a prosveta in posvečala skrb Ijudskefnu zdravju, stalno pada odstotek v proračunu, ki je namenjen za te izdatke. Medtem ko je bil 1. 1922. ta odstotek 4.86«g za prosveto in 6.2 odst. za ljudsko zdravstvo, se je v letu 1936-37 skrčil na 3.99 odst. za prosveto in 3.3% za ljudsko zdravstvo, leta 1944. pa na 2.9 odst. in 2.7 odst. Nasprotno pa neprenehoma naraščajo izdatki za »vzdrževanje reda« in so dosegli v proračunu za leto 1947- 8 30% vsega proračuna, dve leti prej pa ie bil ta odstotek samo 25%. V letu 1946 sta prišla na 18 prebiva'ccv en policaj in en vojak, leta 1947. pa že na 13 prebiva cev leta 1947. pa že na 13 prebivà’cev. To je postala prava policijska država, Če upoštevamo, da varuje v Trstu vsak »Čerin« ali »kanarin« po 45 prebivalcev.
OSVOBODITEV BEOGRADA
Dne 2n. oktobra so minUn tri leta, odkar je jugoslovanska narodno osvobodilna vojska skupno s Rdečo Armado osvobodila Beograd, prestolnico demokratične federativne Jugoslavije,
2n. oktober 19H je v novi zgodovini Jugoslavije zapisan kot dan zmage, svobode in slave. Sicer ni ta dan pomenil še popolne osvoboditve vse Jugoslavije, vendar je bil ie jasno znamenje svobode tlačenih narodov. Na slavnem pohodu, ki je vodil k definitivni propasti Hitlerjeve Nemčije, je osvo-bojenje Beograda morda eden manjših, vendar pa najlepših triumfov; kajti pobesnelemu sovražniku so se tedaj pokazale vse globine prepada, ki se je odprl pred njim, vsak čas pripravljen, da pogoltne v svojo večno temo Hitlerja in vse njegovo apokaliptično spremstvo.
Vojna situacija v letu 1044
Zavezniško napredovanje v Italiji je zastalo in ni obetalo prodorov v Padsko nižino. S tem v zvezi ni bilo nujno držati močnejših vojaških oddelkov na zapadu Jugoslavije. Vse drugačna pa je bila slika na vzhodni fronti. V priletnih operocjah je RA prebila na široki fronti nemške linije in naglo napredovala proti zapadu in jugo. zapadu. Zbiranje jugoslovanskih čet na vzhodu Jugoslavije ie omogočalo velike vojne uspehe. F Srbiji je bri pokret osvobodilne
borbe sicer zelo močan, vendar se ie srbska narodna-osvobodilna vojska le težko upirala močitim nem-šim in bolgarskim okupacijskim četam, katerim so pomagali domači izdajalci. Treba je b‘lo podpreti srbske čete, ki so si že pridobile ozemlje v bližini južne Morave in vzhodne Srbije. Nemci so Srbijo ostro branii, kajti preko nje vodijo mine strateške poti, ki vzdržujejo zvezo Srednje Evrope Z Vzhodom,
V letu 191,4 so se Nemci pripravljali mi obrambo Bulkgna: eksploatirali so materialne vire, utrjevali romunsko fronto in se hoteli utrditi za napad z juga. Skrbno so (uvali Beograd, čvrsto trdnjavo nemške obrambe proti jugovzhodu. Utrdili so se na rekah: Drini, za. padni Moravi in lljru in posebno zapadno moravsko fronto so dobro organizirali In braniti, ker je bila izpostavljena napadom iz Sandžaka in Crne gore. Ker pa se Nemcem ta obrambni kordon ni zdel preveč varen, so se odločili prenesti fronto bali proti separiti, v nameri, da se lotijo jugoslovanske vojske bolj daleč od Srbije, na sektorju Crne gore, Sandžaka in vzhodne Bosne, Toda vsi poskusi, da premaknejo jugoslovanske čete Z njenih oporišč, so bili zaman. Do konca julija so se domače čete zna. tno ojačile in se pripravile na koncentriran napad v Srbijo. Osvobodilna vojska je prodirala s treh strani. Desno krik) armade je bilo
zbrano nn odseku: Andrijevlca - Borane . Kolasin, centralno krilo na sektorju Plevi je - Foča - Savnik in levo krilo: Srebrenica . Vla-senica - Zvorrak- Po dolgih in težkih borbah so vse tri armade zavzele važno geografsko strateško ozemlje: Rudnik - Suvobor -Cer in vse kenmmikacijske zveze zaledja. Tako se je formirala prva armijska skupina, ki je pod vod. šivom generala Peka Dapčevtca prodirala skozi zapadno Srbijo V Sumadijo proti Beogradu. Druga pod poveljstvom generala Koče Popoviča, ki ji je bil dodeljen odsek Morava - Kragujevac je prodirala z južne struni. Del te arma, da je odšel v vzhodno Srbijo, kjer je, po 14. septembru dosegel zvezo z edinicami R A. na Donavi.
Nemci, presenečeni nad prodiranjem jugoslovanske vojske v Sumadiji in nad naglim prodorom RA na Donavi, so se začeli hitro utrjevati. Toda asi njih napori niso mogli zajeziti premočnega pr o. diranja jugoslovanskih čet in RA na Beograd,
Na beograjskih ulicah
Neposredna bitka za mesto se je pričela 1 i. oktobra. Nek borec jugoslovanske armade piše takole:
«Beograd je pred nami.
Svio mar mogži še pred kratkim verjeti, da bomo tako kmalu prišli pred našo prestolnico 'n skupno z Rdečo Armado osvobajali naše belo tnesto.
Beograd vre v borbi. Ponekod se vale gosti oblaki dima, artelerija tolče brez prestanka, zrak pa je prepojen z brenčanjem motorjev. Nad našimi glavami krožijo sovjetski avioni,
Marko hodi počasi poleg mene. On je Beograjčan. Kako dolgo je čakal na ta dani In sedaj je tul Pripravil si je dovolj municije za svojo brzostrelko-
Prehodimo predmestje Beograda. Gremo pole.g nasipov in dospemo v prve ulice. Marko se je neko. Uko razživel. Te hiše so zavzeli vaši in čistijo jih sovražnikovih ostankov. Obidemo tovariše in gremo dailje, da bi tudi mi zavzeli ulice pred nami. Pazno korakamo drug za drugim; blizu sovražnika smo.
Pridemo do križpotja. Dve ruski protitankovski jruški branita sovražniku vstop v ulico.
Se deset metrov na levo in naša, kolona obstane. Stojimo ob zidu in opazujemo eksplozije granat. Avioni sc izmenoma, spuščajo in dvigajo.
Končno se odločimo tudi mi at napad. Poveljnik zapove Marku, da gre na desno do neke porušene stavbe in da ščiti s tiste strani naš napad. Marko se prioeravlja. Nek Rus mu razlaga, kolikšen je prostor, ki ga obvlada sovražnik-
Marku sežem v roko.
Pripravljeni smo, vemo kje je naš cilj, postavimo se neoHko na levo in čakamo.
Vprašanje državljanstva po
mirovni pogodbi z Italijo
Dne 15. sept. je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo, ki je bila sklenjena 10. februarja 1947 v Parizu. S to pogodbo je Italija izgubila svojo suverenost nad ozemljem, ki ga je morala odstopiti drugim državam med temi tudi naši državi in poleg tega tudi nad ozemljem, na katerem se je osnovala nova država Svobodno tržaško ozemlje. Usocio ozemlja pa deli po pravilu tudi njegovo prebivalstvo. Zaradi tega je morala omenjena pogodba rešiti poleg drugega tudi vprašanje državljanstva za odstopljeno ozemlje. Oglejmo si prodrob-neje, kako je urejeno Z mirovnimi pogodbami to vprašanje driavljail-stva...
1. Vprašanje državljanstva na ozemlju, ki je bilo prikljuCeno naši državi.
Preden načnemo to vprašanje, si ntoranto gledati, kako so mirovne pogódbe rešite teritorialno vprašanje. Meje med Madžarsko in Jugoslavijo so ostale po mirovni pogodbi z Madžarsko iste, kakor so bile 1.1'. 1938. Prav tako so meje med Bolgarijo in Jugoslavijo po mirovni pogodbi z Bolgarijo ostale iste, kakcu- so bile 1. 1. 1941. Znatno pa so se spremenile meje med Jugoslavijo in Italijo po mirovni pogodbi Z Italijo. Italija nam je morala odstopiti znaten del onega ozemlja, ki si ga je prilastila z Versaillskem diktatom in z Rapallsko pogodbo.
Iz omenjenega vidimo, da mirovne pogodbe z Bolgarijo in Madžarsko glede državljanstva za nas sploh ne pridejo v poštev, ker ni teritorijalnih sprememb, pač pa mirovna pogodim z Italijo.
Italija nam je morala odstopiti ozemlje in s tem ozemljem je povezano tudi državljanstvo. Vendar je treba upoštevati nacionalno stran tega prebivalstva, ki ga ni mogoče s silo vezati na odstopljeno ozemlje, temveč mu je nuditi možnost, da se vključi nazaj v svoje nacionalno ozemlje, kar je rečeno s pravico opcije, kakor bomo slišali kasneje.
S priključenim ozemljem smo dobili tudi nove državljane, ki so biti prej italijanski državljani.
Naši državljani so po mirovni pogodbi postali vsi italijanski državljani, brez razlike narodnosti, ki so imeli na dan, ko je stopila Italija V vojno, to je na dan 10. junija 1940 stalno bivališče na priključenem ozemlju, kakor tudi njihovi otroci, ki so se rodili po omenjenem datumu, pogoj je torej stalno bivališče na dan 10. 6. 1910 na ozemlju,, ki ga je odstopila nam
Italija. Mirovna pogodba nima definicije, kaj je razumeti pod »stalnim bivališčem«. Prevladuje mnenje, da bo to presoditi po dotedanjih italijanskih predpisih in da bo pod stalnimi prebivalci razumeti one, ki so bili tedaj vpisani v državljanske knjige odnosno prejšnje italijanske občine.
o pt ira j o za Italijo v roku 1 leta, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba, torej do 15 sept. 1948. Biti morajo le nad 18 let stare, če so pa poročene, ne glede na starost. Zena mora optirati samostojno, Sc hoče obdržati italijansko državljanstvo. Opcija očeta oz. matere, če očeta ni, pa vključuje avtomatski
!
jpiivič; v šoi^o
m
Vsi omenjeni so s pridobitvijo ila-šega državljanstva avtomatsko izgubili italijansko državljanstvo ter uživajo vse državljanske in politične pravice v skladu z zakonom, ki ga izda v ta namen naša država v roku treh mesecev, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba, to je do 15. decembra 1947.
Izjema od navedenega pravila velja Za one italijanske državljane iz Priključenega ozemlja, katerih občevalni jezik je italijanski, lei se torej .čutijo Italijane po narodnosti. Vse take osebe, ki imajo sicer vse pogoje za vaše državljanstvo, lahko
vse neporočene otroke do 18. leta starosti.
Oseba, ki na omenjeni način op-tira za Italijo, zadrži italijansko državljanstvo in se ne šteje, da je pridobila naše državljanstvo.
Naša država lahko zahteva, da se osebe, ki optirajo, izselijo v Italijo v roku leta dni od dneva, ko so optirale.
Mirovna pogodba pozna samo opcijo italijanskih državljanov z italijanskim občevalnim jezikom za Italijo. Naši državljani namreč z mirovno pogodbo niso prišli pod Italijo, ker ni bilo ničesar od našega državnega ozemlja odstopljenega ne Italiji ne STO-ju. Zaradi tega tudi ni možna opcija za Jugo-slavijo. Vendar je pod Italijo ostalo še na tisoče rojakov, od katerih mnogi ne bodo želeli ostati pod Italijo, temveč bodo hoteli k nam, To vprašanje je v mirovni pogodbi rešeno takole:
Italijanski državljani, katerih občevalni jezik je eden od jugoslovanskih (srbski, slovenski, hrvatski), pa se njihovo stalno bivališče nahaja na italijanskem ozemlju (od kdaj ni navedeno), lahko pridobijo jugoslovansko državljanstvo, če za to zaprosijo in če jugoslovanske oblasti njihovi prošnji, ki jo morajo vložiti v roku 1 leta po uveljavljanju mirovne pogodbe to je do 15. sept. 1948 pri našem diplomatskem ali konsalarnem predstavništvu v Italiji ugodijo.
Naši rojaki-italljanski državljani, ki imajo svoje stalno bivališče: kjer koli v Italiji, lahko torej, če hočejo, pridobijo naše državljanstvo S prošnjo pod olajšanimi pogoji in po skrajšanem postopku. Naša vlada sestavi samo posebne sezname oseb, ki si na ta način pridobijo naše državljanstvo. Te sezname dostavi diplomatskim potom italijanski vladi. Vse osebe, ki so navedene v tem seznamu, izgubijo italijansko državljanstvo na dan, ko se seznami uradno dostavijo. S tem dnem se šteje, da so pridobile naše državljanstvo. Neporočeni otroci do 18 leta pridobijo obenem z očetom oz. z materjo, če očeta ni, v takih primerih naše državljanstvo. Zena pa mora prositi ja pridobitev državljanstva posebej. Od oseb, ki si pridobijo na ta način naše državljanstvo lahko zahteva italijanska vlada, da se izselijo v Jugoslavijo v roku 1 leta od dneva, ko so bili seznami uradno dostavljeni.
Tako osebe, let se iz priključene-
ga ozemlja po opciji izselijo v Ita* lijo, kakor tudi naši rojaki, ki se izselijo iz Italije k nam, ko so si pridobili naše državljanstvo, imajo pravico, da nesejo ob izselitvi s seboj vse premično premoženje in; denar, če so si to pridobili na zakonit način. Ne plačajo ne izvoznih! ne uvoznih taks. Lahko tudi prej prodajo svoje premično in nepremično premoženje in nesejo denar, s seboj.
VPRAŠANJE DRŽAVLJANSTVA NA STO-JU
Z mirovno pogodbo z Italijo ja ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, o katerem bomo spregovorili še podrobneje v posebnem članku. Danes si oglejmo samo vprašanje, kdo so novi državljani, te nove državne tvorbe. To so vsi oni italijanski državljani brez razlike narodnosti, ki so imeli na dan 10. junija 1940 svoje stalno bivališče v mejah sedanjega STO in pa njihovi otroci, ki so se rodili po omenjenem datumu. Ti so postali po pokalen ju državljani STO-ja in so izgubili svoje prejšnje to je italijansko državljanstvo.
Tudi' tu je dopustna opcija in to samo za Italijo, ker gre le za italijanske državljane. Pravico opcije za Italijo imajo le oni italijanski državljani iz tržaškega ozemlja, katerih občevalni jezik je italijanski, če so nad 18 let stari, oziroma, če so poročeni, ne glede na starost. Opcija moža ne vpliva na ženo, ki mora optirati samostojno, če zeli italijansko državljanstvo. Opcija očeta oziroma matere, če očeta ni, pa vključuje vse neporočene otroke izpod 18 let. Optirati smejo take osebe v roka 6 mesecev od. dneva, ko bo stopila v veljavo ustava STO-ja in pod pogoji, Iti bodo določeni v ustavi.
Oseba, ki na ta način optira, se šteje, da si je ponbvno pridobil«; • italijansko državljanstvo. STO lahko zahteva od oseb, ki se poslužujejo pravice opcije, da se v roku 1 leta, ko optirajo, izselijo v Italijo.
Glede pridobitve tržaškega državljanska po osebah, ki nimajo kvalifikacije za državljanstvo po po-kdienju, bo določila posebne pogoje bodoča ustavodajna skupščina STO-ja. Toda ti pogoji morajo po statutu STO-ja onemogočiti pridobitev tržaškega državljanstva osebam, ki so pripadale bivši italijanski fašistični policiji (OVRA1 in niso rehabilitirane od pristojnih obla,-»*'•	L E,
Marko je odšel. Vsako njegovo kretnjo spremljam. Dospel je do določenega prostora; samo tega da še preteče. Marko za hip postane in se koj nato spusti v tek. Toda v tistem trenutku se zasliši kratek Tefal, takoj za tem dolg. Marko napravi še nekaj korakov, obstane in p»ide.
Planil sem kvišku, skočil,povc-trjnik vic je pogledal, me razumel in jaz sem stekel v smeri Marka.
Toda pred menoj je že tekel rde-(earmejec! Mar gre tudi on po Marka? In zares: Ni obstal niti trenutek, pretekel je prostor in prišel do Marka? Takoj ga je dvignil in prenesel nazaj. Rafali so odjeknili znova, toda rdečearmejec ja mirno nosil ranjenega Marka.
Prej nego je dospel na varno, ?e klecnil in padci. Nič nisem pomislil in v dveh korakih sem bil pri njeni. Svinčenke so mi zažvižgale okrog ušes in ustavil sem se; pred menoj sta ležala Marko in rdečearmejcc! Ali naj dvignem Murka ali rdečearmejca? Oba sta »ic pogledala in. molčala.
I" jaz sem dvignil rdečearmejca.
Marko je se dalje ležal vepre.
mično.
V zaklonišča sta me že čakala hom>sar in dva rdečearmejca. Komisar m, je v naglici stisnil, roko...
Olirà il sem se, da grem po M urha. Toda nek rdcčcarmejec se je ~e pripravil da gre on po tovariša. '«te sem ga -grab*? in zadržal. In Preden je utegnil kaj reči, sem že •dekel Ven. Marko me je pogleda' l! laz sem, ga divignil na hrbet, ‘hžpct so leteli izstreli, toda Marko J0 bg kmalu na varnem. Spustil , 1 ga na tla, medtem ko je on ~ očmi iskal tovariša, sovjetskega r’roa. In preden smo pričeli novo
rdečearmejci
nalogo, smo si z čvrsto stisndi roke».
Borba za Beograd je trajala, že nekaj dni. Nemci so bili pregnani v okolico železniške postaje. Utrjeni v poslopju Prometnega mi nistrstva so nudili obupen odixtr in rafali njihovih strojnic so kosili po ulici.
Četa podporočnika Tojage iz VI. proletarske divizije je morala z nlečearmejei uničiti to sovražno oporišče.
Potrebno je bilo prepeljati en vod preko ulice in tovarišu Toja-gi je uspelo, da ga ie pripeljal v zaklonišče prav blizu Nemcev. Municijo in hrano je prepeljal na tu * način, da je vrgel tovarišem preko utice tanko jekleno žico na katero so boiti privezali potrebni material in pod točo nemških krogel vlačili municijo na varno-
'Ogenj iz strojnic ni prenehal. Sovražnik se je čutil ogroženega 'm je ffhskušal poslednie. Z ostanki svojih moti je obkolil del voda, kateremu je načeloval tovariš Tojaga. Medtem so borci, ki še niso vodih uličnih borb ki so se pa vendar borili za osvoboditev Beograda - svojega glavnega mesta - jurišali s železno hladnokrvnostjo. Prišlo je do borbe mož proti možu in naši «minometa lei» so uničevali Nemce; četa s podporočnikom Tojagom se je prebila na ulico in s poslednjimi rafali uni. cenala sovražno oporišče. V Hrastovcu v Slavoniji je tovariš Taja. ga padel zadrt od sovražnikove granate v času, ko je osvobojeni Beograd bil že daleč v zaliedju fronte.
fPo zapiskih vojaškega novinarja)
TEDEN TISKA
Tekmovanje za slencase i # Tekmovanje za nabiranje
Odbor za prireditev «Tedna demokratičnega tiska» v STO-ju, ki bo od 1. do 9. novembra t. 1.’ razpisuje tekmovanje za stenča-se, ki so nenadomestljivo vzgojno in borbeno orodje množic v politični organizaciji, v tovarni, v kvarlu, v prosvetnih društvih, v krajih itd., pod sledečimi pogoji:
1.	Ker se bo udeležilo .tekem zelo mnogo stpnčasov* bo tekmovanje razdeljeno na 12 izločilnih tekem in na eno finalno. Izločilne tekme se bodo vršile v vsakem izmed 4 kvartov y Trstu, v Miljah, na OpčjnuhlNabreSni, v Kopru, v Bujah, v Izoli, Piranu, Umagu in Novem gradu. Udeležili sc ga bodo vsi stenčasi omenjenih bližnjih krajev. Stenčasi, ki bodo prišli do posameznih izločilnih tekem, bodo zbrani v enem in istem Icjkalu in med njimi bo za to postavljeno Uvartno ali krajevno razsodišče izbralo 3 slencase, ki bodo prišli v finale v Trstu,
Izločilne tekme se bodo inorale začeti 1. novembra in zaključiti to je na dan, ko se bo začel finale v Trstu,
2.	Stenčasi, ki bodo tekmovali, bodo morali biti v dveh popolno mu enakih izvodili. En izvod bo
, razstavljen na sedežu dotične j organizacije, tovarne, kvarta itd.,
■ drugi izvod bo pa izpostavljen v lokaOu, ki bo določen za tekmovanje, kjer bodo tako razstavljeni vsi tekmujoči stenčasi.
3.	Ocene vsake, tekme bo določilo razsodišče.
4.	Trije najboljši stenčasi pri izločilnih tekmah in prvih pet v finalu bodo pritegnili odgovorne urednike odlikovanih stenča-sov k sodelovanju pri svojih publikacijah.
Odbor za prireditev «Tedna demokratičnega tiska» na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki bo od 1. do 9. novembra, razpisuje tekme za nabiranje naročnin demokratičnih publikacij. Poziva vse demokrate, ki hočejo stvarno dokazati svojo privrženost demokratičnemu tisku, da prispevajo pri-nabtranju naročnin in tako pomagajo pri širjenju in izpopolnitvi tiska samega.
NAČIN TEK MO VANJ A
1.	Tekmovanje je razdeljeno na:
a)	tekmo v Trstu,
b)	tekmo na ostalem ozemlju,
2.	Tekmovanje bo trajalo od 1. do i «ključno 9 novembra.
3.	Naročnine se bodo pobirale s posebnimi tiskovinami, ki jih bodo delile demokratične organizacije vsem tistim, ki nameravajo pobirati naročnine ža demokratični tisk.
Tiskovine bodo po končanem tekmovanju skupno z vplačili dvignile organizacije ter jih dostavile prireditvenemu odboru. Le-ta bo izročil nabrane naročnine dotičnim publikacijam.
4.	Oceno.pri tekmi pod a) bodo določili na osnovi vseh loti-, ki lih bo dosegel vsak nabiralec pri nabranih naročninah po naslednji tabeli:
1-letna naročnina na 1 dnevnik daje (i točk;	•
1 polletna naročnina n» 1 dnevnik daje 3 točke;
1 trimesečna naročnina na 1 dnevnik daje 1 1/2 lo&ke;
1 letna naročnina na 1 tednik ali mesečnik daje 1 1/2 točke;
1 trimesečna naročnina na 1 tednik ali mesečnik daje 1 todkn.
Oceno pri tekmi pod b) bodo določili na osnovi točk, ki jih bo nabiralec dobil po zgornji tabeli toda v sorazmerju s številom prebivalstva kraja, v katerem bo nabiralec pobiral naročnine.
5. Pivih najboljših deset nabiralcev pri vsaki od obeh tekem bo prejelo za nagrado knjige.
Kakor je znano, se bo vršil od 1. do 7. novembra teden demokratičnega tiska na STO-ju. V tednu bodo demokratične množice STO-ja manifestirale z različnimi tekmo-vanj! svojo odločnost, da ubranijo svobodno tiskano besedo pred vplivom monopolističnega reakcionarnega tiska.
S tem v zvezi je prireditveni odbor za teden demokratičnega tiska razpisal različna tekmovanja, ki jih spodaj priobčujemo.
• Tekmovanje za širjeeje
Odbor za prireditev «Tedna de, mokratičnega tiska» v STO-ju ki bo od 1. do 9. novembra, razpisuje tekmovanje za širjenje demokratičnega tiska. Odbor hoče s posebno tekmovalno iniciative poudariti osnovni namen, ki g; ima «Teden demokratičnega ti-ika» v STO-ju, tčT je čim večje širjenje demokratičnih publikacij med ljudstvom.
Načini tekmovanja je naslednji;
J' ^ Bta . na'm'n b-i postavljen! dne 8. m !). novembra v Trstu in v ostalih krajih STO-ja omrežje prodajnih stojnic z demokra-Ucnum knjigami, revijami in časopisi, ki bodo tekmovale.
2.	Tekmovanje bo razdeljeno n« naslednji način:
(Nadaljevanje na S. sfrffbfcj
KRONIKA
O Delovni kole t vi rudn.kov in podjetij črne metalurgije so d iscgl v septembru nove vel ka delovne zmage. Rudn k. žel z c rude so uresn ć 1 prò zvajalni načrt za september 100%., rudniki manganove rude so prekoračili proizvajalni načrt s 127.15 odstotki, rudniki p.rita pa s 7,40%. V proizvodnji surovega železa so železarne prekoračile pro zvajalnj načrt v septembru za 120,08%, v proizvodnji surovega jekla za 120 69%, v gotovih proizvodih pa za 126.16%.
O Prvo mesto v tekmovanju meti slovcnsk mj rudn ki v mesecu septembru je spet dosegel rudnik Velmje. Drug’ ' Je bil rudn k Zagorje, tretji Senovo, četrti Trbovlje, p.ti Hrastnik.
O V prosto prodajo v vsej Ju. goslaviji je priSla emajl rana In poc nkana posoda ter brušene in surove posode. Dalje je pri. šlo v prosto prodajo okensko steklo in gor Ini špirit.
O V Sloveniji o Mariboru so dograd il prvi sindikalni samski dam v Slovcn j .
O Obnova naselij na Hrvaškem h tro napreduje. Do 1. septembra je b Io obnovljenih in v delu 10.316 poslop j, ali 38% letošnjega gradbenega programa. Dne 1. okt )bra pa je bilo g itovih, odnosno v delu 14.722 zg adb, ali 57% letošnjega programa.
O 707 ieiezniik h zgradb grade vzdolž m'ad nske proge. No. va postaja v Sarajevu bo najmodernejša no Balkrnn.
O V vladi Crne gore so ustanovili d» oje novih m n strstev; m n strstvo za trgov no in preskrbo in ministrstvo za indu-str jo. Nova resorna m nistra sta Vuko Tmušič in Komncn Ocrovič.
O Proga Ljubljana&orica Je. obnovljena in še v prometu. Do prvih dni novembra bo vzpo. stavljen žel.zn ški promet tudi na progi Gorica-Repcnlabor. Izdelan je načrt za zgrad tev nove, 6 km dolge proge, ki bo vc-za'a Repentabor a Sežano. Republiško gradbeno podjetje Gra-d's je začelo pr'prave za gradnjo nove ceste S- lkan-Gorica-Sempeter.
O Prvo geoloiko lehn.ko v Jugoslaviji so odprli te dni v Pančevu. Prv’h 40 sluša elj ’v domuje v odi čno urejenih’ internatih.
O Filmsko mesto grade v Beogradu na Košutnjaku. To filmsko mesto, ki bo zavzemalo 56 ha površ na, bo dokončano 1. 1961. Dosedaj so žg zgrad li 4 velike objekte, 4 pa so v gradnji, čeprav je letošnji načrt predv!deval zgradnjo le dveih objektov.
O Teden i stole je bil po vsej Sloveniji od 19-25 okt bra. Glavne naloge v tem tednu so bTe: zaktiv z rati š roke ljudske množice v zdravstvenem in h gienskem pogleda s predavanji in širjenjem zanimanja za zdravstveno-vzgojno liter" turo, dv gn tl zdravstveno zavest ljudstva, pomagati zdravstveni služb' z mn. ž čn;m! nkc jam: in Izbol'Sat. hig'en'ke ter zdravstvene razmere na terenu.
t. ITPKAVNT. GOSPODARSKI IN PO LITICNI CENTER; 2. GLAVNA AVENIJA MESTA; 3. TRŽAŠKA CESTA; t. CESTA ZA ZAGREB; S. STANO-VANJSKI PREDELI; 6. INDUSTRIJS KI OBJEKTI; 7. FIZKULTURNO SREDIŠČE; B. JUŽNI DEL MESTA, V KA TEREM ne BO BISTVENIH SPREMEMB; #. CESTA NA GORENJSKO; 10. NOVA MEDICINSKA FAKULTETA S KLINIKAMI; 11 OBROBNI GOZD NATI GRIČI ZA SPREHODE IN IZLETE; 12 ROŽNIK — I-JUDSKI PARK 13. GOLOVEC; 14. NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA ZA TOVORNI PRO
met, is. Železnica za zagkeb; is. Železnica za trst; iv. ljub
LJANSKI GRAD, BODOČI MUZEJ.
NOVA
SKRBNIŠTVA
V izgradnji nove Jugos’avije je tudi ustvaritev novega pravnega reda ze ó ve litega pomena. Razumljivo je, da predstavlja pravna ureditev države veliko in težavno delo, ki ga je mogoče oprav jati le postopoma. Tako preds'av ja tudi poseben zakon o skrbni tvu, ki je bil letjs sprejet v jugovovan kem par amen tu, le eno izmed stopenj v stavbi novega reda Jugos avije. Je pa kljub temu pomemben, kajti z njim je v duhu pridobitev narod-noosvobodi ne borbe urejen važen del rodbinskeea prava. Zato je prav da se vsi vsaj na kratko seznanimo z njega vsebino in pomenom.
Kaj je skrbništvo
Skrbništvo je posebna ustanova, s katero država ščiti interese oseb. katerim je potrebna i •-'.sebnn zaščita; take osebe, ki uživajo posebno zaščito države, so mladoletni otroci in oni, ki iz katerega koli vzroka ne morejo skrbeti za svoje pravice in koristi. To vprašan5e je urejeno v pravih vseh držav. T oda večinoma poznajo vse države dve vrsti za'Site .in sicer varuštvo za m'ado etmr osebe (kjer se čuvajo predvsem interesi osebe) in skrbništvo za umobolne ali odsotne osebe (kjer se šči tijo le imovinske praviee). Tudi v stari Jugos’aviji in Xta'iji je obstajala dvojna vrsta zaščite, razen tega pa je bl>o po po-amez.nih pok-aii-nah Jugos'avije to različno uieje-na fie'e letošnji novi z«kn ki je enoten za vso držav-, je ndpiavil veljavnost šestih raz'ičn h zakonov g'ede tega problema in tud’ poenotil zaščito Iržave. Ni v-’č rnz’ike med varuštvom nad i-sebo m oskrbovanjem imovine, temveč ie uve deno enotno skrbništvo, ki st* tiče tako osebe kot innv’ne t.skrb.va-nega. Namen skrbništva ie v tem, da se m’ado'etne osebe s skrbjo, vzgojo in izobrazbo odgcie v zavedne državljane in de'ovne .judi, kakor tudi, dn se zaščitilo imovinski I
interesi nekaterih oseb. Vsebina in cilj našega skrbništva ni tirei samo forma na zaščita, temveč popolna družbena za čita, a z asti skrb za osebnost varovanca. Baš v tej vsebini ie vsa odlika novega zakona, ki pa je še v enem o7iru napredne, ši od onih v drugih državah. Kot je celotno vprašanje skrbi za o'roke in družino iz očeno iz okvira tako imenovanega zasebnega prava, ie tudi skrbništvo javno-pravnega značaja. To pomeni, da varovanje interesov m'ado'etn h in nekaterih drugih oseb ni stvar privaln kov, temveč skrb države in da ne gre samo za koristi varovancev, temveč predv em za koristi ljuds‘va in države, ki ima v prvi vrsti ve’ik interes na pravfni vzgoji njenih nc-djletnih državljanov.
Kaj je pod
skrbništvom
Pod skrbništvom so po novi ureditvi predvsem m’ado'etni otroci, za katere starši ne skrbe. To je predpogoj; zato nezakonski otrok, za katerega skrbi mati. ni več pod skrbništvom, dočim jp prej (m še danes v mnogih državah) moral imeti še posebnega varuha, oz. je mati, če je bila sama varuh, mora a imeti posebnega pomočnika. Pod skrbništvo se postavijo nadalje še one osebe, katerim je s posebno od'očbo sodišča odvzeta opravi’na sposobnost, t. j. sposobnost samostojno o-pravljati svoje pos’e. Seveda se ta opravilna sposobno t odvzame le v primeru duševnih bolezni, hudega pijančevanja ali uživanja raznih strupov in V na pod agi posebnega postopka sodišča. Razen v navedenih primerih pa imamo še skrbništvo za odsotne osebe, za mozemce ♦er tam, kjer je potrebno, da se varujejo interesi do'očenih oseb. Vedno pa ođ'oča skrbstvena oblast, kdaj se kdo postavi pod skrbništvo.
Skrbnik in skrbstveni organi
Skrbništvo se izv a. a po skrbniku, kì ie do varovanca v posebnem razmerju kot roditelj do otroka. Njegova glavna na oga je skrb za vzgojo, izobrazbo in zdravje varovanca, vestno pn mora skrbeti tudi za va-rovančeve pravice in do žnosti, za kar lahko v njegovem imenu samostojno opravlja tiste pos'e, ki spadajo k rednemu poslovanju in u-pravljanju premoženja. Skrbn'ka po tav'ia skrbstvena ob ast, kateri je ta tudi odgovoren. Skrbništvo je sicer častna do’žnost vsakega državljana ter 'e prezaposlenost, s‘a-rost ali lastni otroci oproščajo od prevzema te dolž"osti.
Skrbstveni organ, t. j. ob ast, ki izvršuje skrbništvo, postavlja skrbnike, jih razrešuje, nadzoruje in odobrava njih pos'ovanje in zago-
tavlja varovancem vzgojo, šolanje in zdravljenje ter sp oh vodi vse posle v zvezi s skrbništvom, so o-krajni in mestni ljudski odbori in ne več sodišča. Ze po sp ošnih določbah našega novega prava spada vse soc'a no skrbstvo, katerega dei je končno tudi skrbni tvo, v prif toj-nost okrajnih ljud kih odborov. Tj so razen tega bo’i v nepo rednem stiku z ljudstvom kakor sodišča, ki posujejo (z izjemo v kazenskem sodstvu) vedno le na zahtevo strank. Zato so okrajni ljudski odbori o-kretnejši in tudi bolj primerni za izvajanje skrbništva
Do'očbe zakona o skrbništvu so zpcpo’njene še z uredbami posameznih repub”k. Vendar pa vidimo, da ni več nobenega zamo'anega postopka in forma’izma, ampak so postavljena nače’a in dane le g avne smern'ce, po'katerih se naj ame doserà namen skrbništva v največjo korist varovancev samih in tudi države.
Izgradnja slovenske prestolnico
oioVV.
Vprašanje izgradnje Ljubljane glavnega mesta LR Slovenije smatra naša ljudska oblast za tako vazno, da je bilo uvrščeno tudi v petletni gospodarski načrt. Pri ministrstvu za gradnjo je bil zato ustanovljen poseben inštitut, ki proučuje to vprašanje in je tudi že napravil osnovni regulacijski načrt. Z njim je bilp rešeno težavno vpra-
šanje, ali naj sc Ljubljana razvija v smeri današnjih predmestij, ali pa naj se severno od sedanjega mesta zgradi popolnoma novo mesto. Sprejeto je bilo prvo načelo, tako da bo središče mesta ostalo nespremenjeno, v smeri severa in severozapada pa bodo nastali novi mestni predeli. To stališče je popolnoma osnovano tako s historič-
nega kot z današnjega prometnega vidika. Stara Ljubljana ali Emona, kot so jo nazivali njeni ustanovitelji Rimljani, je nastala na križišču prometnih cest, ki vežejo Balkan, Jadransko morje in Srednjo Evropo. V srednjem veku se je mesto sicer stisnilo med Ljubljanico in Ljubljanski grad,_ da je biio tako zavarovano pred tujimi napadi; vendar sc niti rimsko. niti srednjeveško ali novejše mesto ni odmaknilo od tega kri*lšča. Tako tudi danes ni mogoče odstapiti od tega naravnega središča, ki leži med Ljub’jan klm gradom in Rožnikom, zak'jučeje ga pa že'ezniška •proga s treh strani. Ta prede' bo tudi V bodoče ostal središče Liu-bljane, kot nam to najlepše kaže skica, (1). Jasno pa je, da bodo ostale nedotaknjene vse kulturne in zgodovinsko pomembne stavbe. V tem strogem središču Ljubliane bodo zgrajene stavbe za urade in ustanove, šo’e in kulturni Romovi, tako predsedstvo vlade, stavbe zs ministrstva, poslopja slovenske univerze, g edališča in še druge reprezentativne palače. Nekaj od teh, med njimi predsedstvo vlade, palača prezidiuma narodne skupščine, poslopji za dve ministrstvi, centralna pošta, opera bo zgrajenih že v prvi petletki, ostalo kasneje pjstopomn. Ta center mesta ne bo kompleks pustih, zatohlih Stavb, temveč bo preprečen z nasadi, razen tega pa bo z bližnjega Rožnika (12), ki bo postal ljudski vrt in Golovca (13) vedno prihajalo v mesto dovolj svežega zraka. Južni del mesta bo ostal v glavnem no-izpremenjen, bo pa to tjredvsem šolski in znanstveni okoliš (8).
Za nove stanovanjske objekte, izgradnji katerih se danes v Ljub jaru posveča pos- ima pažnja, je izbran najbolj zdrav predel severno in severozapadno od centra na današnjem ljubljanskem po'ju (5). Po sredi tega stanovanjskega predela bo tekla giavna cesta, avenija bodoče Ljubljane (2). Severno od stanovanjskega predela bo industrijski predel mesta (6), ki bo tako v neposredni bližini glavnih prometnih žil, zlasti nove železnice (14), bo pa tudi dovolj oddaljen od stanovanjskih stavb. Nedaleč odtod bodo igrišča, plavališča In o-stali prostori za fizkulturo (7), v neposredni bi'ž'ni pa bo še nedotaknjen gozdnat in gričevnat svet za sprehode in krajše izlete (11).
V zvezi s ce'otno regu ocijo mesta bodo regulirane tudi glavne prometne žile. Železniška postajo bo pomaknjena s sedanjega mesta proti severu, služila pa bo le osebnemu prometu. Vse železniške proge, ki vodijo do nje. bodo v mestu poglobljene, da bodo preko njih tekle ceste in ne bo promet prav nič oviran. (15, 16). Zn tovorni tranzitni promet po bo zgrajena okoli Ljubljane posebna železniška proga (14). Glavne ceste, ki bodi voAde v sred’.!*n r-e-^a proti Gorenjski (9), proti Trstu (3), priti Zagrebu (4) in proti Srednji Evropi (2), bodo pa ostale nespremenjene tam. kjer so danes.
To je osnovna zamisel bodoče izgradnje Ljubljane. Toda to ni le zamisel ali celo utopija, temveč načrt, ki se že praktično izvaia, kajti vse današnje gradnje so že v skladu z njim. Tako bo Ljubljana kot politično in kulturno središče Slovenije postala v najkrajšem času res lepo In moderno mesto, ki nam bo vsem v ponosu.
^ol faad&aiske. tcuttwiz
Od jeseni 1944 se dogajajo v madžarskem družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju odločilne spremembe. Madžarsko ljudstvo, tisoč let tlačeno od fevdalcev, grofov in baronov, od zemljiške gospode, domačega in tujega kapitala, je vzelo usodo svojega naroda in zemlje v svoje roke. Po kapitulaciji vojaško-fašistične diktature belega admirala Hortija in ž uničenjem pobesnelih njilaških band je napredno madžarsko ljudstvo s • pomočjo Rdeče armade začelo osvobajati svojo deželo, izvajati a-gramo reformo, demokratizirati javno življenje in državno upravo. V domovino so se vrnili naj-doslednejši borci za svobodo in pravice delovnega ljudstva, ki so »e morali umakniti 1919, leta, s sekretarjem KPMatyžšem Hškoši-iem na čelu. Demokratična republika Madžarska je navezala sosedske odnošaje z ljudskimi demokracijami v svoji bližini in dobila naj-večjp oporo v Sovjetski zvezi. Pretekle dni so podpisali zastopniki madžarske republike konvencijo o l^uiturnem sodelovanju z Jugoslavi-io. Da bomo laže razumeli globoke izpremembe in se vsaj nekoliko seznanili z vprašanji sedanjega preokreta na Madžarskem, moramo vsaj nekoliko poznati preteklost našega severnega soseda, ki •lam je še vedno neznan, čeprav živi ob nas že nad tisoč let.
.Madžari so živeli pred dva tisoč leti ob reki Vjatki in Beli, rnpd Volgo in Kamo. Od 5. do 9. stoletja pa so se . selili preko Crno-innrja in karpatskih kùtncQV v Pa-dpusko. nižino.. jeziit. teh nomadskih osvojevalce.v je »bil "evropskim • na-r.odoio popolnoma. nerazumljiv. Njih najbližji rojaki Voguii in Ostinici, ki jih je še k tikih 30.000, žive dandanes onstran Urala tja proti Obu in Irtjšu ter spadajo s Pinci, Esti. Laponci, Geremisi in Mordvini med narode, ki govore ugrofinske jezike.
Madžari so ».• zarili med severne in južne Slovane kot klin ter jih ločili. Mnogo jih ni bilo, mogoče kakih 200.000, a zaradi izvrstne vojaške organizacije in skoraj nezadržne asimilacijske sile so se do časov Kralja Matjaža pomnožili na štiri milijone,, v turških vojskah jih je ostalo poidrug mi-tijon. danes pa jih je 12 milijonov.
Od kulturno višjih sosedov so osvajalci prevzeli tedanjo kulturo in. civilizacijo. .«**.2 .njihovo pomočjo vključili med zapadnoevropske narcidc. /lasti mnogo so jim dali !>!,owyjj: sosedje-, ali pa slovansko UfCbival; tvo Podonavja in Potisja, ki so ga Madžari asimilirali ali u-tnfdli; Madžail sp se naselili na današnjih tleh kot roparski, osvo-k'valen narod. Toda ljudstvo tudi takrat• pri njih ni imelo besede: prebivalstvo je bilo sestavljeno iz Pgrjj.skilj. Madžarov, ki so tvorili bižjo, delovnp pla.it, in iz bolgaro-birskib Ogrov, ki so bili gošpo-darji, pleinenski poglavarji, vojački poveljniki ,plemstvo. Narod šaiii se še danes imenuje madžarski, Evropa pa ga naziva Ungar, Ilon-:rois ati Ogri. Dvojno narodno ime kaže na 'izvor. "S sprejemom zapad-b“ kulture, zlu.,ti poljtđels'fce. so 'o otvrenili, sicer bi propadli. 2u-hfnji znak te' kulture pa je bila krščanska Vera. Zlasti zasužnjeni Mt.vanskT kmetje so v ntnogočem »"slali učitelji vojaških Kord; ki s'* jih pokristjanjeni plemenski po-w- ž lavar ji prisiliti k mirovanju. Približno 8Ù0 slovanskih izposojenk v "grščini in nešteto krajevnih imen Prič» o velikem deleži» Slovanov »ri; začetku njihove kulture. Pri rilovanih. so Ogri vzeli izraze za bijnvc iz poljedelstva- in gospodar: ba, nazive za opreino in o-odje, ža gradnjo hiš, imena živali in fa-^in, poklicev in mnogo drugega.
"»ebej pa je treba poudariti ,da J<* skoro, vse krščansko .jzrazosloV-i' na.štalo š s'nvansfcjm posredova 'Vieta: ^torej so razširjali krščan-sko... Vero - v veliki meri slovanski svečeniki. To je dokaz, da m- pa-
nonski Slovani posredovali madžarskim osvojevalcem zvezo z Evropo in pogoj za obstanek v zapadni fevdalni družbi: krščanstvo.
Sicer bi tudi Madžari propadli kakor mnogi azijski pvihajači, ki so pred njimi vdrli v Evropo.
Prvi stiki Slovencev z Ogri — torej z gospodujočim slojem — so bili sovražni. To razmerje se je obdržalo dolga stoletja in se celo stopnjevalo. Do sodelovanja med madžarskim in slovenskim ljudstvom ni prišlo, ker so znali gospodujoči krogi preprečiti zbližanje in ustvarjati prepad. Sovraštvo med narodi vzhodne Evrope pa je bilo tudi v korist proti vzhodu prodirajočega germanskega -fevdalizma. To tradicionalno narodno mržnjo so podpirali z namenom, da ne pride do mirnega sožitja med' obrobnimi ljudstvi «Svetega rimskega carstva nemškega naroda». Tudi v dobi največje nevarnosti, ki je ograža-la obstoj Madžarov in Slovanov, med turškimi navali, je prišlo samo včasih do skupne obrambe in pomoči. Močne zapadne države so zna:e tudi turško nevarnost izrabljati v svojo korist in so se vmešale v boj samo takrat, kadar je šlo neposredno za njihove meje šn gospodarske interese. To izigravanje zapadnih sil, v katerem so bili u-deleženi tudi vrhovi madžarskega plemstva, je ljudstvo zaslutilo v dobi Kralja Matjaža, ki jé tudi nam Slovencem ostal v 'dobrem spominu. A njegova vlada, ki je
*1 ^ ¥
JL eden hrvatske kulttirč»; btf h. do 12. oktobra v Bujah in v'Buj-sčini je' dovolj pomemben dogodek, da ne bo odveč, če se ponovno na kratko zaustavimo pri njen», da skupno pregledamo razne dogodke iz prosvetnega življenja.
V nedeljo 12. t. m. je prišlo na tisoče ljudi iz vseh predelov bujskega okraja na svoj veliki kulturni praznik. Dopoldne je vse to ljudstvo prišlo v sprevoda na prostor proslave. Na tej manifestaciji so govorniki poudarjali velik po-men prosvetnega dela za podvig naroda. Važno je dejstvo, da sp se udeležili tega kulturnega praznika tudi zastopniki italijanske prosvetne zveze in prinesli zborovalcem pozdrave italijanskih antifašističnih množic. Popoldne pa sc je vršila kulturna prireditev, itn kateri so nastopili številni pevski zbori, ki so peli stare istrske narodne pesmi. Ljudje so bili sila. navdušeni. Zlasti sta doživela Uspeh dva kmeta iz Savudrije, ki sta izvajala dvogovor «Franimi i Jurina». Nastopil^ so še folklorne skupine iz srednje in južne Istre v svojih pristnih narodnih nošah. V zadnji točki so nastopili člani pevskega zbora in folklorne sku-
pine «Vaso Vlahovič» iz Zagreba, Id so dobili prvo nagrado na praškem festivalu. Ljudstvo je z navdušenjem sprejelo njihov nastop »n vse to k dalo. še večji poudarek potrebi tesnega sodelovanja med istrskimi Hrvati in njihovim matičnim narodom: Ljudstvo je pokazalo, da čuti veliko potrebo in željo po kulturnem udejstvovanju.
V nedeljo 12. i. m. se je zopet oglasi!, prvič po vojni, openski «Zvon». Zanimanje za ta koncert je bilo veliko. jSnogo ljudi je prišlo na la praznik slovenske pesmi in koncert se je inorai ponoviti v nedeljo 19. t. in. Zbor vodi Stanko Malič, ki ni le dober pevovodja, temveč tudi dober pedagog, To Je pokazal s sestavo sporeda, ki je povsem ustrezal novemu nastopu. Zbor je odličen v disciplini, nastopu, v interpretaciji, dinamiki, v razmerju posameznih glasov in v glasovnem materialu. Zbor sestavlja iz večine .mladina. Openci imajo staro in dobro pevsko tradicijo. Tržaški Slovenci sg,.spominjam j pev vodic Maliča že iznred
priznavala tudi nižjim plastem nekaj pravic do razvoja, je hitro minula. Sovražnosti med narodi in izkoriščanje madžarskega ljudstva s strani aristokracije, domače in tuje, so dosegle višek v znameni-tem kmečkem puntu na južnem Madžarskem. 1514. so vatikanski hlapci v službi tujega imperializ-
ma in domačih izkoriščevalcev z žarečo krono ovenčali prvega junaka madžarskega kmečkega proletariata .TURJA DOžO, ki je popeljal množice kmetov in tlačanov namesto nad Turke nad domačo gospodo. Enako se je zgodilo 1573. našemu junaku Matiji Gubcu.
Madžarsko ljudstvo in Slovane

»«•iMnBBiHiMnmilittimaato
I rnmmimmm i iprasi
|v LJUBI, J ANI SO UPRIZORILI CELOVEČERNI BALET „MALA B ALENKINA ČIGAR AVTORJA STA PINO IN PI/\ MLAKAR. POLEG NJIJU PMA v BALETU GLAVNO VLOGO NJUNA HČERKA.
vojne, ko je vodil cerkveni pevski zbor pravoslavne cerkvene občine. To pevce je obenem učil
~—---—-jr.	^	-‘•
naših narodnih pesmi. Udejstvovat se je že tedaj kot glasbeni pedagog; poučeval je mlade nadarjene' ljudi, da so potem, učili v svojem domačem kraju. To prosvejno delo ie bilo .sicer tedanjim žalostnim, prilikam primerno in skrojimo, je pa vendarle zelo zaleglo. . - i ,
V Prosvetnem domu med Prosekom in Kontovcljem je bila v nedeljo posrečena prireditev, na kalcit so nastopili pevski Zbor «Prosek Kontov el j», dramska sekcija in mladinski pevski zbor. Pevski zbor je zelo razgiban in razpolaga z dobrimi, ;ivežimi in izvežbanimi glasovi. Kontoveljcj in Prost:čani so vedno radi peli; tudi pred vojno, ko je bilo vsako udejstvovanje nemogoče, so pogostoma pele domače skupinice. Pevski zbor zelo dobro vodi temperamentni tovariš Cihic, Mladinski pevski zbor pa tovariš Kante. Ta zbor šteje približno liO pevcev, «n je precej dober. Obo zbora :4a zapela tudi -skupno nekaj pesmi. Dramska sekcija je kar. diskretno predvajala enodejanko «Trpini». Režijo je vodil Milko Daneu. S, tein nastopom so Prosečimi in Kontoveljci proslavili . izboljšanje odra. Nabavili so. si novo za-
veso. Zelo hvalevredno je od naših ljudi, da skrbijo za »lepšanje in dostojno opremo svojih dvoran in odrov.
Pred svojim odhodom na turnejo v Jugoslavijo je priredil moški zbor prosvetnega društva Ivan Cankar -v Četrtek 9. oktobra koncert v
dvorani Delavske športne zvčze. V soboto je to društvo gostovalo v dvorani Filharmonije, v nedeljo popoldne tia Jesenicah in istega dne Zvečer v Kranju. Prav dobro k» pevci izvajali svpj spored in so š svojim skrbno naštudiranim pe-t|em-.ngyzoče zelo navdušili. Povsod sp jih prisrčno. pričakali in sprejeli. V Kranju sq priredili svoj zadnji koncert. 2al pa nastopa salpo moški zbor, upamo pa, da se bodo po zadnjih uspehih spet oklenile zbora ženske in tako omogočile tudi nastope1 mešanega in ženskega zbora, Kakor že pred vojno.
Pa poglejmo še na hitro, kaj se v kulturnem pogledu dogaja y novcih delu- našega mesta. Da dvigne zanimanje za , kulturno življenje, je prosvetno društvo Simon Jenko priredilo s sodelovanjem pevskega zbora Emil Adamič in. nekaterih članov Slovenskega narodnega gledališča, v torek 14, t. m. kulturni večer, zg svoje članstvo. yes večer je gelo dobro potekel. Zbor je do-
na Madžarskem so tlačili domači in tuji grofje, v sredini dežele so paševali Turki. Ljudstvo je umiralo v bojni za zemljo in jp s krvjo branilo za gospodarje aU pa bežalo proti severu. Cele pokrajine na jugu so se izpraznile in spremenile v pustinje. Pretil Je pogin. Turici »o besneli in poveljevali iz Budina Takrat je narod iskal rešilne bilke. Nekateri so jo našli v naukih Lutya in Kalvina, Kmet je dobil v roke prve knjige, prevod biblije v domačem jeziku. Kar je bilo doslej madžarskih književnikov, so pisali v latinskem jeziku, nekaj nadarjenih piscev in učenjakov je de. lalo na Matjaževem dvoru. A ti so bili izraz in obramba zgornje plasti: fevdalcev. Kmečko ljudstvo je poleg protestantske knjige nadaljevalo s pripovedovanjem in petjem o svojih težavah, bolestih, trpljenju, a tudi o veselju, ljubezni in boa-bi proti fevdalni gospodi in Tut kom. Znane so postale posebno pe-sml puntarjev-kmcev, ki sq se ju-naško borili proti nemškim tlačiteljem. Ljudska pesem je obravnavala iste snovi kot pesem druga» vzhodnih, zlasti balkanskih narodov. Ljudstvo ni poznalo meja In fevdalnih interesov, pesem je družila madžarske hegeduše (goslarje)
in ljudske pevce s Srbi. Slovaki Romuni.
Naj znamenitejša	epska pesnika
bojev proti Turkom ja dala Madžarom hrvatska aristokratska dru-žba. NIKOLAJ ZRINJSKI, grof in hrvatski ban, je v obširni pesnitvi opeval junaško obrambo mesta Si-: geta pred Turki. Vanjo je vpletel tudi elemente južnoslovanske ljudsko poezije.
‘i
MIROSLAV RAVBAR-
•-- ■ '
^'bK.iftvajal atHgjatifeSrtid&fe trapita- jj Cijske točke so se lepo skladale s perwitìtiP ' dtMbHptVbčM-ur'«!»»!-gR- !i dallšča sp toplo in občuteno reci- :
«**•»
im in odlomke, ki jih doslej " Še nismo slišali. Srečko Košir je recitiral Kosovelovo «Jaz nodelli še umreti», Ema Starčeva Budalovo «Dve roki», Puškinove) ((Razum in ljubezen» in «Oprosti, da sem lju. bosumen nate». Nakerst je čital Cankarjevo «Utrinek iz mladosti». Kulturno življenje v tem delu našega mesta bi morala biti intenzivnejše, zanimanje s strani članstva večje. Upati je, da bo s takimi prireditvami postalo zanimanje za prosvetno življenje bolj razgibano. Lansko sezono so bili večeri pri tem društvu zelo prijetni in upati je, da bodo prijetni tudi v tej e. zoni.
Zadnju nedeljo je bil v Dolini .nastop petih pevskih zborov; peli «i pevci iz Doline, Ricmanj, Borštu, Boljunca in Mačkovolj. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. Ljudje v Bregu so bili že od nekdaj lju-biteUi zborovega petja, zato se pozna tem zborom dobra stara tradicija. Zbori so precej močni in giu-sovno izpiljeni, nastopajo z gotovostjo in- disciplinirana Želj sb splošnb pohvalo in priznanje. Nastopila je tudi domača godba, ki je .zelo dobra. Ob tej priliki so se zbori slikali in njihove slike bodo! razstavljene ha glasbeni razstavi, ki bo meseca novembra v Ljubljani pod naslovom «Primorska v glasbi». .	•	«
Istega dne sta ■ šla" bàrkovtjan'ski:' Zbor in burkovljahska godba na izlet v Devin, zato da bj tesneje povezala med seboj pevce. Pevci so brez napovedanega koncerta peli pri razvalinah gradu, na skalah
kov za RinMdijevo godbo' najboljša ha tem ozemlju. Viden je razvoj našega kulturnega življenja jn v tem pravcu moramo 5S za naprej zastaviti svoje sile. Javno udejstvovanje je precej živahno. Vsi prikazi naše umetnosti, vsebina po. budno znanstvenih predavani, uspelp našega dela, pa morajo zait, v srca naših ljudi, da se dvigne splošna raven izobrazbe. Poglobiti se moramo v naše bistvo in tako pomagat» pri razvoju naše kulture.
J. K
K 2^ JI Z5 O ^
Vojna tudi Lipici ni prizanesla. Poslopja so razmeroma malo trpela» zato pa so kobilarno temeljito izpraznili: Nemci so odpeljali vse konje. Italijani, Nemci in domačini so razredčili lepi gozd, posekali so morda polovico vseli dreves.
Ni čtidno, da se pojavljajo glasovi: Kaj bo z Lipico? Pa čtljeS odgovore zrelih in nezrelih ljudi. veSčakov in nè veSčakov, Prvi modrujejo : V Lipici bomo ustanovili centralno kokoSjerejo. Drugi modrujejo: Lipica bo središče ovčereje, ki jo bohio poživili po vsem Krasu. Tretji modrujejo: V Lipici ustanovimo osrednjo bikorejo. Četrti modrujejo: V Lipici bomo ustanovili moderno kmetijsko Solo.
Kaj pravim jaz nato? KokbSj nikar) Kokoš zahteva zrno in zopet zrno. KokoSja reja more ekonomično uspevati v žitorodnih pokrajinah.
Ovčereja ? Kaj pa še ! Ce bi hoteli Kras usposobiti za rejo ovac, bi morali' najprej uničiti vse gozdove in gozdiče, : ki. smo ; jih posadili in vzgajali, od 1.1860 dalie.’
Kmetijska . Sola ? Pogoj _ za t'ako Solo so velike njive, sadovnjaki, vinogradi. Tega pa v* Lipici ni.
Bikoreja? Ta bi uspevala. Vendar pa.jo načeloma odklamam.
Kaj bo z Lipico ? Aloj odgovor se glasi : »Lipica naj bo Lipica, to je kobilarna za Slovenijo, za Jugoslavijo, za Evropo.«
TEDEN TISKA
(Nadaljevanje s 5. strani.)
a)	Tekma v Trstu (vžtcvšj. predmestja) med vSemi tarri postavljenimi prodajnimi stojnicami;
b)	Več tekem na ostalem ozemlju. Vsake teh tekem se bodo udeležile 'prodajne stojnice določenega števila bližnjih krajev, ki borio v ta namen izbrani.
3.	Oceno pri vsaki tekmi bodo določili.
a)	V Trstu (vštevši predmestja) na osnovi celotnega ir/k a.sa pri prodaji prodajne stojnice v dneh 7., 8, in 9. novembra.
b)	Na ostalem ozemlju pri vsaki od tekem na osnovi celotnega inkasa pri prodaji prodajne stojnice, v sorazmerju s številom prebivalstva kraja, kjer je postavljena stojnica.
4.	Vsaka prodajna stojnica bo prejela 10% od celotnega inkasa.
5.	Vse prodajne stojnice, ki bodo pri posamezni tekmi dosegle pri oceni prva tri mesta, bodq, prejele za nagrado knjige, zbirke revij in drugo.
6.	Za vsako tekmo bo postavljeno posebno razsodišče, ki bo zabeležilo izid prodaje in določilo oceno.
• Tekmovanje za aajMjše • dopise
Da bi se demokratične publikacije čim tesneje povezale z vprašanji in borbo vsega ljudstva, razpisuje odbor za prireditev «Tedna demokratičnega tiska» na STO-ju, ki bo od 1. do 9. novembra t. 1.,.'tekmovanje za najboljše dopise. Odbor poziva k udeležbi Vso demokrate iz vseh slojev, ki v vprašanjih njihovega posebnega kroga bodisi političnega, kulturnega, umetniškega, športnega, ženskega itd. najdejo snov, ki zasluzi, da jo priobči ali pretresa njihov tisk.
Tekmovanj:» se bodo udeležili vsi tisti — izvzemši poklicne novinarje, — ki bodo poslali prireditvenemu odboru (Via Machiavelli 13 pri demokratični reviji «Donne») eden ali več spisov karkšne koli vrste, ki naj bi se priobčili v enem izmed demokratičnih listov ali revij STO-ja.
Spis bo pred objavo v listu pregledal prireditveni odbor ki bo podelil 20 nagrad najboljšim prejetim spisom.
Na spisu mora biti jasno zabeležen naslov dopisnika.
Pri vprašanju: Kaj bo Lipico, nas ne sme voditi ozkosrčni čut kraškega patriotizma, niti sebični nagoni domače koristi. Vprašanje Lipice treba reševali z višjih vidikov.
Imenitnost Lipice
Jugoslaviji priključeno Primorje Ima dve zveneči imeni: Postojna in Lipica. Ti dve imeni sto znani ne samo v Jugoslaviji, ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu. To je kapital, ki ga je treba ohraniti. Postojna slovj po jami, Lipica slovi po konjih.
Lipica je kapital, ki smo ga zbirali celih 367 let. Le poglejmo ne-


koliko v njeno zgodovino. Zraven bom pa tu pa tam omenil, kar sicer ne spada v ta članek, pa bo vendarle bralce zanimalo.
Ko sem bil za kaplana v Lokvi, sem 1. 1918. našel v občinskem arhivu listino, iz katere sem posnel tole-. »Lipica je bila last tržaških škofov, ki so imeli tam svoje kolone.' Do 1. 1580 so LipenCj dajali škofu vsako leto 36 lir v denarju, 6 piščancev, 6 pogač, 6 voz drv, 3 vozove sena, nadalje desetino od žita in drobnice, vsak moški 6 robot na leto.
Takrat sem tudi ugotovil, da meri Lipica tristo hektarjev površine in je oddaljena od tržaškega mesta štirinajst kilometrov.
LIPICA OPUSTOŠENA
V nekem zapisku sem bral to-le: 1. 1559 »Lipiza in pfaesenti desolato« — Lipica je sedaj zapuščena, opustošena. Turki so pridrli na Kras pod vodstvom Malhoz-bega. 16 tisoč jih je bilo. Okrog Postojne so vso deželo opustošili, Lipica so pokončali.
Avstrija je že v tistih časih imela mnogo konj. V neki statistiki sem bral (za verodostojnost statistike ne jamčim), da je še 1. 1880 imela Rusija 35 milijonov konj, prva država v Evropi. Na drugem mestu je bila Avstrija, k; je imela 3 milijone 570 tisoč konj ; šele na (re-tjem mestu je bila Nemčija.
Kraški konj) so sloveli po teh •astnostih:	hitrost, moč in vztraj-'
nosi. To potrjuje tudi posestnik v Lokvi ; Anton Muha. Njegovi predniki so imeli že v 18. stoletju pošto, stric njegovega očeta mu je večkrat pravil, da so Muhovi konji rabili do Dunaja en teden in en teden za povratek. Torej so v enem tednu predirjali 500 kilometrov ali 70 km na dan. Sedem dni zaporedoma, dnevno 70 km je pač veliko.
•fa Škof proda Lipico
Do tedaj je bila Lipica nekaka vila tržaških škofov, ki so tam prebili nekaj tednov na ieto. Po turških navalih so škofje Lipico čedalje bolj opuščali.
Na Lipico je bil tedaj opozorjen avstrijski nadvojvoda Karel. Mislil si je, kaj ko bi iz Lipice napravil kobilarno?
In res je 1. 1576 prišel nadvojvoda s cesarico v Tret ter se napotil k škofu, s katerim se je začel pogajati. Uspeh tega pogajanja je bil, da je škof 1. 1580 prodal Lipico cesarskemu dvoru.
fa Kaj je česan zvedel?
Ob izviru Timava so že v starem veku gojili konje. Ob bregu te reke je ljudstvo zgradilo tempelj v čast traškemu Diomedu, ki je znan iz Herkulove bajke in ki je nekak patron konj. Tempelj so obdali s svetim logom, kjer so gojili konje, nekake pradede naših lipiških konj. V vsem srednjem veku do najnovejših časov je bil v Stivanu konjski sejem, edini na Primorskem, in sicer vsako leto na 24. dan junija. Ta sejem, ki je bil z.nan na Kranjskem in v Furlaniji kot štivanski sejem, so sredi 19 stoletja preložili v Devin, vendar le ohranil prvotno ime »štivanski sejem.« 2e imenovani Anton Muha v Lokvi mi je pravil, da je bil to sejem za časa njegovih detinskih in mladih let še v polnem razmahu, da je začel pojemati okrog 1900 in je zamrl s prvo svetovno vojno.
fa Lipenski konji
Avstrijski cesarji so kupili Lipico, da bi tam ustanovili kobilarno. Ta načrt so cesarji izpeljali do konca. Med leti 1582 in 1583 so cesarji pripeljali prve španske konje. To so bili seveda potomci arabskih konj, kj jih odlikuje švigljivost telesa in izredna hitrost. Kobile pa so imeli doma na Krasu. Kraški konji se odlikuje po trdni nogi, ker mora
tekati po kamenitem, skalovifcm svetu. To srečno križanje arabskega in kraškega konja je rodilo lipenski tip, ki je zaslovel najprej po vsem avstrijskem cesarstvu nato v Evropi in končno po vsem svetu.
:
potovanje je trajalo štirideset dni.
L) 1802 je motan potres razrušil vse stavbe, Lipica je bila ob večino konj.
fa. Lipica v nevarnosti
Ravnatelj princ Thurn-Taksis; ki je vodil Lipico od 1. 1875 do 1892, jè zraven kapele sezidal stanovanje za kaplana ter šo.t>. V šoli pa je poučeval vsakò'asni kaplan. Pouk - je bil v slovenskem jeziku.
. Lipici je zapretila nova nevarnost, ko je Italija 1915 napovedala vojno Avstriji. Dne 18. maja tistega leta je prispel ob 8. uri zvečer z Dunaja v Lipico sel cesarja' Franca Jožefa s pismom, naj ravnatelj hitro spravi vse konje y Luxenburg, ker je Italija napovedala vojno in bi utegnila
L.

fa Prvotni Lipenci se' preselijo v Laže
Naj objavim zanimivost, ki je bila doslej javnosti neznana. V Lipici, ki je bila do 1580 last tržaških škofov. je bilo naseljenih sedem družin; štiri od teh so imele priimke žetko, Pangerc, Markovčič, Vidmar. To sa bili kmetje koloni. Ko je cesar kupil Lipico, je vseh sedem družin izselil ter jim dal v last več zemlje v Lažah pri Senožečah. Na te izseljene kmete spominja v Lipicj še neki vodn’ak, ki go ga bili izkopali in zgradili stori prebivalci Lipice. in mu še dandanes Lipenci pravijo »laženska Štirna.« Ti novi priseljenci v Laže so od cesarja dobili še posebno pravico: če je imela družina več otfok-sinov, je prvi po stari navadi ostal na kmetiji, drugi sinovi pa so imeli pravico do državne službe.
Ko je cesar ustanovil kobilarno, je v Lipici naselil ljudi, ki so bili primerni za kobilarno. Skoro vedno so bili to Slovenci, le tu pa tam je bil med njimi kakšen Nemec. Leto 1474 so bili nastanjeni med drugimi ravnatelj Lojze Radei, njegova žena Ivana, pisar Melhibr Ro-mualdus, živinski zdravnik Miha Merhel in Jera, kuharica pri ravnatelju ; potem Jože Frankovič ter njegova žena Lena, Martin Kupfei-sin, Jože Su rman, Jakob Slavec, Luka Bekar, Tone Križaj, Marija Ka* lister itd., vsega skupaj 54 oseb.
Ravnatelji kobilarne so bili: Nemci. Slovenci in Cehi. L. 1585 je bil za ravnatelja France Jurko. Ravnatelj Maks Oblak je 1. 1720 kupil od princa graščino v Prestranku.
Za časa cesarice Marije Terezije, ki je vladala od 1. 1740 do 1780 je bilo v Lipici samo kobil nad 150.
Lipici je pretila nevarnost, od cesarja Napoleona. Zato so 22. marca 1797 prepeljali iz Lipice več ko 300 konj in kobal na Mažarsko. Tisto
konje zaseči. V 24 urah je bilo vse pripravljeno in sedem vlakov je odpeljalo »Lipico« jz Sežane v notranjost cesarstva. Ko je ob koncu prve svetovne vojne Italija zasedla Primorje se je del »Lipice« vrni! v Lipico: 107 konj, žrebet in kobil.
fa Nemci odpeljejo konje
Dne 16. oktobra 1943 se je na povelje Nemcv «Lipica» preselila na Češko, ki je bila takrat1 pod Nemci. 178 konj od teh Se 6 plemenskih žrebcev;, več kobil za pleme ter 33 mladih žrebcev so Nemci skrili v češki Hostenec. Tako so si prisvojili naše konje. Naši lipenski uslužbenci, ki so bili vneti Jugoslovani, so natanko zasledovali pomikanje konj in mi podrobnosti zaupali. Cim smo Slovenci 1. 1945 dobili svojo narodno vlado, sem ministrskega predsednika Borisa Kidriča s posebnim pismom opozori! na ta nemški rop.
Kasneje smo zvedeli, da so Nemci »Lipico« preselili s Češkega na Avstrijsko. Danes so konji nekje v bljžinj Linza. Culi pa smo, da je mirovna konferenca lipiške kanje razdelila ter jih že 40 izročila Italiji. S tem je močno oškodovala Jugosla-, vi j o.
fa Ohranimo Lipico
Na koncu naj še povem, da so 4. septembra 1892 na Tržaškem tele movali. Slo je za nagrajenje najbolj hitrih konj.
Po vrsti so bili odlikovani ti-Ie konji : Micika, Drub, Beldo, Pepe,
Dobrinim, Peintany. Zanimivo ie, m
da sta bila prva dva konja iz Lipice, 'ji za uirisueno ureditev, ]c v Evropi t o dveh imenih slovimo Primorci j;- taka ozemlja mnogokrat treba šc. v Jugoslaviji, v Evropi in po vsem ; le najeti ali odkupiti od zasebni* svetu- po Postojni in po Lipici, j kov; varovati je treba tudi gospo-Mar bomo ta kapital zavrgli? Mar darsko koristi dotične pokrajine, bomo Postojnsko •urno zasuli? Mar S v alpskih predelih n. pr, pašniške bomo Lipico izpraznili?	,i pravico kmetov. Zato je mnmikak
si'ek VirgiL B lep načrt ostal neizveden.
I
1911. je pek član Švicarskega Alpskega kluba izvršil zanimivo poskusno štetje. Izpraševal jc nedeljske turiste, ki so so vračali z Glarnisclra, znanega vrhunca, v kantonu Glarus, koliko planik so prinesli š svoje ture. Ob dveh za-porednih nedeljah jc srečal 51 turistov. ki so potrgali skupaj nič več in nič manj ko 1173U planik, 14 pa je bilo med njimi takih, ki so ponosno izjavili, da jih imajo v nahrbtniku več ko -ioo. Tako pustošenje danes skoraj ni .več mogoče. Kajti prav v zadnjih desetlct jih je v skoraj vseli kulturnih državah nastalo gibanje, ki si jc stavilo cilj. da vzbudi v najširših ljudskih plasteh smisel za kulturne M naravno spomenike domačo pokrajine. Človeštvo je spoznalo, da ograža napredujoč« civilizacija v zveži s človeško nespametjo naravo tako, da jo jc treba resno, za,-ščititi, če jo hočemo bodočim ppko-lenjtm vsaj V nekih dehli ohraniti nedotaknjeno. So države v Evropi, kjer n. pr. pojem «pragozd» ni H: povsem zgodovinskega pomena temveč kjer spada, kakor n. pr. v Belgiji, na Danskem in Nizozemskem, tudi najmanjši košček povsem nekultuviranega gozda med velike redkosti in kier jc od divje živečih živali preostal, le kak ubogi ptič in morda kaka srna v ograjenem lovišču. Pa tudi tam, kjer so nedavno še gospodova e zveri, po silnih planjavah Azje in Afrike, so brezobzirni ko’oniza-torji in lovci pustošili tako, da izginja tod najlepši' kras pokrajine: v svobodi živeča divjad. Toda zaščita naravo sc no zanima le za posamezne rastline in živali, temveč razume pod naravnim spomenikom vse prirodne pojave, ki so pomembni bodisi po lepoti ali tudi po znastvenim važnosti. Zato
se pridružujejo z.aščite notrebntoi rastlinam in živalim tudi zemljepisne in geo’oške znamenitost', n. pr. kaka na poseben način ob)'kovana skala, kaka podzemljska jama in končno tudi kar ce'o pi* krajine, ki imajo kak poseben, c-dinstven značaj
Fxempla trohunt vzgledi vlečejo
Misel o tej vrsti pokrajinske zaščito je najprej nastala v Združenih državah Amerike, kjer so že 1. 1872 s posebnim zakonom ustvarili znani Ycllowstonski narodni park in s tem rešili ozemlje, ki meri 8700 km», vsakega izkoriščanja in okvare. Od tistih dob so v Združenih državah ustanovili še 21 voli. kih prirodnih parkov, poleg njih pa proglasili mnogo posameznih prirodnih in tudi zgodovinskih znamenitosti za nedotakljive narodne spomenike. Vzgled Amerike je povzročil zaščito mnogih, čestokrat tudi zelo obsežnih ogrofc.nih ozemelj po vseh zemljinah. Tako jo n. pr. v Belgijskem Kongu na-šlal 2000 kmž veliki Albertov narodni park zahodno od Viktoriji, nega jezera v južnoafriškem Transvaalu pa že 1. 1898 Kragcr-jev narodni park. Ta .obsega nad 300 km dolg in do 80 km širok pas ozemlja, kjer skoraj ni človeških bivališč; tu žive v zlat: prostosti mnoge živali: levi, slon no-sprogi, žirafe, čebre in antilope.
Kaj je napravila-za varstvo narave Evropa?
Ko se jc tudi v Evropi zasidrala misel o zaščiti narove, se Je brž pokazalo, da jo sicer lahko zavarovati posamezne prirodne spomenike, n. pr. kako starodavno lipo. kako podzemeljško jamo ali kaj podobnega, da pa je (u v primeri z drugimi zemljinami mnogo težo ustvariti kako večjo rezervacijo, zlasti če naj bo popolnoma zaščitena. Medtem ko so n. pr. v Ameriki in Afriki zaščite potrebna ozemlja kratko in malo zagradili in je bilo treba*poskrbeti samo za primerno nadzorstvo in morda še za turistično ureditev, jo v Evropi
VARSTVO MRAVE IIV SERVAMI
Glcdo zaščito narave prednjačijo med vsemi Evropejci Švicarji, Ki so poleg manjših zavarovanih o-zemelj ustvarili v jugovzhodnem kotu svoje države, v Engadinu, Švicarski narodni park. V njem so popolnoma zaščiteno vse živali, rastline in pokrajinske lepote m to pod trajnim jn zelo strogim nadzorstvom. Ta uspeh, ki so ga švicarski ljudbitelji narave dosegli po dolgotrajnih naporih in z velikimi gmotnimi žrtvami je vzpodbudil še druge evropske narode. V Nemčiji, Italiji, Avstriji, Skandinaviji, na Finskem, v Komuniji — povsod so hiteli z ustanavljanjem zaščitenih, ozemelj in s pro-glašahjcm nedotakljivih naravnih spomenikov. Razume se, da v tem vseobčnem tekmovanju tudi Slovani niso bili med zadnjimi.
Kako sta CeŠkoslavaŠka in Poljska
poskrbeli za zaščito naravnih lepot
Prod leti je objavilo čcškoslo. vaško ministrstvo za prosveto seznam vseli češkoslovaških naravnih rezervacij in spomenikov ter j>h priporočalo šolam za obisk. Ta seznam obsega vsega skupaj 138 zavarovanih ozemelj in znamenitosti. Tako uživa n. pr. v Sumavi popolno zaščito pokrnijna okoli prekrasnega Plcškega jezera, ki se okoli njega širijo še nedotaknjeni smrekovi gozdovi. V srcu Sumavo sc zavarovana tudi nekatera šotišča, ki so pomembna, ker zadržujejo in s tem hranijo gozdovom vodo. V s isti pokrajini je tudi Boubinsky jg prales, ki jo edini pragozd v Srednji Evropi in ga varujejo že kakih'100 let prrd vsako spre. membo, ki bi jo utegnil povzročiti človek. Obsega 47 ha, ki so zadnji ostanek nekdanjih šumavsk'h pragozdov. Jo to mešan gozd, kjer se menjava svetlozeleno listje bukve s temnimi jelkami in smrekami, starimi do 500 let in z geslo podrastjo na debeli in mehki mahovini. Vmes leže trupla padlih dreves ali sc dvigajo iz gnijočega lesovja še vedno mogočni štori.
Na Moravskem so zaščitili na tamkajšnjem ozemlju zlasti 137 m globok prepad Macocho s Punkcv-no jcskyno (.jamo) in Masaryko-vo dvorano. Podzemlje hrani tu tvorbe, ki jih jc vsekakor treba zavarovati pred vsakršnim pustošenjem. Posebnost so zlasti tanki kapniški stebri, ki drže od stropa do tal in ki jih je bilo ponekod toliko, da so jih prvi raziskovalci morali deloma odstraniti, da so mogli napredovati v jami. Enako kakor Moravski kras so pred dingo svetovno vojno zaščitili tudi veliko jame na Slovaškem; tu jc zavarovana seveda tudi velika ledenica, to jc led vsebujoča jama, pri Dobšini v Slovaškem indo, gorju.
Največje podjetje, ki so so ga bili pred vojno lotili Cehi, in si-cer skupno s Poljaki, je načrt ve- B likega naravnega parka v tatran- ~ sl Javcrini. Želeti je, da bi ta lepi načrt, ki so njegovo uresničenje kruto prekinila vojna leta. z brat-
Tudi po vsej ostali Poljski je zaščitenih mnogo prirodnih znamenitosti. Večjih rezervaij so Poljaki pred vojno imeli 35. Med rav. nlnskimi je bila nedvomno naj-
PRAHORSKE SKALE PRI JIĆINIT NA SEVERNEM ČEŠKEM SO TUDI ZAŠČITENE.
vojni so ugotovili, da jc na vsem svetu le še 60 zobrov. Za njihovo rešitev so tedaj ustanovili mednarodno društvo, ki si jc postavilo nalogo, da obnovi vsaj prejšnje stanje. Največ zaslug za to, da se je to delo moglo pričeti, ima Sovjetska zveza. V tavriškem divnja-ku Askania nova se jo Urajinccm in Rusom posrečila posvežitev in vzreja zobrovega rodu. Število zobrov v Evropi se Jo pričelo zòpot dvigati in tik pred drugo svetovno vojno so imeli v Bialovieži zopet U živali, od teh menda 7 čistokrvnih. Kaj se jc z njimi zgodilo med vojno, ko sta pruski škorenj in tank iznova pregazila poljsko in sovjetsko zemljo, sl lahko mislimo. V Bialovieži so Poljaki od 1. 1936 daljo skušali poleg zobrov vzrediti tudi divje konje, tako imenovane tarpane, ki so bili s svojimi zadnjimi pristnimi pred. stavnikl izumrli žc v začetku 19. stoletja.
♦
Zaščitena ozemlja Sovjetske zveze
Velikopotezna je tudi zaščita narave, ki jo izvaja Sovjetska zveza. Tudi tu je druga svetovna vojna uničila marsikatero zaščiteno ozemlje, novejše vesti pa pravijo, da delajo sovjetski prirodoslovci na obnovi svojih rezervacij. Sovjetska vlada je pri ustanovitvi zaščitenih ozemelj imela prod očmi vselej dvojni cilj, da namreč zavaruje nedotaknjeno naravo pred popolnim uničenjem in da omogoči čim temeljitejšo znanstveno raziskavo prirodnih pojavov, ki bi utegnili služiti tudi gospodarstvu. Najvažnejše iri največie zaščiteno ozemlje imajo tu v severozahodnem Kavkazu. Ta rezervacija obsega okoli 350 000 ha in leži
V"	J
ir
v višini 1500 — 300 m. V spodnih delih jo pokrivajo bukovi, v višijih pa razsežni iglasti gozdovi. Mnogo je tu divjadi, zlasti jelenov; pred prvo svetovno vojno se je Kav. kaz ponašal tudi z zobri ... bilo jih je tu okili 300 — toda 1. 1924 so jih našteli samo še 24. Morda jih sčasoma spet vzredc, saj je na tem ozemlju vsako poljsko'in gozdno delo pa tudi paša prepovedana. Druga znamenita sovjetska rezervacija je pri Astrahanju v delti Volgo, kjer so zaščiteno zla-sti rastline, a jc tam tudi zanimiva ptičes'ovna postaja. Rastlinsko-geografsko važno je tudi laponsko zaščiteno ozemlje na daljenem sovjetskem severu; tu je na 250 000 ha ohranjena tundra in prehod iz tundre v iglaste gozdove. Ta pokrajina je posebno lepa poleti, ko pokriva tundro preproga živobarvnih cvetlic, a turobno veličastna v dolgih. zimskih nočeh, ko razsvet. ljujejo samotno snežno planiavo čudoviti svetlobni učinki tečajnega sija. — Veliko in lepe rezervacije imajo tudi Ukrajinci (rezervacija na Krimu meri 1500 kmz, že ime-
novana, zaradi znanstvenega dela
pomembna Askania nova pa 422 km2).
Tudi Bolgarija,
ni zaostala
za drugimi slovanskimi državami. Tu sc za varstvo narave potegujejo Zlasti turistična društva. Z Veliko vnemo so Bolgari zaščitili obsežne gozdrie predele zlasti v plani-ni Rili, kjer je narava ohranjena v resnično prvotnem stanju- Kot poseben biser čuvajo tudi prekta. sno jezersko pokrajino pod marmornatim vrhom Musale, k> jo najvišjn bolgarska in obenem najvišja balkanska vzpetina (2926 m). Zo prod leti se jc bolgarsjca vlada tudi zavzela za medvede, ki jih je v bolgarskih gozdovih vedno manj.
O tem kaj so za varstvo prirode svojih domačih tal ukrenili Ju. goslovani, ko ob ijjižnji priložnosti poročal poseben članek.
VB.
ZOBRI, KI JIH SKUŠAJO REŠITI PRED POGINOM ZLASTI V SOVJET. SKHL POLJSKIH IN NEMŠKIH NARAVNIH PARSKIH
_______;______■ ■	e (	jiitinsrit
Zemlja, na kateri živimo, predstavlja še danes precej veliko skrivnost. Dandanes že precej dobro poznamo sestavo vesoljstva, poznamo gibanje milijone let oddaljenih zvezd, marsikaj nam je znane-ga o luni in drugih planetih in nekaj tudi o soncu, toda sorazmerno zelo malo vemo o zemljj, na katere površini živimo. Seveda je vzrok v tem, da težko prodremo daleč v notranjost naše zemlje, kajti zemeljske plasti predstavljajo navadno zèlo trdno snov. ki io je mogoče premagati le z veliko si-lo. Največja globina, ki so jo izvrtali v zemljo, ni mnogo večja od 2000 m, kar je razmeroma zelo malo, če pomislimo, koliko v rasa premer zemeljske krogle. Seveda ne sinemo verjeti raznim reklamnim trikom o globini 599 m ki so jo baje_ dosegli. Pri proučevanju zemeljske notranjosti pa igrajo veliko vlogo ravno potresi, ki sicer prinašajo obilo gorja človeštvu in tudi veliko škodo .imajo pa tako vsaj eno dobro stran.
____ ,...................... MORAVSKI KRAS:	f§ . ?a.ndanos 80 Potresi vedno bolj
skim sodelovanjem prirodoslovccv H podzemska jama. preprežena : •CC ve”da.i so, v mnogih P°,ira* obeh slovanskih republik končno I s tankimi kapniki	, , » «veta se zelo običajen pojav,
vendarle uspel. S tem bi se rešila |§	'	Znanost o potresih.je že močno na-
pogubc prekrasna pokrajina z mmmmmmmmmmammmmmmm'. preclovala in Slede tega pojava i-
....	„. .	...	mamo sigurne znanstvene ugoto-
zmuncnitejša Bialovieski narodni	-	-
Potresi - še malo raziskani zemeljski pojavi
Zemlja, na kateri živimo m-erf.   7	A
mnogimi jezeri, visokimi vrhovi, gostimi gozdovi in širnimi planinami, obenem pa bi doživele mir. no čase tudi tamošnje živali: divje koze, kozorogi, medvedi, risi, marmotice in druge. Na poljski strani tega ozemlja jo posebno lepa Dolina peterih jezer, ki leži Visoko nad znanim poljskim gor-sini letoviščem in zimskošportnim središčem Zakopanim. Poleg ta-transkega narodnega parka so u. Manovili Poljaki še park v PiCni-hih, v tistem delu Karpatov, kjer so vije Dunajec skozi strmo skalovje in goste gozdove gorskih tesni-
park, ki ga najdeš na zemljev.du severovzhodno od Varšave, na sedanji meji med Poljsko in Sovjetsko zvezo, njegov večji del je še sedaj na poljskem državnem o-r.emlju. To je tisti slavni pragozd, v katerem so vladarji Poljske, Lit» ve in pozneje Rusije ščitili skozi stoletja zobra. Se pred dobrimi sto leti je. bilo v bialoviških gozdovih 772 zobrov, a se je njihovo število do 1. 1914 znižalo ufi 727. Vsi ti zobri so med prvo svetovno vojno postali žrtve lovske strasti: po
vitve. Predvsem so znanstveniki u-gotovili, da nastane potres na e-n'cm delu zemeljske notranjosti, ki se nazivlje potremo -,011;išče in se odtod širi v obliki valovanja. Zelo občutljivi so aparati za merjenje «potresnih sunkov (seizmografi), zato ne zaznavajo samo enkrat, temveč čez nekaj časa ponovno, dasi že slabše in potem še tretjič in četrtič, vedno slabše. Od ognjišča se potresni valovi razširjajo na vse strani, in sicer je njihova pot kratkotrajna tani, kjer so zemeljske plasti enakomerne; daljša pa je
tam, kjer so plasti različne in se potresni valovi lomijo. Ni pa znanost še mogià ugotoviti, kdaj se pojavljajo potresi, tako da je vsako napoved rvanje še «koraj popolnoma neutemeljeno. Nepovedi potresov bi predstavljale veliko korist za vse prebivalstvo ogroženih pokrajin, saj bi bilo rešenih obilo človeških življenj in preprečena bi bila velika škoda, ni pa že za to znanstvene osnove.
Kako potresi nastajajo, o tem med znanstveniki še ni enotnosti in obstajata dve znanstveni teoriji. Nekateri razlagajo, da nastajajo potresi zaradi ohlajanja zemeljske površine. Jedro zemlje, ki je žareče, se ohlaja, površina pa mu postaja prevelika in se zato zgrban-či. Tako so v začetku zemeljske zgodovine nastala tudi gorovja, da nos pa se te zunanje zemeljske plasti še nadalje premikajo, da se odpravi vsa napetost in se ustvari ravnotežje. To izravnanje zemeljskih plasti, zaradi ohlajanja zemljo, pa mi na površini občutimo kot potre. Ta teorija se imenuje tektonska .teorija. Njej nasprotna pa je tako imenovana vulkanska teorija, ki zatrjuje, da so potreseni vzrok še neumirjeni vulkani. Res je, da so v deželah, kjer še delujejo vulkani, potresi pogostejši, vendar pa delovanje vulkanov najbrže nima neposrednega vzroka za nastanek potresov. Vzrok, da -o potresi pogostejši, leži v nagubanosti in razoranosti takih zemeljskih tal. Zemeljska skorja je bila tod močno stisnjena in nagubana in ta stisnjenost se odpravlja ravno z gibanjem zemebskih plasti, ki ga mi imenujemo potres. Takšno je ozemlje Japonske, ki je znana po pogostih potresih ter vzhodnoindij-sko otočje, kjer naštejejo po več sto potresov letno. Srednja Evro-
pa je bolj trdna, zatq pa so na Balkanu, v Italiji in na Pirenejskem polotoku potresni sunki pogostejši .Tudi v Srednji Ameriki tla še niso ustaljena in so tudi tam potresni sunki precej pogosti.
Zanimivo je poznati moč potresnih sunkov. Nekateri potresni sunki so tako močni, da se občutijo po vsem svetu, seveda Je ob zelo močnih potresih. Navadno pa so omejeni na manjša, dasi vseeno precej velika področja zemeljske površine. Nekateri znanstveniki, ki so računali jakost potresov, so ugotovili, da znaša ta pri srednje močnem potresu cea 150 bilijonov konjskih sil. To je seveda precej ve'ika sila, tako da so tudi učinki, ki jih^ povzročajo potresi, primerno občutni. Od^ jakosti pa tudi navpične ali vodoravne smeri sunkov in valovanja zavisi obseg uničenja na zemeljski površini, ki zavzema v nekaterih primerih prav katastrofalen obseg. Spomnimo se nu ljubljanski potres 1895 leta, na potres na Japonskem leta 1923 in na naj večji potres v človeški zgodovini leta 1897 v Indiji. Zaradi potresa nastajaj» včasih po IGO km dolge zemeljske razpoke, spreminja se struktura tal, gorovja izginjajo in dvigajo se doline, zgodilo se jc celo, da so reke spremenile svojo smer, da so izginili vrelci in da so nastala ce’a jezera. Učinki in strahote potresov so torej številne.
Dandanes se proučevanje potresov vrsi z vso intenzivnostjo vendar pa so vsi izsledki še močno
k:“' se tifc ^Povedi bodočih gibanj zemlje . Tako preosta vij a naša zemlja kljub temu, da smo tak v znanosti kot v'
rjZP*-, ^el° veliko skrivnost, ka-tenniki daleč napredovali, Ec ved-
tero bomo šele nočasi in z vsem trudom premagali.
Vojna tudi Lipici ni prizanesla. Poslopja so razmeroma malo trpela, zato pa so kobilarno temeljito izpraznili : Nemci so odpeljali vse konje. l&lijani, Neipci in domačini so razredčili lepi gozd, posekali so morda polovico vseh dreves.
Ni čudno, da se pojavljajo glasovi: Kaj bo z Lipico? Pa čuješ odgovore zrelih in nezrelih ljudi, veSčakov ii) neveSčakov. Prvi modrujejo: V Lipiči bomo ustanovili centralno kokoSjerejo. Drugi modrujejo: Lipica bo srediSče ovčereje, ki jo boiho poživili po vsem Krasu. Tretji modrujejo: V Lipici ustanovimo osrednjo bikorejo. Četrti modrujejo: V Lipici bomo ustanovili moderno kmetijsko Solo.
Kaj pravim jaz nato? KokbSi nikar] KokoS zahteva zrno in zopet zrno. KokoSja reja more ekonomično uspevati v žitorodnih pokrajinah.
Ovčereja ? Kaj pa še ! Ce bi hoteli Kras usposobiti za rejo ovac, bi morali' najprej uničiti Vse gozdove in gozdiče. k| smo jih posadili in vzgajali od 1. 1860 dalie.
Kmetijska .Šola? Pogoj za tako Solo so velike njive, sadovnjaki, vinogradi. Tega pa v* Lipici ni.
Bikoreja? Ta bi uspevala. Vendar pa.jo načeloma odklamam.
Kaj bo z Lipico? Aloj odgovor se glasi : »Lipica naj bo Lipica, to je kobilarna za Slovenijo, za Jugoslavijo. za Evropo.«
TEDEN TISKA
(Nadaljevanje s 5. strani.)
a)	Tekma v Trstu (vštovši predmestja) med vsemi tam postavljenimi prodajnimi stojnicami;
b)	Več tekem na ostalem ozemlju. Vsake teh tekem se bodo udeležile 'prodajne stojnice določenega Števila bližnjih krajev, ki bodo v ta namen izbrani,
3.	Oceno pri vsaki tekmi bodo določili i.
a)	V Trstu (vštevši predmestja) na osnovi celotnega irikasa pri prodaji prodajne stojnice v dneh 7., 8. in 9. novembra.
b)	Na ostalem ozemlju pri vsaki od tekem na osnovi celotnega inkasa pri prodaji prodajne stojnice, v sorazmerju s številom prebivalstva kraja, kjer je postavljena stojnica.
4.	Vsaka prodajna stojnica bo prejela 10% od celotnega inkasa.
5.	Vse prodajne stojnice, ki bodo pri posamezni tekmi dosegle pri oceni prva tri mesta, boda prejele za nagrado knjige, zbirke revij in drugo.
C. Za vsako tekmo bo postavljeno posebno razsodišče, ki bo zabeležilo izid prodaje in določilo oceno.
Tekmovanje za naMše
DiS
Da bi se demokratične publikacije čim tesneje povezale z vprašanji in borbo vsega ljudstva, razpisuje odbor za prireditev «Tedna demokratičnega tiska» na STO-ju, ki bo od 1. do 9. novembra t. 1.,.'tekmovanje za najboljše dopise. Odbor poziva k udeležbi yse demokrate iz vseh slojev, ki v vprašanjih njihovega posebnega kroga bodisi političnega, kulturnoga, umetniškega, športnega, ženskega itd. najdejo snov, ki zasluzi, da jo priobči ali pretresa njihov tisk.
Tekmovanja se bodo udeležili vsi tisti — izvzemši poklicne novinarje, — ki bodo poslali prireditvenemu odboru (Via Machiavelli 13 pri demokratični reviji «Donne») eden ali več spisov karkšne koli vrste, ki naj bi se priobčili v enem izmed demokratičnih listov ali revij STO-ja.
Spis bo pred objavo v listu pregledal prireditveni odbor ki bo podelil 20 nagrad najboljšim prejetim spisom.
Na spisu mora biti jasno zabeležen naslov dopisnika.
Pri vprašanju: Kaj bo zr Lipico, nas ne sme voditi ozkosrčni čut kraškega patriotizma, niti sebični nagoni domače koristi. Vprašanje Lipice treba reševati z višjih vidikov.
^ Imenitnost Lipice
Jugoslaviji priključeno Primorje Ima dve zveneči imeni: Postojna in Lipica. Ti dve imeni sta znani ne samo v Jugoslaviji, ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu. To je kapital, ki ga je treba ohraniti. Postojna slovj po jami, Lipica slovi po konjih.
Lipica je kapital, ki smo ga zbirali celih 367 let. Le poglejmo ne-
jk:	,ji jes o z;
koliko v njeno zgodovino. Zraven bom pa tu pa tam omenil, kar sicer ne spada v ta članek, pa bo vendarle bralce zanimalo.
Ko sem bil za kaplana v Lokvi, sem 1. 1918. našel v občinskem arhivu listino, iz katere sem posnel tole: »Lipica je bila last tržaških škofov, ki so imeli tam svoje kolone. Do 1. 1580 so Lipenci dajali škofu vsako leto 36 lir v denarju, 6 piščancev, 6 pogač, 6 voz drv, 3 vozove sena, nadalje desetino od žita in drobnice, vsak moški 6 robot na leto.
Takrat sem tudi ugotovil, da meri Lipica tristo hektarjev površine in je oddaljena od tržaškega mesta štirinajst kilometrov.
LIPICA OPUSTOŠENA
V nekem zapisku sem bral to-le: 1. 1559 »Lipiza in pfaesenti desolata« — Lipica je sedaj zapuščena, opustošena. Turki so pridrli na Kras pod vodstvom Malhoz-bega. 16 tisoč jih je bilo. Okrog Postojne so vso deželo opustošili. Lipica so pokončali.
Avstrija je že v tistih časih imela mnogo konj. V neki statistiki sem bral (za verodostojnost statistike ne jamčim), da je še 1. 1880 imela Rusiia 35 milijonov konj, prva država v Evropi. Na drugem mestu je bila Avstrija, ki je imela 3 milijone 570 tisoč konj ; šele na tretjem mestu je bila Nemčija.
Kraški konji sp sloveli po teh .astnostih; hitrost, moč in vztrajnost. To potrjuje tudi posestnik v Lokvi, Anton Muha. Njegovi predniki so imeli že v 18. stoletju pošto, stric njegovega očeta mu je večkrat pravil, da so Muhovt konji rabili do Dunaja en teden in en teden za povratek. Torej so v enem fednu predirjali 500 kilometrov ali 70 km na dan. Sedem dni zaporedoma, dnevno 70 km je pač veliko.
Škof proda Lipico
Do tedaj je bila Lipica nekaka vila tržaških škofov, kj so tam prebili nekaj tednov na leto. Po tur-. Skih navalih so škofje Lipico čedalje bolj opuščali.
Na Lipico je bil tedaj opozorjen avstrijski nadvojvoda Karel. Mislil si je, kaj ko bi iz Lipice napravil kobilarno?
In res je 1. 1576 prišel nadvojvoda s cesarico v Trst ter se napotil k škofu, s katerim se je začel pogajati. Uspeh tega pogajanja je bil, da je škof 1. 1580 prodal Lipico cesarskemu dvoru.
Kaj je cesar zvedel?
Ob izviru Timava so že v starem veku gojili konje. Ob bregu te reke je ljudstvo zgradilo tempelj v čast iraškemu Diomedu, ki je znan iz Herkulove bajke in ki je nekak patron konj. Tempelj so obdali s svetim logom, kjer so gojili konje, nekake pradede naših lipiških konj. V vsem srednjem veku do najnovejših časov je bil v stivanu konjski sejem, edini na Primorskem, in sicer vsako leto na 24. dan junija. Ta sejem, ki je bil znan na Kranjskem in v Furlaniji kot štivanski sejem, so sredi 19 stoletja preložili v Devin, vendar je ohranil prvotno ime »štivanski sejem.« 2e imenovani Anton Muha v Lokvi mi ie pravil, da ie bil ta sejem za časa njegovih detinskih in mladih let Se v polnem razmahu, da je začel pojemati okrog 1900 in je zamrl s prvo svetovno vojno.
^ Lipenski konji
Avstrijski cesarji so kupili Lipico, da bi tam ustanovili kobilarno. Ta načrt so cesarji izpeljali do konca. Med leti 1582 in 1583 so cesarji pripeljali prve španske konje. To so bili seveda potomci arabskih konj, ki jih odlikuje švigljivost telesa in izredna hitrost. Kobile pa so imeli doma na Krasu. Kraški konji se odlikuje po trdni nogi, ker mora
tekati po kamenitem, skalovifem svetu. To srečno križanje arabskega in kraškega konja je rodilo iipenski tip, ki je zaslovel najprej po vsem avstrijskem cesarstvu nato v Evropi in končno po vsem svetu.
potovanje je trajalo štirideset dni.
Li 1802 je močan potres razrušil vse stavbe, Lipica je bila ob večino konj.
^ Lipica v nevarnosti
Ravnatelj princ Thurn-Taksisi ki je vodil Lipico od 1. 1875 do 1892, je zraven kapele sezidal stanovanje za kaplana ter v šot». V Soh pa je poučeval vsako'asni kaplan. Pouk • je bil v slovenskem jeziku.
. Lipici je zapretila nova nevarnost, ko je Italija 1915 napovedala vojno Avstriji. Dne 18. maja tistega leta je prispel ob 8. uri zvečer ž Dunaja v Lipico sel cesarja' Franca Jožefa s pismom, naj ravnatelj hitro spravi vse konje v Luxenburg, ker je Italija napovedala vojno in bi utegnila
L.

iš Prvotni Lipenci se' preselijo v Laže
Naj objavim zanimivost, ki je bila doslej javnosti neznana. V Lipici, ki je bila do 1580 last tržaških škofov, je bilo naseljenih sedem družin; štiri od teh so imele priimke ž-etko, Pangerc, Markovčič, Vidmar. To sa bili kmetje koloni. Ko je cesar kupil Lipico, je vseh sedem družin izselil ter jim dal v last več zemlje v Lažah pri Senožečah. Na te izseljene kmete spominja v Lipiej še neki vodrrak, ki so ga bili izkopali in zgradili stari prebivalci Lipice, in mu še dandanes Lipenci pravijo »laženska Štirna.« Ti novi priseljenci v Laže so od cesarja dobili še posebno pravico: Ce je imela družina več offok-sinov, je prvi po stari navadi ostal na kmetiji, drugi sinovi pa so imeli pravico do državne službe.
Ko je cesar ustanovil kobilarno, je v Lipici naselil ljudi, ki so bili primerni za kobilarno. Skoro vedno so bili to Slovenci, le tu pa tam je bil med njimi kakšen Nemec. Leta 1474 so bili nastanjeni med drugimi ravnatelj Lojze Radei, njegova žena Ivana, pisar Melhior Ro-mualdus, živinski zdravnik Miha Merhel in Jera, kuharica pri ravnatelju ; potem Jože Frankovič ter njegova žena Lena, Martin Kupfer-sin, Jože Su rman, Jakob Slavec, Luka Bekar, Tone Križaj, Marija Ka-lister itd., vsega skupaj 54 oseb.
Ravnatelji kobilarne so bili: Nemci, Slovenci in Cehi. L. 1585 je bil za ravnatelja France Jurko. Ravnatelj Maks Oblak je 1. 1720 kupil od princa graščino v Prestrari*u.
Za časa cesarice Marije Terezije, ki je vladala od 1. 1740 do 1780 je bilo v Lipici samo kobil nad 150.
Lipici je pretila nevarnost od česana Napoleona. Zato so 22. marca 1797 prepeljali iz Lipice več ko 300 kpnj in kobal na Mažarsko. Tisto
konje zaseči. V 24 urah je bilo vse pripravljeno in sedem vlakov je odpeljalo »Lipico« iz Sežane v notranjost cesarstva. Ko je ob koncu prve svetovne vojne Italija zasedla Primorje se je del »Lipice« vrni! v Lipico: 107 konj, žrebet in kobil.
^ Nemci odpeljejo konje
Dne 16. oktobra 1943 se je na povelje Nemcv «Lipica» preselila na Češko, ki je bila takrat pod Nemci. 178 konj od teh Se 6 plemenskih žrebcetj, več kobil za pleme ter 33 mladih žrebcev so Nemci skrili v češki Hostencc. Tako so si prisvojili naše konje. Naši lipenski uslužbenci, ki so bili vneti Jugoslovani, so natanko zasledovali pomikanje konj in mi podrobnosti zaupali. Cim smo Slovenci 1. 1945 dobili svojo narodno vlado, sem ministrskega predsednika Borisa Kidriča s posebnim pismom opozoril na ta nemški rop.
Kasneje stro zvedeli, da so Nemci »Lipico« prebelili s Češkega na Avstrijsko. Danes so konji nekje v bližinj Linza. Culi pa smo, da je mirovna konferenca lipiške kanje razdelila ter jih že 40 izročila Italiji. S feni je močno oškodovala Jugoslavijo.
Ohranimo Lipico
Na koncu naj še povem, da so 4. septembra 1892 na Tržaškem tekmovali. Slo je za nagrajenje najbolj hitrih konj.
Po vrsti so bili odlikovani ti-le konji: Micika, Drub, Beldo, Pepe, Dobrinim, Peintany. Zanimivo ie, da sta bila prva dva konja iz Lipice.

1911. jo nek član Švicarskega Alpskega kluba izvršil zanimivo poskusno štetjo. Izpraševal je nedeljske turiste, ki so so vračali z Glgrnischn, znanega vrhunca v kantonu Glaruš, koliko planik so prinesli š svoje ture. Ob dveh zaporednih nedeljah jc srečal 51 turistov, ki so potrgali skupaj nič več in nič manj ko 11730 planik, 14 pa jo bilo med njimi takih, kt so ponosno izjavili, da jih imajo v nahrbtniku več ko 100. Tako pustošenje danes skoraj ni..več mogoče. Kajti prav v zadnjih desetlet jih je v skoraj vseh kulturnih drža. vah nastalo gibanje, ki si jc stavilo cilj. da vzbudi v najširših ljudskih plasteh smisel za kulturne in naravne spomenike domače pokrajine. Človeštvo je spoznalo, da ograža napredujoče civilizacija v zveži s človeško nespametjo naravo tako, da Jo jc treba resno, zaščititi, če jo hočemo bodočim poko-Icnjcjn vsaj v nekih delih ohraniti nedotaknjeno. So države v Evropi, kjer n. pr. pojem »pragozd» ni le povsem zgodovinskega pomena temveč kjer spada, kakor n. pr. v Belgiji, na Danskem in Nizozemskem, tudi najmanjši košček povsem nckultuvirancga gozda med velike redkosti in kier je od divje živečih živali preostal, le kak ubogi ptič in morda kaka srnà1 v ograjenem lovišču. Da tudi tam, kjer so nedavno še gospodova c zveri, po silnih planjavah Az'je in Afrike, so brezobzirni ko'ontza-torji in lovci pustošili tako, da izginja tod najlepši kras pokrajine: v svobodi živeča divjad. Toda zaščita naravo se no zanima le za posamezne rastline in živali, temveč razume pod naravnim spomenikom vse prirodno pojave, ki so pomembni bodisi po lepoti ali tudi po znastvenim važnosti. Zato
se pridružujejo z.aščite potrebnim rastlinam in živalim tudi zemljepisne in geo'oške znamenitost', n. pr. kaka na poseben način obl'kovana skala, kaka podzemljska jama in končno tudi kar ce'e pikra jine, ki imajo kak poseben, e-dinstven značaj
Exempla trahunt vzgledi vlečejo
Misel o tej vrsti pokrajinske zaščito je najprej nastala v Združenih državah Amerike, kjer so že 1. 1872 s posebnim zakonom ustvarili znani Ycllowstonski narodni park in s tem rešili ozemlje, ki meri 8700 km2, vsakega izkoriščanja in okvare. Od tistih dob so v Združenih državah ustanovili še 21 veli. kih prirodnih parkov, poleg njih pa proglasili mnogo posameznih prirodnih in tudi zgodovinskih znamenitosti za nedotakljivo narodne spomenike. Vzgled Amerike je povzročil zaščito mnogih, čestokrat tudi zelo obsežnih ogro?c.n;h ozemelj po vseh zemljinah. Tako je n. pr. v Belgijskem Kongu nastal 2000 km2 veliki Albertov narodni park zahodno od Viktoriji, nega jezera v južnoafriškem Transvaalu pa že 1. 1898 Krugcr-jev narodni park. Ta .obsega nad 300 km dolg in do 80 km širok pas ozemlja, kjer skoraj ni človeških bivališč; tu žive v zlat: prostosti mnoge živali: levi, slon no-sprogi, žirafe, čebre in antilope.
Kaj je napravila? za varstvo narave Evropa?
Ko se jc tudi v Evropi zasidrala misel o zaščiti narave, se jo brž pokazalo, da je sicer lahko zavarovati posamezne prirodne spomenike, n. pr. kako starodavno lipo, kako podzemeljško jamo ali kaj podobnega, da pa jc tu v primeri z drugimi zemljinami mnogo težo ustvariti kako večjo rezervacijo, zlasti če naj bo popolnoma zaščitena. Medtem ko so n. pr. v Ameriki in Afriki zaščito potrebna, ozemlja kratko in malo zagradili in je bilo treba* poskrbeti samo za primerno nadzorstvo in morda še
;	-	----r— p za turistično ureditev, je v Evropi
i o dveh imenih slovimo Primorci p taka ozemlja mnogokrat treba še.
v Jugoslaviji, v Evropi in po vsem g§ le
B le najeti ali odkupiti od zasebni» svetu- po Postojni in po Lipici. ;> kov; varovati je treba tudi gospo-Mar bomo ta kapital zavrgli? Mar gj darsko koristi dotične pokrajine, bomo Postojnsko 'amo zasuli? Mar jjj v alpskih predelih n. pr, pašniške
t| pravico kmetov. Zato jc mnrsikak fS lep načrt ostal neizveden.
bomo Lipico izpraznili?
Sčcfc Virgili
VARSTVO IV ARA VE IAf SLOVAM
Glede zaščito narave prednjačijo med vsemi Evropejci Švicarji, Ki so poleg manjših zavarovanih o-zcmclj ustvarili v jugovzhodnem kotu svoje države, v Engadinu, Švicarski narodni park. V njem so popolnoma zaščitene vse živali, rastline in pokrajinske lepote in to pixi trajnim in zelo strogim nadzorstvom. Ta uspeh, ki so ga švicarski ljudbitelji narave dosegli po dolgotrajnih naporih in z velikimi gmotnimi žrtvami je vzpodbudil še druge evropske narode. V Nemčiji, Italiji, Avstriji, Skandinaviji, na Finskem, v Romuniji — povsod so hiteli z ustanavljar njem zaščitenih, ozejnclj in s pro-glašanjem nedotakljivih naravnih spomenikov. Razume so, da v tem vsoobčnem tekmovanju tudi Slovani niso bili med zadnjimi.
Kako sta ČeŠkoslavaŠka in Poljska
poskrbeli za zaščito naravnih lepot
Pred leti jc objavilo čcškoslo. vaško ministrstvo za prosveto seznam vseh češkoslovaških naravnih rezervacij in spomenikov ter jih priporočalo šolam za obisk. Ta seznam obsega vsega skupaj 138 zavarovanih ozemelj in znamenitosti. Tako uživa n. pr. v Sumavi popolno zaščito pokraijna okoli prekrasnega Peškega jezera, ki so okoli njega širijo še nedotaknjeni smrekovi gozdovi. V srcu Sumavo sc zavarovana tudi nekatera šotišča, ki so pomembna, ker zadržujejo in s tem hranijo gozdovom vodo. V isti pokrajini je tudi Boubinsky prales, ki jc edini pragozd v Srednji Evropi in ga varujejo že kakih 100 let prrd vsako spre. membo, ki bi jo utegnil povzročiti človek- Obsega 47 ha, ki so zadnji ostanek nekdanjih šumavsk'h pragozdov. Jo to mešan gozd, kjer se menjava svctlozeleno listje bukve s temnimi jelkami in smrekami, starimi do 500 let In z gosto podrastjo na debeli in mehki mahovini. Vmes leže trupla padlih dreves ali sc dvigajo iz gnijočega lesavja še vedno mogočni štori.
Na Moravskem so zaščitili na tamkajšnjem ozemlju zlasti 137 m globok prepad Macocho s Punkcv-iio jcskyno (.jamo) in Masaryko-vo dvorano. Podzemlje hrani tu tvorbe, ki jih je vsekakor treba zavarovati pred vsakršnim pustošenjem. Posebnost so zlasti tanki kapniški .stebri, ki drže od stropa do tal in ki jih je bilo ponekod toliko, da so jih prvi raziskovalci morali deloma odstraniti, da so mogli napredovati v jami. Enako kakor Moravski kras so pred dingo svetovno vojno zaščitili tudi velike jamo na Slovaškem; tu jc zavarovana seveda tudi velika ledenica, to jc led vsebujoča jama, pri Dobšini v Slovaškem ntdou gorju.
Največje podjetje, ki so se ga bili pred vojno lotili Cehi, in sicer skupno s Poljaki, je načrt velikega naravnega parka v talran-st Javcrini. Želeti je, da bi ta lepi načrt, ki so njegovo uresničenje kruto prekinila vojna leta. z bratskim sodelovanjem pri rodoslovcev obeti slovanskih republik končno vendarle uspel. S tem bi sc rešila IKigube prekrasna pokrajina z mnogimi jezeri, visokimi vrhovi, gostimi gozdovi in širnimi planinami, obenem pa bi doživele mir. hc čase tudi tamošnje živali: divje kozo, kozorogi, medvedi, risi, tnarmotice in druge. Na poljski strani tega ozemlja jo posebno lepa Dolina peterih jezer, ki leži Visoko nad znanim poljskim gor-skn letoviščem in zimskošportnim središčem Zakopanim. Poleg ta-transkega narodnega parita so u-slanovili Poljaki šc park v Pieni-hiih, v tistem delu Karpatov, kjer so vije Dunajec skozi strmo skalovje in goste gozdove gorskih tesni-
Tudi po vsej ostali Poljski jc zaščitenih mnogo prirodnih znamenitosti. Večjih rezervaij so Poljaki pred vojno imeli 35. Med rav. nlnskimi je bila nedvomno naj-
I PRAHORSKE SKALE PRI JIČINU NA | SEVERNEM ČEŠKEM SO TUDI ZAŠČITENE.
vojni so ugotovili, da je na vsem svetu le še 6rt zobrov. Za njihovo rešitev so tedaj ustanovili mednarodno društvo, ki si jc postavilo nalogo, da obnovi vsaj prejšnje stanje. Največ zaslug za to, da se Ig je to delo moglo pričeti, ima So-vjerska zveza. V tavriškem divnja-ku Askania nova se jc Ura j inčem in Rusom posrečila posvežitev in vzreja zobrcvegn rodu. Število zobrov v Evropi se Jc pričelo zbpot dvigati in tik pred drugo svetovno vojno so imeli v Bialovieži zopet U živali, od teh menda 7 čistokrvnih. Kaj sc jc z njimi zgodilo med vojno, ko sta pruski škorenj in tank iznova pregazila poljsko in sovjetsko zemljo, si lahko mislimo. V Bialovieži so Poljaki od 1. 1936 daljo skušali poleg zobrov vzrediti tudi divje konje, tako imenovane tarpane, ki so bili s svojimi zadnjimi pristnimi predstavniki izumrli že v začetku 19. stoletja.
Zaščitena ozemlja Sovjetske zveze
Velikopotezna Jc tudi zaščita narave, ki jo izvaja Sovjetska zveza. Tudi tu je druga svetovna vojna uničila marsikatero zaščiteno ozemlje, novejše vesli pa pravijo, da delajo sovjetski prirodoslovci na obnovi svojih rezervacij. Sovjetska vlada je pri ustanovitvi zaščitenih ozemelj imela pred očmi vselej dvojni cilj, da namreč zavaruje nedotaknjeno naravo pred popolnim uničenjem in da omogoči čim temeljitejšo znanstveno raziskavo prirodnih pojavov, ki bi utegnili služiti tudi gospodarstvu. Najvažnejše ih največie zaščiteno ozemlje imajo tu v severozahodnem Kavkazu. Ta rezervacija obsega okoli 350 000 ha in leži
- - iJT -
v višini 1500 ~ 300 m. V spodnih delih jo pokrivajo bukovi, v višijih pa razsežni iglasti gozdovi. Mnogo je tu divjadi, zlasti jelenov; pred prvo svetovno vojno so Je Kav. kaz ponašal tudi z zobri ... bilo jih je tu okili 300 — (oda 1. 1924 so jih našteli samo še 24. Morda jih sčasoma spet vzredc, saj jo na tem ozemlju vsako poljsko in gozdno delo pa tudi paša prepovedana. Druga znamenita sovjetska rezervacija je pri Astrahanju v delti Volge, kjer so zaščiteno zlasti rastline, a j0 tam tudi zanimiva ptičes'ovna postaja. Rastlinsko-geografsko važno je tudi laponsko zaščiteno ozemlje na daljenem sovjetskem severu; tu je na 250,000 ha ohranjena tundra in prehod iz tundre v iglaste gozdove. Ta pokrajina je posebno lepa poleti, ko pokriva tundro preproga živobarvnih cvetlic, a turobno veličastna v dolgih zimsk>h nočeh, ko razsvetljujejo samotno snežno planiavo čudoviti svetlobni učinki tečajnega sija. — Velike in lepe rezervacije imajo tudi Ukrajinci (rezervacija na Krimu meri 1500 kina, že ime-
t j
I : | i«
novena, zaradi znanstvenega dela
pomembna Askania nova na 422
kitna).
Tudi Bolgarija
ni zaostala
za drugimi slovanskimi državami. Tu so za varstvo narave potegujejo zlasti turistična društva. Z veliko vnemo so Bolgari zaščitili ob; sežne goZdric predele zlàstì v jalani; »i Rilf; kjer jo narava ohranjena v resnično prvotnem stanj«, kot poseben biser čuvajo tudi prekra. sno jezersko pokrajino pod marmornatim vrhom Musale, k> jo najvišju bolgarska in obenem najvišja balkanska vzpetina (2928 m). Zo pred leti se jo bolgarska vlada ludi zavzela za medvede, ki Jih je v bolgarskih gozdovih vedno manj.
O tem kaj so za varstvo prirode svojih domačih tal ukrenili Ju. goslovani, ko ob IjJižnji priložnosti poročal poseben članek.
VB.
i :
i ! >
j Ù
4 2
'MM
ZOBRI, KI JIH SKUŠAJO REŠITI PRED POGINOM ZLASTI V SOVJETSKIH, POLJSKIH IN NEMŠKIH NARAVNIH PARKIH
Potresi - še malo raziskani zemeljski pojavi
Zemlja, na kateri živimo nrerf. (•»,„ i-i-..  r	*
MORAVSKI KRAS:
B PODZEMSKA JAMA, PREPREŽENA S TANKIMI KAPNIKI.
Zemlja, na kateri živimo, predstavlja še danes precej veliko skrivnost. Dandanes že precej dobro poznamo sestavo vesoljstva, poznamo gibanje milijone let oddaljenih zvezd, marsikaj nam je znanega o luni in drugih planetih in nekaj tudi o soncu, toda sorazmerno zelo malo vemo o zemlji, na katere površini živimo. Seveda je vzrok v tein, da težko prodremo daleč v notranjost naše zemlje, kajti zemeljske plasti predstavljajo navadno zelo trdno snov, ki io je mogoče premagati le z veliko silo. Največja globina, ki so jo izvrtali v zemljo, ni mnogo večja od 2000 m, kar je razmeroma zelo malo, če pomislimo, koliko znaša premer zemeljske Krogle. Seveda ne smemo verjeti raznim reklamnim trikom o globini 599 m ki so jo baje dosegli. Pri proučevanju zemeljske notranjosti pa igrajo veliko vlogo ravno potresi, ki sicer prinašajo obilo gorja človeštvu in tudi veliko škodo .imajo pa tako || vsaj eno dobro stran.
Dandanes so potresi vedno bolj ‘ redki, vendar so v mnogih pokrajinah sveta še zelo običajen pojav.
Znanost o potresih je že močno na-
■■■NMMMBBHHNHNnHHNMMNNIf-l pr('dovala in 8led'e ‘ega pojava i-
mamo sigurne znanstvene ugoto-
znnmonitcjša Bialovieški narodni park, ki ga najdeš na zeniljevdu severovzhodno od Varšave, na sedanji meji med Poljsko in Sovjetsko zvezo, njegov večji del Je še sedaj na poljskem državnem o-Zemlju. To je tisti slavni pragozd, v katerem so vladarji Poljske, Litve in pozneje Rusije ščitili skozi stoletja zobni. Se pred dobrimi sto leti je. bilo v bialoviških gozdovih 772 zobrov, a se je njihovo število do 1. 1914 znižalo n« 727. Vsi ti zobri so med prvo svetovno vojno postali žrtve lovske strasti: po
vitve. Predvsem so znanstveniki u-gotovili, da nastane potres na e-n'em delu zemeljske notranjosti, ki se nazivlje potremo ->°n;iščč in se odtod širi v obliki valovanja. Zelo občutljivi so aparati za merjenje ■•potresnih sunkov (seizmografi), zato ne zaznavajo samo enkrat, temveč čez nekaj časa ponovno, dasi že slabše in potem še tretjič in četrtič, vedno slabše. Od ognjišča se potresni valovi razširjajo na vse strani, in sicer je njihova pot kratkotrajna tam, kjer so zemeljske plasti enakomerne; daljša pa je
tam, kjer so plasti različne in se potresni valovi lomijo. Ni pa znanost še mogi« ugotoviti, kdaj se pojavljajo potresi, tako da je vsako napovedovanje še --koraj popolnoma neutemeljeno. Nepovedi potresov bi predstavljale veliko korist za vse prebivalstvo ogroženih pokrajin, saj bi bilo rešenih obilo človeških življenj in preprečena bi bila velika škoda, ni pa že za to znanstvene osnove.
Kako potresi nastajajo, o tem med znanstveniki še ni enotnosti in obstajata dve znanstveni teoriji. Nekateri razlagajo, da nastajajo Potresi zaradi ohlajanja zemeljske površine. Jedro zemlje, ki je žareče, se ohlaja, površina pa mu postaja prevelika in se zato zgrban-či. Tako so v začetku zemeljske zgodovine nastala tudi gorovja, da nes pa se te zunanje zemeljske plasti še nadalje premikajo, da se odpravi vsa napetost in se ustvari ravnotežje. To izravnanje zemeljskih plasti, zaradi ohlajanja zemljo, pa mi na površini občutimo kot potre. Ta teorija se imenuje tektonska .teorija. Njej nasprotna pa je tako imenovana vulkanska teorija, ki zatrjuje, da s*o potresom vzrok še neumirjeni vulkani. ReS je, da so v deželah, kjer še delujejo vulkani, potresi pogostejši, vendar pa delovanje vulkanov najbrže nima neposrednega vzroka za nastanek potresov. Vzrok, da -o potresi pogostejši, leži y nagubanosti in razoranosti takih zemeljskih tal. Zemeljska skorja je bila tod močno stisnjena in nagubana in ta stisnjenost se odpravlja ravno z gibanjem zemebskih plasti, ki «a mi imenujemo potres. Takšno je ozemlje Japonske, ki je znana po pogostih potresih ter vzhodnoindij-sko otočje, kjer naštejejo po več sto potresov letno. Srednja Evro-
pa je bolj trdna, zato pa so na Balkanu, v Italiji in na Pirenejskem polotoku potresni sunki pr go-s.tejši .Tudi v Srednji Ameriki tla še niso ustaljena in so tudi tam potresni sunki precej pogosti.
Zanimiva je poznati moč potresnih sunkov. Nekateri potresni sunki so tako močni, da se občutijo po vsem svetu, seveda le ob zelo močnih potresih. Navadno pa so omejeni na manjša, dosi vseeno precej velika področja zemeljske površine. Nekateri znanstveniki, ki so radunali jakost potresov, so ugotovili, da znaša ta pri srednje močnem potresu cca 150 bilijonov konjskih sil. To je seveda precej velika sila, tako da so tudi učinki, ki Jih povzročajo potresi, primerno občutni. Od^ jakosti pa tudi navpične ali vodoravne smeri sunkov in valovanja zavisi obseg uničenja na zemeljski površini, ki zavzema v nekaterih primerih prav katastrofalen obseg. Spomnimo se na ljubljanski potres 1895 leta, na potres na Japonskem leta 1923 In na največji potres v človeški zgodovini leta 1897 v Indiji. Zaradi potresa nastajaj» včasih po 100 km dolge zemeljsko razpoke, spreminja se struktura tal, gorovja izginjajo in dvigajo se doline, zgodilo se je celo, da so reke spremenile svojo smer, da so izginili vrelci in da so nastala ce’a jezera. Učinki in strahote potresov so torej številne.
Dandanes se proučevanje potresov vrši z vso intenzivnostjo, vendar pa so vsi izsledki še močno nepopolni, zlasti kar se tiče nano-vedi bodočih gibanj zemlje . Tako predstavlja naš« zemlja kljub temu, da smo tak v znanosti kot v'
R),nTvd0i f'-0 veliko skrivnost, ka-tenniki daleč napredovali, š,. ved-
tero bomo šele počasi in z vsem trudom premagali.
.• .•.•..\-rs7r;-^si 'r.-v.'zrrr'Tz;..-.tyr. :
HMELJ-VAZNA INDUSTRIJSKA RASTLINAa
Hmelj, ki je nujno poliobna se. ■slavina pri * izdelovanju piva, spada med najvažnejše industrijske rastline. Hmelj je namreč tista snov.
ki daje pivu vso značilno grenkobo in okus in ki pivo tudi ohranja, da ostane delj časa sveže in nepokvarjena Plodovi hmelja, ki imajo obliko majhnih zelenih storž-IcoV,- izločajo za luskinami majhna, dišeča in grenka zrnca ; in iVprav ta zrnca vsebujejo tkim. lu-pruUn ali. hmeljno moko, ki se uporablja v pivovamištvu.
O hmelju na splošno.
Hmolj je do 4 m visoka rastlina, ki so ovija po oporah, ixxlobno kot fižol, leda je mnogo večja in se sicer tudi po listih in hrapavem steblu razlikuje od njega. Razširja se s sadikami, potrebuje pa zo uspešno rast globoke, dobro gnojene m ilovnate zemlje ter dovolj vlage. Ko zrasti? hmelj ca SO cm Visoko, mora dobiti oporo, navadno drog, ob katerem sc ovija do 4 ali celo 5 m visoko. Cvete v juliju do srede avgusta, cveti pa, se razvijajo v storžke; ko dobe ti svetkraeleno barvo in postanejo listki čvrsti ter mastni, jih obirajo. Obirajo tako. dn hmeljevko izruje jo, jo polože na tla, nakar previdno osmukajo z rastline Vse storžke s ca 1 cm dolgim pecljem Te storžke nato prečistiijo, odbere-jo, in posuše, bodisi doma al pa v modemih sušilnicah pri tempera-imi ;i't-45 stopinj C, da obdrže svojo svetlozeleno barvo. Nato hmelj Spravljajo v vreče in ga razpošiljajo po svetu^Seveda pa zahteva gojenje hmelja obilo truda in pažnje.'skozi Vse leto, kajti potrebno je zemljo prati, io dobro gnojiti, ofc .pijv^ti sadike,: rastlino obrezo- ;; vdtt.-pflpfstvtjat!- opore, največ-de. la !>.t“ ' je ob zoritvi. 1	■
-■.}: r fi	: •	: ■;.■■■,	; r. ■. ,
SLOVHNHKI HMKUi. :	;•
Hmelj sicer uspeva in raste povsod vendar se samo določeno ' vrste uporabljajo pri izdelovanju piva. Kvaliteta hmelja zavisi predvsem od Vlago in podnebja ter kakovosti tal. Pomlad mora biti blaga, poletjo ne prevroče jn jesen mila; potrebno je razen teg# obilo vlage
in mastne zemlje. Vse te lastnosti ima košček slovenske zemljo v spodnji Savinjski dolini, kjer se prideluje svetovnoznani savinjski hmelj. Kraji okoli Sv. Petra, Petrovče, tja do Smartna ob Paki predstavljajo našo hmeljarske kraje, središče vsega hmeljarstva pa je v Žalcu. Tod raste hmelj že od leta 1882 in Je po kvaliteti o-deri najboljših, tako da je visoko cenjen pri pivovariteljfh vsega, sveta. Slcven.sko-snvlmski hmelj ne daje namreč pivu neprijetne, temveč fino grenčico: zato je potrebno,. da so. storžki hmelja lepo zeleni, ne preveliki in s številnimi lističi, ki imajo obilo svetlovijmc-ne hmeljne moke in nevsiljiv, prijeten okus. Bas tc lastnosti pa inni naš hnielj V največji merij tako da je' upravičeno visoko' čislati - po vsem svetu. Anglija; Sovjetska zvezal Francija, Belgija jn Amerika' NiV-bOi in so naši glavno odjemalci razen tčga pa je tu dt za domače'potrebe dovolj" hmelja. Pred Vojno je pridelek v Savinjski dolini znaša) preko 20 000 stotov, kar je predstavljalo približno eno tretjino. vsega v Jugoslaviji pridelanega hmelja. Vendar p» Jc «eniški okupat-ir uničil več kot polovico hmeljnih nasadov in naravnost prepovedal gojiti hmelj. Namesto njega so morali savinjski hmeljarji saditi krompir Tako jo bila tudi slovenskemu hmeljarstvu prizadejana velika škoda in tudi letošnji pridelek bo šc precej manjši kot pred vojno de okoli 7ih)(i stotov». Vendar pa nudi ljudska oblast hmeljarstvu vso zaščito in pomoč, tako da upamo, da bomo kmalu dosegli predvojno količino.
Obiranje hmelja se tudi v Savi. rijskl dolini pričenja sredi avgusta In traja nekako en mesec. K ubiranju prihajajo posebne izurjene
obiralko s Krškega polja in ostalih selednih krajev spodnje sta. jerske. Obiranje jn precej zamud no. kajti obiralka devile v poseben koš, ki ga nosi s seboj, le lepe svet-lozelene storžke hmelja, dočim spravlja slabši hmelj posebej. Nabran hmelj stresajo sproti v posebne štirioglate posode, ki jim pravijo «škafi» m ki Jim služijo tudi kot merilo, nato pa ga pretresajo v večje p.«ode za lažji odvoz domov. Pridne in posebno izurjene obiralko naberejo na dan 17-20 mer (škafov) hmelja, kar je žo precej, če pomislimo da ima posamezna rastlina na en&u drogu največ za eno mero hmelja. Vsekakor pa predstavlja čas obiranja hmelja poseben praznik za vse ljudstvo Savinjske doline, za katero ima enak pomen kot v vinorodnih kraj Ui čas trgatve.
Kot v vseh panogaii našega go-spodarstv«, so v stari Jugoslaviji hmeljarje zelo izkoriščali. Vsa trgovina s hmeljem Je bila namreč v rokah inozemskih prekupčevalcev, ki so kmetom plačevali le nizke cene 'n jih sicer tudi na vse mogoče načine odirali. Celo Uiko daleč je šla vsa stvar, da sme hmelj poceni izvažati v inozemstvo, tam pa so ga naše pivovarne morale drago plačevati kot inozemski hmelj. V novi Jugoslaviji takih stvari seveda ni več in tudi trgo. vina s hmeljem jc v rokah hmeljarjev samih, tako da jc vsako izkoriščanje izključeno. Vsi hmeljarji, ki jih je sedaj nekaj nad 2000. so člani hmeljarske zadruge s sedežem v Žalcu. Zadruga dobavlja hmeljarjem orodje, hme-Ijevke, gnojila, sredstva za zatiranje mrčesa ter sploh ščiti interese' hmeljarjèv1;' zlasti pa skrbi za sušenje in- vsklad*ščenje hme-'«. ii cu ,dob :.	'Hmn
TRŽAŠKA RAZSTAVA - i<>
Ija, njega pakiranje, razpošiljanje in prodajo. S tem so bili od prodaje hmelja izključeni vsi posre delavci in špekulanti, in cena našega hmelja ni več odvisna samo od borznih špekulacij ; tako dobe hmeljarji za svoj s trudom in znojem pridelan hmelj pošteno plačilo. Zadruga ima zato tudi velike moderne sušilnice, žveplamo in priprave za impregniran je nmeljevk-Razen tega ima svojo poskusno postajo, Vzorne nasade in selekcijski
oddelek, ki se razvija v znanstveni zavod, da bodo tako podani prav vsi pogoji z» razvoj našega hmeljarstva.
Iz tega torej vidimo, da je tudi hmeljarstvu, tej naši izredno važni kmetijski panogi posvečena vsa skrb s strani naše mlade ljudske republiko. Seve. j pa bo potrebno še dosti dela in truda, da se bo hmeljarstvo povzpelo na najvišjo stopnjo ter doseglo nno mesto v svetu, k! nm tudi pripada.
Indeks cen na debelo v ZDA se je 15. oktobra dvignil na rekordno višino 317,8 napram 318,2 — 14. oktobra in 313,2 — 8. oktobra.
Za avtomobilsko razstavo od 1«. do 28. oktobra y Pragi so v tovarnah v Koprivnički, ki so last podjetja »Tatra«, izdelali nov tip aerodinamičnega štiricillndrskega avtomobila, ki bo razvijal skoraj enako hitrost kot prejšnji osemcilindr-ski, čeprav bo cenejši.
^OOSLOVANSKI PAVILJONI ★ TRŽAŠKA RAZSTAVA JUGOSLOVANS
<
>
<
H
CO
<
'C/l
H
*
mm
Z
17
>
<
o-
5
C/l
Z
<
>
O
-J
co
O
o
uiiiosrjii/iiivsHA PdVnjiiiVii
HVnDSTBIJIi .wr PR^IRiiillR
;; m
GOSPODARSKE VESTI
(IKCIJA
Letos U» (J rèi ju potrebovala o-koli 1,200.000 Ion žitaric, medtem ko je domači pridelek prinesel samo 538.000 ton. Suša je vzela okoli 249.000 ton žitaric. Grčija potrebuje prav tako mesa, rib, mlečni}.’ proizvodov, masti. it> sladkorja. Izvozila bo Isbko luka j olja in sadja.
ŠVICA
Čeprav so Švicarji navadilo pri. mora ni uvozili približno polovico živil in krme, ne predstavlja to vprašanje posebnega problemu. Vsled suše so Švicarji morali zaklati precej živine, tako da bo preskrba z mlekom in maslom trpela. Pomanjkanje vode v planinah. Je povzročilo zmanjšanje proizvodnje električnega toka. Tudi v Svici vlada pomanjkanje stanovanj ter se širi jetika.
S PANU A
Španska vlada ni objavila podatkov o žetvi, vendar splošno prevladuje mnenje, da jc bil pridelek pšenice precej manjši kakor lansko ieto. Pridelek sadja jn riža je obilen.
PORTUGALSKA
Da bi ohranili obrok kruhu ita 250 gr so morali Portugalci uvozit} velike količine moke. iz ZDA.
BOLGARIJA
Da bi krili potrošnjo pšenice ài rži, bodo inorali Bolgari uvoziti 437 tisoč ton. Slana spomladi, in suša poleti sta prizadeti poljskim pridelkom veliko škodo. Bolgarija pričakuje dobro letino riža, iu sončničnega semena. Pridelek sadja jc bil majhen. Bolgari ne bodo izvažali živil. Nasprotno, obrniti so se na Sovjet, sko zvezo za posojilo, s katerim bi lalikn nabavili .živila. V Bolgariji razsaja jetika. Število jetičnih cenijo na 200.000.

SEZIMO PO VAZNIH STROKOVNIH
KNJIGAH
»Naše stavbno gradivo« (Les in umetno lesno gradivo, naravni in umetni kamen, pomožna gradivai.
»Naš kmečki dom« I. del. (Hiša na vasi, kmečki domovi k
»Naš kmečki dom« H. del. (Poslopja za živino in pridelke).
»Naš kamen« 1. del. (Naravni in umetni kamen za tejiniko in okras).
»Naš kamen« II. del. (Zgani kamen t; apno in opeka).
»Naš tehnični les« (Za gradnje in . industrijo).
»Naš delavnišk; les« (Za razne obrti).
Avtor knjige je priznani večkrat nagrajeni strokovnjak ing. arh. Kregar Rado. profesor tehnične srednje šole v Ljubijan».
Min. za prosveto LRS priporoča z odlokom II št. 12.715/1 od 14. XII. 1945. vsem ljudskim odborom, srednjim »n osnovnim Solarn, profesorjem in učiteljem, da za svoje šolske knjižnice nabavijo zgoraj omenjene knjige ter jih priporočajo rudi učencem.
Min.. za kmetijstvo in gozdarstvo LRS priznava z odtokom štev. 5136/3 od 3. IX. 1946. knjigi »Naš kmečki dom« L del. in »Na» kmečki dom« II. del kot priročnika »a šolah, spadajočih v njegov resor.
Ministrstvo za industrijo »n rudarstvo LRS priznava z odredbo zap. št. 1/3893 od 5.X. 1948. knjigo »Naše stavbno gradivo« kot pomoč dijakom. pri Studiju.
Min. za gozdarstvo (za gozdarstvo) LRS izjavlja z dopisom pod zap. št. 9368/46 VI od 4. X. 1946. «da je knjiga, ki bo snov o lesu enciklopedično obravnavala, za današnje prilike nujno potrebna. Knjigi »Naš tehnični le#« in »Naš detev-ni-šk» les« bosta podali vse, kar je bistveno in najvažnejše za spoznavanje lésa in ekonomičnega gospodarjenja z njim, zato jih za lesno stroko splošno priporoča.
Zveza lesnih zadrug v Ljubbani izjavlja z dopisom od 15.Xil.1946. : da sta knjigi »Naš tehnični les« in »Naš delavniški les« praktično zelo uporabni ter dobro služila strokovni izpopolnitvi uslužbencev zadrug. Zato jih priporoča v nakun. tako ra strokovno knjižnico zadruge, kakor za knjižnice sindikatov in za osebno uporabo.
Ministrstvo gradjevina Narodne republike Hrvatske, otsjek za stručno školstvo, jc s svojim odlokom br. 26564 od 8.VII. 1947. navedene knjige in »Predloge za strokovni pouk v konstruktivnih detajlih za visoke in nizke stavbe« pregledal; ter ugotovil, da so dobre in koristne. da se jih nabavi za tečajnike zidarske, tesarske in kamnoseške stroke in jih obenem naroča.
Ministrstvo gradjevina Narodne republike Bosne j Hercegovine- od" jelenje za stručnu nastavu, naroča g. svojim odlokom br. 19959 od 9. X. 1947. knjige za lé’ajc na teritoriju svoje republike.
Za gradbeno stroko in za vge ostale stroke, ki so z njo povezane, so te knjige nujno potrebne in zelo pomembne.
Do sedaj so izšle prve tri knjige, prihodnji dve izideta v kratkem, dve pa sta pripravljeni v rokopisih za
trsk. .
Založba dobavlja po naročilu tudi »Predloge za strokovni poiik v konstruktivnih detajlih za visok« in nizke stavbe« za gradbeno stroko in vse" ostale stroke» fcj so z njo povezane. Predloge« vsebujejo 265 listov pis. formata.
Naročila oz. pojasnila pri vse knjigarnah LRS In založbi »Naš dom«, Ljubljana. Tavčarjeva Ul.-3/1., telef. 44-34.
O pečeh in štedilnikih ter o pravilnem kurjenju
Tudi peči imajo svoje posebnosti. Marsikatera gospodinja se je o tem sama prepričala, saj so ji peči prizadele prenokatero preglavico.
Nekatere peči se težko razgreje-jo, a obdrže potem dolgo časa toploto; druge se zopet hitro segrejejo. a se tudi kmalu ohladijo. Prve so poči iz lončevine. druge so železne peči, ki izgube toploto čim se neha kuriti.
Danes, ko je kurivo (drva, oglje, premog, koks) tako drago je treba posvetiti pečem in štedilnikom posebno pažnjo.
Ako peč ali štedilnik nc delnic pravilno, treba takoj poklicati pečarja — strokovanja, da ugotovi napako in Jo popravi. Nikakor sc re sme ustrašiti stroškov, kajti s pravilnim kurjenjem ter z manjšo uoorabo kuriva bodo čez mero povrnjeni.
Ob nepravilnem delovanju peči se porabi mnogo kuriva, česar ne sme dobra gospodinja prezreti, kakor tudi ne tega, da se z nenraviL no pečjo uporabi mnogo dragocenega časa.
V prvi vrsti ne smo gospodinja čakati, da uredi peči še’c, ko nastopi mraz. V tem času so pečarji najbolj zaposleni, ne morejo takoj ugoditi in ko pridejo, zaračunalo V'-č za svoje dcl.o Ako si zapazila pri peči pogrešek, daj ga popraviti pravočasno, že v po’ctju ali pa v zgodnji jeseni. Najprej poklici dimnikarja, ki 3o dobro oči« «ti. Tudi v sobah, kjer nisi doet* kurila, treba peči osnažiti vsako le-to. Cevi, ki so napolnjene s sajami in pepelom, ne vlečejo ter se zaradi teera peči rc segrejejo dobro in kurivo se ne izrabi. Pri lončenih pe'eh starejšega tipa ostanejo
spodnje n’ošče večinoma mrz’e in se top'ota nabore le v zgor-n'em dolu, tako sc razgreje zrak !e ob stropu, dočim ostane v spodnjih plasteh hladen in Je soba skoraj mrz’a. V tem primeru je treba cev premestiti in postaviti tako. da ostane top'ota spodaj in se ne zbira le zgoraj. Spretni pe. čar bo že to dobro uredil. Dobe se tudi nriorave za trajni ooenj. 6 to pripravo, k' se lahko priklopi peči starejšega tipa, se porabi manj kuriva, top'ota trata nepretrgoma ponoči in po&revi. Kurivo se prideva le od časa do časa. Te lončene peči so bolj prijetne nego že’ezne s trajajočo gorkoto, ker pri prvih prihaja toplota po lončenih ploščah priletno in polagoma, a ne tako žareče in hitro kakor pri železnih. Vsled tega se tu. di zrak ne suši tako hitro.
Peči novejšega tipa imajo spretno izpeljane cevi, da gre plamen povsod okoli tcT tako segrele vso peč in ne samo dimnik. Prištcdi ee pri teh znatno kuriva, ker se kma’u razgreje ves zrak okoli peči in vsa soba, ter ni treba pogo sto nakladati.
Ko sc napravi nova peč, naj se narodi v njej vsekakor praktična zaprta vdolbina, ki Ji pravimo pečina, kjer se ima vedno lahko toplo vodo, kamor sc spravljajo jedi, da os ta ne J j gorko, in kjer se lahko segreje posoda. Posebno sedaj, ko so v rabi plinske peči in štedilniki in ko je’ električni tok znatno zmanjšan, kakor tudi plin. ao prejšne peči potrebne.
Najprimernejše kurivo Je za lončene peči poleg drv tudi premog Dobro je, če se včasih prkicne nekaj «briketov» ali «jajce». Briketi so napravljeni iz zdrobljenega premogovega prahu, «Jajca» pa « prahu bukovega oglja. Sicer ti ne razvijajo toliko gorkotc. a obdrže dolgo ogenj. Uporabljajo jih zato večinoma šele potem, ko se dobro razgreje, da ne ugasne °gcnj in da ostane ista toplota. Kjer peči dobro vlečejo se uporab. IJa večinoma za kurjavo koks in zlasti pri nas v Trstu, kjer ga mnogo izdclujcja Pri kurjenju s
keksom je treba oolj pazit' nego pri kurjenju z drvami in premogom. Dostikrat potntimo mnogo kuriva, ako ne znamo pravilno zakuriti. Tudi sc ne sme zapne, domo nakladati v peč, kajti tedaj gre kurivo večinoma v dimnik. Ko si naložila v peč drva v pr-merni množini, ter so se vnela, naloži na-t Je primerno količil.} premoga a'i !r ksa. Da se koks trame, ti ena nekaj več drv kaior za oremog. Ko sta sc koks in premog dobro razgorela, naloži nanj dobro mero novega, pusti, da se razkroji do žerjavice in da se gorkota razširi po vseh odvajalnih rovih, da se plošče pri peči dobro razgrejejo in da razširjajo prijetno toploto vse naokoli. Ko ni več plamena, nasnj na žerjavico nekaj lopat pepela ter zapri vrata. Tako ti ostane enakomerna toplota po več ur, ne da bi naložila - novega kuriva. Večkrat ostane ogenj do nas ed-njega dne, zlasti ako se dene vmes par «briketov» ali «jajce». Ako peč tako vleče, da plamen prasketajo udarja n» zadnjo stran peči, morajo ostati vrata zaprta. Ostanejo odprta le spodnja vratca pri odprtini za pepel. Da ostane o-genj čez noč in ga ni treba naslednjega dne zopet netiti, odstrani zvečer Iz žerjavice ves pepel, naloži naj nekaj «briketov» ali «Jajce» katera si dobro zarila v ča. sopi sni papir ter dobro zapri o-boja vratca. Drugega dne bosta briketa še goreča, da ec jima naloži novo kurivo 'n ni treba nanovo kuriti z drvmi. Na ta način sc prihranijo drva.
Pri pečeh, k' manj vlečejo, najdeš še nezgorelc kose kuriva — premoga in koksa. Te kose lahko uporabiš in bi bila potrata, če bi jih zavrgla. Zato J>h nekoliko poškropi z vodo ter deni na že. rjavioo, kjer bodo docela zgoreli.
Ker je v naših krajih v splošni uporabi kot kurivo za štedilnike in peči koks, je treba omeniti še nekaj posebnosti o kurjenju z njim. Mnogim našim gospodinjam napravlja to kurjenje dokaj prc. glavic, ki so nepotrebne kajti zadostuje le malo pazljivosti in se pri-
Se preden pritisne prani jesenski mraz, je treba pripraviti kleti in Zimske shrambe, da vanje sprali mo sadni, vrtni in poljski pridelek. KI vseeno, v kakinih prostorih shranjujemo jabolka, krompir. repa in vrtno	zelen jad. V
glavnem mora biti klet taka, da zavaruje naš pr delek pred mrazom, poleg tega pa je ie potrebno, da je klet dovolj zračna in suha. Ce se okna in vrata slabo zap rajo, jih moramo v toliko popr. v t , da ne bodo propuštala mrzlega zraka in zimskega vetra. Prav dobra so dvojna steklena okna in s ilamo obito vrat i ter dvojni zapahi. Skrbno pr pravljena klet obvaruje v veliki meri sadje in zelenjavo čez zimo, včas.h celo do pozne pomladi.
Menda vas najbolj zan ma, kako je skrbeti za jabolka, da ostanejo zdrava in okusna čez zimo. Razumljivo je, da nikakor ni pr po-roč/jivo, sesuti jabolk kar na kup v kakšen kot v kleti. Pač pa je najbolje, da razgrnemo jabolka na dovolj visokih obstenskih pol cah. ki jih je lahko kar več vrst ob suhi steni. Tako vsaj ne more do njih razna golazen in m št. Kak. sna jabolka je treba shranjevat-, vam pač ne bom razlagal. Na j man j vsak teden Je treba jabolka vestno probrati in iztočit, iji >r bitne gnile ali samo nagnite sadove, ki prav radi okni’jo še zdravo sadje.
Cc imamo domače sadje, fe najbolje, da ga lepo razmestimo po vrstah ter ga čez zimo pokrijemo. Kako pr.jetno zadiši, če stopiš sredi trde zime v klet, kjer so shra. njena in skrbno nabrana, negovana jabolka.
vadi tudi te kurjave. Pri kurjenju s koksom mora biti štedilnik vsek dan dobro očiščen. Vsi ostanki od prejšnjega dne se odbere jo, ker vsebujejo dostikrat mnogo ne. gorljivih snovi, kakor koščke kamna in drugih trdih negorljivih snovi, podobnih raztopljenemu in strjenemu železu. Dostikrat se to prilepi na rešetko v peči in v mnogih primerih zapre vrata do srede, ako se pravočasno ne odstra. ni. Ker Je ta strnjena žlindra trda, eo mora odstraniti Je s trdim prediretom; kladivom ali železnim drogom. Ako ni rešetka čista in prosta, ne vleče in koks nc gori.
Iz luknje za pepel ni treba pomesti vsega pepela. Na očiščeno rešetko sc na'oži papir in drva, na vrh pa drobni kosi koksa. Zgornja plošča štedilnika mora ostati zaprta in se prižge papir skozi vratca. Pri pečeh sc itak prižge skozi vratca. Ko £e papir ■ vname, treba zapret: še vratca in počakati, da se vnamejo drva in potem koks. Ko drva dogore in je koks žareč, se pridene novega koksa, da se vname, potem pa dobro premo, saj in podrezaj, da odpade skozi rešetko ves pepel ter napolni šte-dilnk do vrha. Razgorelo se bo lepo vse in bo zadostovalo za nekaj ur, ne da bi se kaj drezalo in pride vaio. V največ primerih se štedi’nik tako segreje, da je ce'o žareč in je treba zapreti tudi spodnja vratca. Pri kurjenju s koksom je glavno, da £e mu odstrani pe. pel, kar sc zgodi z drezanjem s kleščami, in da je rešetka prosta, da lahko prihaja zrak od spodaj. Plošča in vsi obroči naj le bodo zaprti ajti s snemanjem obročev se plošča le ohlaja zaradi česar sc zmanjša toplota. Ceprcv sc poso-da, ki pride ob odkriti plošči v dot'ko s plamenom, hipno hitreje ogreje, sc pa zato ostala plošča ohlaja in z njo vred tudi ostala posoda, pomaže, da jo težko očistiš. Zato je bolje malo počakati, da se vsa plošča razgreje ter prihaja toplota od vseh strani in ne samo skozi odprtino. Ob pravu, nem kurjenju zadostuje, da naložiš dobro r štedilnik ali peč štiri do petkrat na dan, da ti gori pozno v noč. Včasih gori koks slabo, ker Je presuh, zato je dobro, da go noškropiš z vodo, preden ga naložiš.
Dobra gospodinja sl hoče ohraniti čez zimo tudi vrtno zelenjad, ki pa je ne smemo spravljati v shrambo ob deževnem vremenu, kajti tak pridelek gnije posebno rad. Navadno sc dolgo obdrži samo tista zelenjad, ki je bda pospravljena z vrta ob suhem in mrzlem, četudi vetrovnem času.
V določenem kotu razgrnemo za pedenj debe'o Čimbolj peščene prsti in jo obgradimo ob straneh Z deskami Solato zelje, kolcr bo vsadimo potem v to peščenico. Seveda moramo vedno sproti odstranjevati tisto zelenjad, ki hoče gniti (n « tem okuževatl še drugo. Le to si motamo zapomniti, da ni dobro pustiti ostankov zelja, kolerabe ati cvetače na vrtu ali jih morda metati na gnoj’ščc, ker sc v teh delih dostikrat nahajajo ne-
Tržaška
kuhinja
Nedeljo: Jetrni žličniki na iuhi; krompirjevi cmoki z gullažem, solata. Rižev ali zdrobov narastek.
Večerja: Juho z rezanci, pečenka, ocvrt krompir ir sad. e.
Ponedeljek: Jota. zrezki, dušen krompir, kompot.
Večerja: Testenine, pollane ribe in so ata.
Torek: Goveja juha z ritem; polnjene paprike; pire krompir, sadje.
Večerjo: Rižot iz gob, solata, ocvrta jabolka.
Športna kimono bluza
Vbod: Ena • desno, ena levo; ena vrsta desne, droga leve.
Pletenje:	Plesti se prične na
spodnji igli, nasnuje se 115 petelj na poldrug milimeter debe ih iglah. Sedem centimetrov visoko se plete eno desno, eno leva Raste se po eno petljo na vsaka dva centimetra. V višini 26 cm se prida na vsaki strani deset petelj, in sicer vsako naslednjo vrsto, dokler jih ni 380. Tedaj se poveča za izrez še 18 petelj. Ko je pletenje 40 cm visoko, se opusti delo na straneh i se de'a dalje samo v sredini, in sicer mora biti na 2 mm debeli igli 70 petelj, to mora biti 12 centimetrov visoko, in sicer se snema na vsak centimeter po eno petlja Izdelati je treba tri gumbnice na 3 cm razdalje in konča se a 4 vrstami eno levo eno desna
Vzamejo se stranski deli, na katerih sc naredi 3 cm gostega vb>-da, da se prišijejo gumbi. Pri 12 cm višine je treba imeti na pletilki 12 petelj in delati 6 cm eno desno eno levo. Drugo stran pletilke se dela ista Na višini vratu se pletenje sestavi in plete 336 pc'elj. Pri 18 cm velikem izrezu je treba rasti v istem razmerju kot se ie prej snemalo.
corni «Jcodljiect in uničevalci ze-lenjadi (zeljna muha, kljunotuj). Najbolje store t sli, ki takoj poi-go vse korenje in korene uporabljene zelenjadi med tednom.
Pravočasno moramo spraviti v klet tudi gomolje razmh vrtnih cvetlic in jih obvarovati pred ple-snobo. Ce se gomolji ovlažijo, jih je treba posipati z ogljenim prahom. ki vsrkava vlago in tako zabranjuje plesen in gnilobo.
To bi bilo nekaj najvažnejših opravkov v oktobru In novembru za naše sadje m zelenjad. Vsi pač vemo, da je navadno pozimi eno jabolko več vredno, kakor poleti zvrhan koš sadja in da nam zelenjadi najbolj primanjkuje ravno v z'msk.h mesecih. Poskrb no to. rej, da bo p naših kleteh mnogo zelenjadi I
T. Bogo
Sreda: Mineštra iz leče; klobase, pečen krompir, solata.
Večerja; Testenine s paradižhiko-vo omako, kompot.
Četrtek: Vlivanci na goveji Juhi, mesene pogačice, dušene paprike in mešana so ata.
Večerja: Krompirjevi cmoki s telečjo obaro, paradižnikova so’fita, sir.
Petek; Zeen.adna juha, krompir in solata, jabolčni zavitek.
Večerja: Polenta z maslom in sirom, kompot.
Sobota:	Prežganka, prekajeno
svinjsko meso s kislim zeljem, ocvrt krompir, kompot.
Večerja: Ruska solata, krompirjevi štruklji.
NECA ZOB
Zdravo zobovje je nujno potrebno za uspešno prebavljanje, ki je eno najvažnejših delovanj našega telesa. Prva prebava se vrši namreč že v ustih. Ako Ijedi dobro ne prežvečimo, jih nc po mešamo s slino, marveč požiramo kar cele kose, želodec ne mo. re prebavljati jedi in te pritiskajo na steno želodca, kar povzroča razne težave in boleč.ne. Ako jedi z zobmi zmeljemo, pa . Se začno takorekoč že v ustih razkrajati je s tem izdatno o-. lajsano delo želodcu. Toda hrano ; lahko žvečimo pravdno in sol dno samo z zdravimi zobmi, zato jc potrebno, da jih skrbno negujemo.
Vsaka mati morda šc nc ve, da je treba pri otroku gojiti že mlečne zobe, Le kdor ima zdrave mlečnjako, bo imel tudi zdrave stalne zobe. Zato navajamo otroke ze v nežni mladosti k Čiščenju zob. Ščetko naj uporabljajo žc od tretjega leta dalje. Tudi naj se otrok nc navadi premehkih jedi, ker si s krepkim žvečenjem krepimo zobe. Vedno in vedno znova mu moramo ponavljati, da mora. jo biti vse jedi v ustih dobro premlete, preden pr.d:Jo v žc.odec-To jc za zdravje zelo potrebno.
Usta in zobe si očistimo po vsakem obedu. Najvažnejše pa je čiščenje zvečer, preden gremo spat.
V ustih ostanejo lahko od večerje ostanki jedi. Poleg tega po je v njih vse polno bakterij, ki zobem ne bi škodovale, ce sc ne bj zoni-žile z ostanki jedi, ki se pod vplivom bakterij začno razkrajati in proizvajajo neke kisline. Te začno kvanti zobe zlasti tedaj, če je sklcnina počena. Skozi razpoke v sklcnini uhajajo kisbne in bukte, rije v notranjost zob in povzročajo gnitje. Ko prodre do zobovega živca, sc pojavijo bolečine. Živec sc vname in posledica je hud. zobobol ali trganje, ki se često razširi na celo zobovje, da končno niti nc vemo, kateri zob nas prav za prav boli, oziroma je povzročitelj vseh teh bolečin. Dostikrat dlesen oteče in sc gnoji, polagoma se loti gniloba tudi zdra. vib zob in v nekaj letih je uničeno vse zobovje. Zobna gniloba povzroča tudi nepr.jetcn duh iz ust in je nevarna tudi pljučem in želodcu.
Ako ima cob luknjico, naj jo zobozdravnik takoj izčisti in zalije ■ trdo tvarino (plombira).
Ce plomba izpade, je treba iti takoj ponovno z zobarju, da zob popravi. Komur Jc izpadla večina zob, naj si da napraviti umetne, ki nadomeščajo prave vsaj za silo. Cim dalje odlaša s tem, tem več ga bo veljalo in tem večje bolečine bo imel. Poprava in na. prava zob ni zapravljanje ampak nujna potreba. V novi Jugoslaviji so zato na razpolago urejeni zobni ambulatoriji, ki za majhno odškodnino nudijo vsa potrebna popravila,
Zobe si čistimo 6 ščetko in mlačno vodo. Samo izplakovanje nc pomaga. S ščetko sl drgnemo zunanjo stran odzgoraj navzdol in obratno — spredaj in zadaj in prav tako tudi notranjo stran. Jedilne ostanke odstranimo z zobotrebci, najlaže pa s tenkimi, svilenimi nitmi, Nato izplaknemo usta, operemo ščetko, io sušimo in obesimo na zrak. Zjutraj je dobro, da si. odrgnemo zobe 8 kako pasto ali z zmleto kredo... Posebno lepo čisti zobe oglje la lipovega lesa. Tudi limonov sok lahko včasih uporabljamo, vendar ne prepogosto, ker je preo. ster. Zato ga razredčimo z vodo: Izvrstno ustno vodo si naprav» takole:	Skuhaj en liter precej
močnega žajbljevega čaja. Ko se shladi, ga precedi skozi krpo in mu dodaj za bucikino glavico hipermangaua, ki ga kupič v lekarni, ter 4 gr metinega olja, kar tudi dobiš v drogeriji ali lekarni. Zmešaj dobro in nalij v steklenico. Vsakokrat vzameš v vodo 1—2 žlici tega čaja. Ohrani Sc pozimi mesec dni.
Sadje in zelenjava v kleti
nnspft / MUEUMl
V-----ROMAN CRONINA----J
Katarina Lorimer; 35 la.stnica prodajalne umetnišikih starin, je kupila Holbeinovo miniaturo aiike «Gospa z nageljni». Nameravala jo je prodati, da opomore svojemu omajanemu gmotnemu položaju.Katarina, ki se je s svojo sposobnostjo povzpela do lastnega podjetja, je z vso nežnostjo skrbela za svojo nečakinjo Nancy, zaročeno z Američanom Chrisom Maddenoni.
Medtem ko spočetka Katarina ni imela do Maddena zaupanja, je na poti v Ameriko (kamor je potovala tudi Nancy na turnejo) spoznala, da ga ljubi. Ni hotela kaliti sreče svoji nečekinji in rada bi se umaknila. Mad-i	den in Nancy sta sklenila, da se čez en te-
den poročita.
Katarino je siino potrlo, k« ji je namesto Brandta, ki ga je čakala, dospela vest, da se je ta ponesrečil. Ko se je vrnila zvečer v hotel, potem ko je ves dan na pol zgubljena tavala, ji pa njen zastopnik Breuget sporoči, da je sliko kupil Ascher. - Naslednjega dne je prejela brzojavko, kjer ji Charley Upton naznanja svoj prihod.
'Asher je kupil miniaturo : gotovo ne zase, temveč za katerega od klientov. Breuget je mislil, da gre za Joe Sharpa, magnata jekla iz Pittsbùrga, za katerega je navadno Ascher delal. Doslej Sharp ni kupoval drugih del kakor iz predrafaelske šole, toda mogoče, da ga je sedaj pičila kaka muha in da se zanima še za druga umetniška dela. Končno, kaj pa ijo je brigalo, kdo je kupil. Z denarjem je spet našla svojo srečo in bila je globoko prepričana, da je ne bo nikoli več izgubila.
Telefon je zazvonil: »Gospod Madden bi rad z vami govoril, gospodična Lorimer. Lahko pride gor ?«
Zmedena je ostala negibna in kri ji je z lic pritiskala proti srcu. Znova je čutila ono nabiranje, kj je povzročalo, da so se ji dvigale prsi in ki ji je zapihalo grlo.
Končno ji je uspelo odgovorni: »Da, naj pride«.
Bilo je povsem naravno, da se bo vrnil za prvo lancino predstavo, toda že ob samem dejstvu, da je slišala izgovoriti Maddenovo ime, jo je spreletelo in V njej sta se mešala občutka strahu in veselja.
Vstopil je z neobičajno naglico, toda iz enega ali 'drugega vzroka je pozabil stisniti ji roko. Stoječ nekaj korakov od nje je strmel vanjo s čudno vztrajnostjo.
»Nancy je v gledališču«, je dejala Katarina. »Ima mnogo dela in je ni skoraj nikoli tukaj. Toda poklicala jo bom.«
»Ne, nikar! Se bom že pozneje sešel z Nancy.«
Katarina je zopet povesila roko, katero je že bila »tegnila pro*i telefonu, čeprav je on ohranil svojo običajno hladnost, je Katarina vendar čutila silno
vznemirjenost, ki jo je delala boječo. Navzlic svojemu nemiru se je posilila, da se je nasmehnila.
»Kdaj si prispel?«
»Ta hip. Prebil sem vso noč v vlaku.«
Stiskal je zobe. Njegov glas je imel nek čudno brezbrižen zvok.
»Katarina, če te ne moti, bi rad govoril s teboj.«
Opazovala ga je iznenađena. Maddenov obraz, bled in preprežen s sencami, je pod nevzburljivo masko izdajal globoko trpljenje. Njegov način oblačenja je bil še bolj zanemarjen kot ponavadi in z rokami je nervozno vrtel in mečkal klobuk. Katarina je bila prepričana, da ga tarejo poslovne težkoče.
Večkrat je že pomislila, da on razsipa denar preko svojih zmogljivosti in prav te dni je imela o tem nek razgovor z Nancy. Brez dvoma ga je mnogo stala hiša v Graysvillu : ma*!, vzdrževanje vile in vsega, kar ji je pripadalo. In sedaj, po dolgem in dragem dopustu, se je vrnil v Cleveland in je gotovo našel tovarno v slabem stanju. Dasi se ni imela na kaj resno opirati za taka domnevanja, si je vendar na ta način razlagala Maddenovo vznemirjenje.
Po svojih tako novih žalostnih preizkužujah se ji je zelo zasmilil in začutila je nežno željo, da bi mu pomagala in da bi ga kolikor bi bilo mogoče rešila njegovih skrbi; in zagrabila je za priložnost:
»Poslušaj«, je dejala, kolikor je mogla veselo, »ob tako prekrasnem dnevu fes ni mogoče biti doma zaprt. Jaz nimam nikakega dela. Kaj ko bi skupaj kosila?«
»Da bi kosila?« je ponovil, kakor da je to zadnja stvar, na katero bi bil pomislil.
»No da, da bi skupaj kosila«, je odločno vztrajala Katarina. »Na ta način bova lahko razpravljala; če začneva, morava stvar privesh do konca. Zdiš se mi grozovito zaskrbljen! Dan svežega zraka ti bo dobro del in Nancy se ne povrne pred četrto. Nekaj mi je prišlo na misel; pojdiva gor ob Hudsonu do Bear Mountain Inna. V tem vremenu bo čudovito.«
Njemu se je obraz razsvetlil. Ponovil je njene besede: »Čudovito bo!«
Nastal je kratek odmor, v kratkem se je zdelo, da se je povrnil v realnost.
»Grem po avto«, je dejal nato.
»Ne«, je odvrnila Kafarina odločno, »to je moja stvar. Če misliš, da boš lahko še kar nadaljeval s tem, da boš metal denar skozi okno, se' moHš.«
Telefonirala je v hotelsko pisarno in čez deset minut sta se že peljala v podolgasti limuzini in udobno zavitimi nogami skozi zgnetene ulice, čez most Georgea Washingtona in zavila navzgor po desnem bregu reke. Ko sta prešla predmestja, sta vozila po odprti
pokrajini ob Hudsonu, čigar vode so bile narasle, ker se je tajal sneg. Ob drugi strani so se dvigali sneženi hribi s s'arimi bori. Zrak je bil leden in čist, cesta trda kot kamen in živa svetloba je obsevala vse naokoli.
Katarina ni mogla razumeti, kako ji je padla v glavo misel na ta izlet. Morda ker si je na skrivnem želela, da bi priklicala nazaj vermonisko vzdušje. Njeno srce je prekipevalo od veseMa. Ni se mogla izogniti čaru, s katerim jo je navdajala pokrajina. Naenkrat se je obrnila k Maddenu in vprašala ga Je z glasom, ki naj bi bil čim brezbrižnejši :
»Ti je žal, da sva prišla semkaj?«
»Ne«, odgovoril, ne da bi jo pogledal, »zelo sem srečen !«
Nasmehnila se je in ni sj mogla kaj, da ne bi primerjala današnjega dne z‘včerajšnjim. Pripovedovala mu je o svojem obupnem sprehodu in o srečnem izidu pustolovščine.
»Torej si prodala miniaturo«, je dejal Madden, ko
končala. »Zelo sem zadovoljen.«
»Da, zdaj sem bogata«, je odvrnila, »zdaj je ugoden trenutek če me hoče kdo vprašati za posojilo.«
Ni opazil te pripombe, ki bi ga morala podžgati, da bi govoril o svojih poslih. Niti ni poskusil, da bi povzel razgovor, ampak se je še bolj poglobil v svoj molk. Z glavo nagnjeno naprej, se % zdel po'opljen v neko brezkočno razmišljanje.
Nenadoma se je dvignila pred njima visoka stena, toda skozi prerez, ki se je zdel, kot da ga je s pestjo napravil velikan, so njune oči zagledale mirno valujočo pokrabno. no kateri je tekla reka. Tedaj so krenili 2 obrežja in zavozili p- neki zasebni cesti, obšli nred-'vorje Mountain Beara in dospeli pred restavracijo. Tu je bil sneg višji in na manj strmih pobočjih so se smučali mladi ljudje.
Katarina in Madden sta izs'opila. Sneg je škripal pod koraki. Star vratar, s krzneno kapo In rokavicami ju je vodil skozi vežo in široko stopnišče, čigar stene so bile okrašene s steklenimi vazami, v ka'erih so se videli eksotični metulji. Vstopila sta v jedilnico z lesenimi stenami, okrašeno z lovskimi trofejami in udobno nameščeno.
Ko je bila Katarina zadnjič tu, je bilo polno polet’e in ta soba je bila prepolna letoviščarjev in avtomobilistov. Zdaj pa sta lahko onadva sama razpolagala i, njo, najbrže tudi zato, ker je bilo že čez dve uri popoldne. Soba ji je bol1 ugajala zdaj, v svoji kmečki preprostosti. Sedela sla poleg nekega okna blizu vhoda, odkoder se jima je nudil razgled na gorovje.
Kosilo je bilo preprosto, toda okusno. Madden ni jedel z velikim tekom, tudi govoril je malo, toda bil je poln pažnje napram Katarini in ni odmaknil od nje svoJega prodirajočega in globokega pogleda. Pod tem pogledom, ki je bil neprestano uprt vanjo, je čutila, da jo prevzema neka slabost. Po dolgem molčanju mu je dejala s prisiljenim nasmehom:
»Midva morava govoriti, kaj?«
»Da«, je on počasi pritrdil. »Prav za prav sem te !az prosil, da me poslušaš, kajti imam ti nekaj povedati, Ka'arina.«
J A (J K LONDON; KKIŠT OF D ! M A l '	in nak'u»a.i. mu,ko bambù;
Visoki vrhovi gora so polagoma izginjali, prelazi so postajali vedno nižji, a doline širše in bolj zaraščene. Končno se je odprla pot k zapadu. In tu ju je zolotil usodni dan, ko je pošla poslednja drobtina tirane. Toda tudi zaloga njih moči je pošla. Kajti nekega večera sta legla, zjutraj pa nista mogla več vstati. Plazeč se kot žival je Dimač s silnim naporom zanetil ogenj A prepozno je spoznal, da‘ga je naredil brez potrebe, zgolj iz navade. Saj dan je bil gorak, hrane za kuho pa nobene. Kakor skozi meglo je gledal Le-biskju mrtvaško bledo in večkrat podvomil ali sploh Se živi.
Dimača je spreletelo spoznanje bližnjega konca — smrti. Prisluškoval je vetriču, ki se je lovil med borovci in šepe'anju pod snegom curljajoče vode. Iz te otopelosti ga je predramil glas veverice. Rahlo upanje ga je vzpodbudilo, da se je po rokah in kolenih plazil s puško po sneženi brozgi. Hoditi ni bil več zmožen. Toda živalca se mu je umikala, a za hiter strel ni imel več moči v tresočih se rokah. Razjokal se je nad svojo slabostjo in se vzdihujoč onesvestil. Predramil ga je večerni mraz. Komaj, komaj je zmogel vrniti se k Lebiskju in se zaviti v kožuhe, kjer je zaspal kot ubit, da ga niti sanje niso več vznemirjale.
V jutranjem soncu ga je prebudilo nežno božanje. Lebiskju sj je položila njegovo roko na prsa. »Moje srce je moja ljubezen in ti ga držiš v dlani« je dahnila v presledkih s šibkim glasom.
»Položi svoje ustnice na moje, predragi«, je nadaljevala. »Tako naj umrem.«
»Umrla bova skupaj, ljuba«, je Dimač bolestno zašepetal.
»Ne.« S slabotno roko je segla pod svoj plašč po skrbno zavezano vrečico in mu jo položila v roko. »In zdaj • tvoje ustnice, moj ljubi. — Tvoje ustnice na — mojih ushiicah in — tvoja roka — na mojem srcu« je komaj slišno zlogovala. »Potem — pa vedno — proti zapadu.«
X Jt&qm:
TùhÌoHUch UMnùtt
Mlad zdravijih: Sliven Popi pride v mesto Đakbuk v bogati industrijski deželi Aržan-teji. Posredi se mu iznajti preparat za po. speSevunje rasti organizma. Svojo iznajdbo je nspeino preizkusil na dveh pritlikavcih« eden med njima Padrck, ««lastnik bogate tvrdke, je prosil Popfa, naj mu proda svoj patent. Popf pa se ni hotel * njim pogajati in mu je celo odklonil denar za zdravljenje. Ropfova žena, Korenika, nžaliena, da je njen mož zavrnil bogastvo, je odpotovala s Pa» drelejem v mesto Velikih 2ab.
Tam «e je Padrclc najprej sestal s svojim slugom Karbom, ki ae izpremembi svojega gospodarja kar ni mogel prečuditi. Medtem ko se je Padrclc norievai iz Popfove pošte» nosti, je Bcrenika užaljeno molčala.
*“"••• Seveda, odločil sem se, da takoj odidem... Poslal sem mu v kuverti osem in štirideset tisoč in vnovič pismeno potrdil, da mu ostalo pošljem od doma. Pomislite. Ogastes, ta beraški provincialni doktorček f veruj te mi. da ne plava v razkošju!) si dovoljuje tako nastopati! Človek, ki nima groša v žepu. Pomislite, ne mara denarjal No. dobro, če nočeš. pa nel In veste, da mi je ta denar prišel več kakor prav. ker se nisem hotel pokazati do pojutrišnjem. prav tako ni bilo mogoče, če sem hote/ ostati nepoznan.
Pomilovanja vreden je bil pogled na Ogastesa Karba. Sedel je. kakor da i’a je grom ogluš i in ni mogel spregovoriti ne besedice. Vedel je, Ja bj si utegnil Padrcle razlagati njegov molk. kakor da obsoja vso to zgodbo, ali ni si mogel pomagati. Gospod Karb ni bil potrt zaradi Padrelcjevega ravna-nia. marveč zavoljo ravnanja neznanega doktorja. Globoko je prezira! in hudo sovraži tega idiotskega doktor-’a. ki je že takoj spočetka tako nizko ocenil svoje delo (takšno čudovito reč za bornih sto tisoč!), potem ra sploh ni hotel sprejeti denarja-. V spretnih rokah, v rokah Ogastesa Karba. bi to čudo položdo temelj nove denarne dinastije. Zapraviti na tako neumen nač'n tako izredno priliko! Ogastesu te bilo. kakor da je njega samega zadela nepopravljiva nesreča.
Alj še neprimerno več-'i vtis je naredilo bahavo pripovedovanje A vreli ja Padreleja na Bereivko. Spoznala je že svote^a ženina in razumela, da govori 5:«to resnico. Da bi si to zgodbo izmisl i, ni imel dovoli domišljiie niti vzroka. Bržčas sc tudi ni zavedal svoie podlosti pri vsem tem. Stifcn mu ie torej vrnil denar. Padrele pa ga je sprejel! Ne samo. da ga ie spreiel. marveč ji ie tudi zamolčal Popfovo zavnrtev Sicer pa nj bilo Padre'ejeva nizkotnost tisto, kar ie v pričujočem trenutku vznemirjalo Beren:ko. Pad'a ie ed na. slaba tolažba, s katero si ie skušala pomiriti vest po begu od doma: misel da ’ma Stifen vsaj denar in da ie za dolge mesece rešen gmotnih st:sk. Stiv ie torej ostal v Bakbuku v pooolni osamelosti in brez sredstev, zapuščen od Mubliene ženske, ponžon in okraden od človeka, ki ga ie odreš i tako velike nesreče.
Sele sedai, po treh dnevih b'vanja v Mestu Velikih Žab v družbi Avrei* ja Padreleja ic doumela vso veličino in čisto nesebičnost znanstvenega dela, pristno poduhovljenost plemenitega ustvarinlnega ž’VHenja revnega provincialnega zdravnika Stifena Ponfa. še’e sedai ga je vzliub'la talco, kakor je to zaslužil. Če ie to, kar ie premWi'a in nrečutila v Gh treh dneh, zahtevalo še kakšno dokončno ;n odločeno pobudo, tedaj je bila ta pobuda zgodba, ki jo je Pravkar slišala.
Bcrenika ie sedela vzravnana, za spoznanje bolj bleda, toda zelo mirna ter opazovala Padreleja z radovednostjo, s kakršno opazujejo obiskovale} živalskega vrta v kletki zaprto razposajeno, si’no, zelo nevarno in zelo grdo človeku podobno opico.
Njeno razpoloženje ni osta1© prikrito Avrel-iu. Imel jc tisti posebni čut. kakršnega večkrat najdemo pri razumsko man {vrednih, toda pretkanih ljudeh. Čutil ic, da ne gre tako. kakor ie predpostavljal. Ni razumel in tudi ni mogel razumeti, kai se dogaja v Berenikini duši. Za to ie imel premalo razuma in prema'o duševne rahločutnosti, vendar ba ie čutil, da nekai ni v redu.
Padrclc ie bil v zadregi in zbegan. Vzel jc iz list-tnce odgovor doktorja Ponfa in ga dal prebrati O-Sastesu. Nato ga ic iz neke nietnu samemu nerazumljive pobude ponudil Bereniki. Beren;ka ic paz-'iivo prebrala pismo in ga molče položda na prt.
■— Nc delaj si preglavic Padrele, ko bo potrebo-va! denarja, poide tudi častMiubje po vodi... Pi-SÉd bo... Naslov mu -’e znan ... Kakšno ie vaše m n en ie. Ogastcs?
Ogastes si je že opomogel Rekel je:,
—	Kajpada, gospod Avrelij. Popolnoma soglašam z vami.
Padrela ie pogledal Bercniko. Sedela je tako, kakor sedijo gledalci v gledališču, ki jih predstava dolgočasi
—	Sicer pa. — le rekel Padrele. — zakaj bi mučili reveža? Spomn’te me, Ogastes, pojutrišnjem mu nakažemo sto tisoč, ne da bi čakali njegovo pismo. Konec koncev ni kriv, če njegov ponos presega njegova sredstva... Kako mislite Ogastes?
—	Kajpada, gospod Avrelij, popolnoma soglašam v vami.
Tako je s svojo damo vstal teza mize in se napoti! proti izhodu. Ogastes le šel za njima. V žepu je hnel pismo doktorja Popfa. ki ga jc njegov gospod pozabil na mizi. '
DEVETNAJSTO POGLAVJE,
ki pripoveduje o drugem presenečenju Avrelija Padreleja in prvem presenečenju njegovega brata Prima.
Ogastesa Karba so iskali Po vsem mestu. Zahteval ga je k sebi poglavar tvrdke. Zgodilo se je pač tako, da se je Primo Padrele v zadnjih šest h tednih prvč spomnil na bratovega tajnika, prav takrat. ko ta ni bil na mestu!
— Zdravo priiatelj! — je prijazno izPregovo-ril Primo Padrele, ko se je Ogastes tol ko opogumil, da se ie končno odločil, stopiti v kabinet.
V mirnem stanju je bil gospod Primo hlađen in suhoparen. Prijazni odtenki so se v niegovem glasu po:avili satno, kadar ie bil razdražen. To je vedel vsakdo, ki ie imel stike z njim. To je seveda vedel tudi Ogastes Karb.
— Zdravi, gosPod, — jc boječe rekel Ogastes. Starejšega P>dreleia se je prav tako hudo bal. kakor ie mlaišega prcz;ral. .
Hotel sem zvedeti, če ste prejeli vsaj kakšno pismo od gospoda Avrelija? Name ie izvolil popolnoma PozabHi.
— Ne, gosnod, nisem preiel, — je odgovoril O-gastes. — Vendar na upam. da je z njim vse v redu.
— Vaš opt nvzem me zelo veseli, dragi prija-tcll V vaši starosti je to Pač razumljivo. Gospod Avrelij ie odpotoval že pred dobrim mesecem.
— Z vašim dovoljenjem, gbspod, včeraj je bil sedmi teden.	•
Sedmi teden in nobenega p;sma! Neumna razvada — gre. pa ne pove ne kam ne za koliko časa!
Gospod Padrele je jezno korakal Po kabinetu. Dobro reieni mož kostanjevih las, plešast iznad čela. z naočniki, poti katerimi so visele med očmi zrasle obrvi, ie b‘l po obrazu in obleki prei Podoben provincialnemu advokatu srednje vrste kakor pa enemu najbogatejših ljudi in izvrševalcev usode v Aržantefl-
Iz težkega, zamolko blestečega okvir fa na zidu kabineta ie gledal z resniri1i sočuHcm na. svojega pravnuka s slavo ovenčani Urii Padrele. sin utemeljite! ia in drugi patriarh mogočnega Padacleic-vega rodu. ki ie bM nekakšna zmes pošastnega zlo-č!nca in sWitega tvrdkinega poglavana tudi Orfa-stes Karb. Gospod Primo se mu ie srrvlil. So Ijudie, ki minalo niti najmanjšega sočutja ali usmiljenk do takih, ki stole na nsžji družbeni lestvici, iih pa prevzame iskrena gmienost, ko j'h d o’e ti vePka čast. da so priča duševni bolečini bogatejš'h in uglednejših oseb.	»
Pogled na razburjenega, po sobi korakaioče-ga Pađre’eja starejšega je tako ganil Karba in želja, aa bi ustregel velikemu finančivlai, ie bila tako nc-pmnaglirva. da ie stopil nekaj korakov naprej, se odkašlfa! in rekel;
— Z vašim dovoljenjem, gospod, nekaj vam lahko povem.
— Če se to nanaša na gosPoda Avrelija, — se je ustavi! poglavar tvrdke. — tedai prosim, za druga vprašanja na na ža’ost trenutno ivmam čftsš.
— Nanaša se na gospoda AvrcPja. — je rekel Ogastes Karb. Pos’ušam vas. dragi prijatelj — je izprcgovoril Primo Pađre’c in s hladnim zan'ma-njein Pogledal Ogastesa. S porcc'anastega obraza le tega ie rdečica tako naglo izginila, kakor da mu io ic kdo z vato zbrisal.
13
-- Hudo mi je, ker ste tako .razburjeni, •— je začel Ogastes Karb jecljaje. — Zato sem sklenil, da prelomim obljubo, ki sem jo dal vašemu bratu. Prosim vas, gospod Primo, tla mo ne izdastc ... Seveda če boste videli, da ie tò možno...
Primo Padrele jc prikimal z glavo v znak soglasja. Ogastes Karb je spoznal, da mu utegne biti odkritosrčnost na tem mestu v veliko korist in istočasno ne more škodovati njegovemu gospodu, ki tega ne bo nikoli zvedel. Ogastes Karb ie oživel, postal bolj samozavesten in v manj ko petnajst minutah Povedal poglavarju tvrdke vse. kar ie tega utegnilo zanimati. Pripovedoval mu ie o pogajanPh s Tomazom Magarafom: o namenu potovanja Padreleja mlaišega: o današnjem pogovoru po telefonu, o snidenju v restavraciji »Kortec«, o tem, kakšna je zunanjost dame; o tem, da ie ta dama nevesta gospoda Avrelija in da ii ie ime Boren ka Miše’.liJ o tem, da ima dama očividno velik vpPv na gosPoda Avrelija, ki. ima vsekakor v čislih nično mnenie, o tem. da ima gospod Avrelij v mislih neko zelo ^ Poslovno zadevo, ki bo stala samo deset milijonov, a utegne v nekaj letih potrojiti kapital« tvrdke, o tem. da jc gospod Avrelij z velikim sočutjem in ljubeznijo izpraševal, kako se Počuti :ju-blieni brat. in da ic bil srečen, ko ie slišal da prav ;k>bro
Skratka, Ogastes Karb ni ničesar utajil. Zamolčal je samo spor gospoda Avrelija z neznanim doktorjem. torej tudi pismo, ki ga jc ime! Ogastes Karb v stranskem žepu suknjiča. S tem pismom Je imel svoie načrte, ki mu niso dovoljevali, da bi ga komur koli razodel To Pismo mu |c moralo prinesti po njegovih računih najmanj petdeset .tisoč, vsekakor polovico denarja, ki ga bodo pojutrišnjem pokazali neznanemu doktorju.
Primo Padrele je poslušal Karbovo sporočilo * takšn m neprodinvm obrazom, ki bi delal čast budističnemu bogu. Samo zdaj Pa zdai ie podzavestno potrkal z nogo po Preprogi, toda prenehal je, brž ko se ie tega zavedel
Ko je Ogstes Karb končal govoriti, je gospod Primo vstal Tudi Karb je vstal s svojega naslanjača.
— Hvaležen sem Vam za vašo odkritost, dragi priiatelj. PrihranMi ste mi mnogo nemirnih ur. — je jzPregovoril Padrele starejši. •— Bodite brez skrb}, razgovor ostane med nama.
Ponudil je Ogastesu Karbu roko. ki jo je ta ginjeno in z največio vdanostio srisnil. Zdaj mu jc na licih zopet sijala rdečica. Odšel je mirne duše, srečen, da si je na tako lahek način pridobil naklonjenost enega temed nekronanih poglavarjev Ar-žanteje. Zdaj je b;la niegova življenjska pot zagotovljena, Samo previden mora biti. ;H'»ovv.,..s «u-a«
Gospod Pr iho Padrele je ostal v kabinetu sam, ' nai ne puste nikogar k njemu in dolgo Prebil v globokem razmišlievanju. Včas'h mu ic pogled obstal na portretu, visečem na steni in vselej se mu je zdelo, da gleda praded nanj z zlobnim nasmehom.
Ostali del dneva in ves naslednji dan sta Pa-dreleju starejšemu minila v običain h opravilih. Ob petih zvečer četrtega septembra so mu Prinesli kuverto. V njci je bilo pismo. Nekdo, ki se mu ni zdelo potrebno, da bi se podp:sal, ga ie prosil, naj ga sPreime v imenu gospoda Avrelija Padre’eja. Pisava pisma ie bila gospodu Prmu nepoznana.
Gospod Primo je osuplo skomizgni! z rameni in velel, naj puste neznanca naprej.
Nekaj trenutkov Pozneje je stopil v kabinet Avrelij. Od razburjenja so se mu šibila kolena. Obraz mu ic zdai zardel, zdaj prebledel Bil je sre-čen. Pnscl ie trenutek, ki je o njem sanjal ves čas ločitve od ljubljenega brata. Zdajci bo Primo doživel naivečie iznenađenje, ki ga ie kdaj koli doživel na svoj rojstni dan!
Avrelij jc počasi naredil deset korakov in s« ustavil, ne da bi kai preudaril. Toda Primo Padre’e, ki je bil tudi silno razburjen, se ie vendar znal ob-vladati. Došlec sc ie ustavil prav pod portretom Uriia Padreleja in Prima je presenetila njegova podobnost z onim. ki je bil upodobi i m na portretu. Ni verjel svojim očem. vnovič ošinil s pogledom portret in vnovič se mu je zazdelo, da mu je Uri v Padrele zlobno pomežiknil
— Medtem si je Avrelij oPomogel in sedel v naslanjač brez povabila. Opazil }c na pisalni mizi svoie pismo, ki ga ie napisala Bcrenika, da bi Primo ne spoznal njegove p:save.
— S čim Vam moram ustreči. gosPod? — je vpraša! Primo Padrele po precej dolgem molčanju.
Avrelij Padrele ni ničesar odgovoril. Samo še udobneje sc ie posedel v naslanjač, položil koleno čez koleno m napeto, ne da bi trenil z očesom gledal v oči bratu.
— o cim vam morem ustreči, dragi prijatelj?-— ie Ponovil vprašanje Primo Padrele. — Zdi se mf, da ste prišli po nalogu mojega brata?
Avrelij je pritrdilno pokimal z glavo. Bal se ie odpreti usta, da se ne bi zakrobota!, in je sedel slej ko Prej z bolščečimi očmi.
— Kje je zdai?
drel~ V Aržantc^‘ “ ?e zamomljal Avrelij Pa-
T,k„B‘£ riVauJiL* b0 ^ hte
ki? iSeia1’iemU?ik	o™1«5 K*
vMirATreuMfh ic "'“'‘"M*’»
14
r
UVOD
To je zgodba o Dannyju, o Dannyjevih prijateljih in o bannyjevi hiši. To ,e zgodba, kako je iz teh treh stvari nastala ena sama.
Govoriti o Dannyjevi hiši v Tortiljskem predmestju, ne pomeni govoriti o neki leseni zgradbi, zadelani z apnom in povezani z vejami starega grma kastiljske vrtnice. Ne, kadar govori kdo o Dannyjevi hiši, govori o ljudeh, kj so združeni v skupino, bili zelo člo eko-Ijuhii, ki so poznali nežnost, veselje in končno skriv-no;tno bolečhio.
Kajti Dannyjeva hiša je bila podobna omizju kralja Artusa in Dannyjevi prijatelji niso bili prav nič drugačni kot njegovi v:tezi.
In to je zgodba, kako je ta skupina nastala, kako se je razvijala in dosegla višek življenjske sile. Ta zgodba re tiče pusto’ovščin Dannv'evih prijateljev, pripoved'je o. n:ihovih dobrih delih, p njihovih namerah, njihovih skrbeh in naporih! Razlaga končno, na kakšen način se je izgubil talisman in kako se je skupina razšla.
V Montereyu, starem pomorskem mestu Kalifornije, so te stvari znane in večkrat o njih govorijo, poveličujejo jih in včasih seveda tudi pretiravajo. DoVo je, d? te stvari zapišemo, da ne bodo kdaj nozne?e mogli učenjaki reči, kakor govorijo o kralju Artusu. o Rolandu in RoMn Hcodu: »Danny? Dannyjevi prija-telM? Daniivjcva 5nša? Vse same legende. Dannv ie bog narave in niegovi prijatelji so preprosti simboli vetra, neba. sonca.«
Ta zgodba je bila napisana z namenom, da uduši zasmeh na ushrcah žolčnih učenjakov.
Monterey se dviga na pobočju griča; pred njim leži zaliv, za njim pa ie gozd visokih, temnih jelk. V nizkih hišah mesta prebivam Amerkstir’ 5p Italijani, ki love ribe in iih spravljajo v sode. Toda zgorai, kjer prehaia mesto v gozd. kier se cest še ni dotaknil asfalt in jer vogali ne poznajo električne razsvetljave, tam ’e stisnjeno. k?kor Britanci v Wallesu. n»;stareiše prebivalstvo Montereya. Ti prebivalci so tako imenovani »paisanos«.
Njihove lesene hiše stoje sredi dvorišč, polnih kopriv in med njimi rastejo divje jelke. Paisanos ne poznalo komplicranih sistemov ameriškega gospodarstva in s tem, da ne posedujejo, kar ie vredno ukrasti, izrabiti ah' zastaviti, se Hm ni bilo treba preveč upirati. da zavrnejo te sisteme.
Kaj je paisano?
Je mešanica Španca, Indijca, Meksikanca in raznih kavkaskih ras. Njihovi predniki so živeli v Kaliforniji še pred sto in tudi pred dvesto leti. On govori angleški s paisanskim naglasom in španski tudi s paisanskim naglasom. In če ga vprašaš o njegovem poreklu, užaljen dokaže pristno špansko kri in zaviha rokave, da pokaže, da ima spodnjo stran podlakti belo. Črno polt pa pripisuje soncu. Paisano prebiva v posebnem delu m.e:-ta Montereya, ki se imenuje Tortiljsko predmestje.
Danny se je rodil in rastel v Tortiljskem predmestju, vsi so ga imeli radi in skoraj z vsemi tega kraja je bil v sorodstvu. Njegov stari oče je bil važna osebnost in je imel dve majhni hiši v Tortiliskem predmestju, bil je bogat in spoštovan, če je Danny kot deček, rajši spal v gozdu ali delal na polju in če si je prisvojil vino in hrano s silo na tem sovražnem svetu, to ni bilo- zaradi pomanjkanja vplivnega sorodstva.
Danny je bil majhen, temnopolt in uporen. Ko je imel pet in dvajset let, so njegove noge zadobile popolnoma zakrivljeno obliko konjskih bokov.
Ko je Danny dopolnil pet in dvajset let je izbruhnila vojna z Nemčijo. Novica ie Dannyja dosegla nekega dne, ko sta imela s tovarišem Pilonom dve vedri vina. Veliki Joe Portugalec je zaznal svetlikanie steklenic med jelkami in se je pridružil Dannyju in Pilonu.
Kakor je vino v steklenicah plahnelo, tako je raslo domoljubje treh mladeničev. In ko je vina zmanjkalo, so šli vsi trije dol po griču, držeč se ood roko m zavili v ulice Montereva. Pred nekim vojaškim uradom so se ustavili in vzklikali Ameriki in pozivali Nemčijo, naj ne vztraja pri svojem zadržanju. Pret'li so in grozili na ves glas nemškemu cesarstvu, dokler se ni službujoči narednik zbudil in prišel dol, da bi jih pomiril. Vzel iih te k vojakom.
Postavil jih je v vrsto pred svojo mizo in jih priče! izpraševati.
»Pod katerim orožjem hočete služiti?« je vprašal Pilona.
Pilon je veselo odgovoril:
»Oh, meni je vseeno.«
Tedaj |e dejal narednik:
»Mislim, da potrebujemo ljudi kakor vi v pehoti.«
Potem se je narednik obrnil k Velikemu Joe in Portugalec ni bil več popolnoma pod vplivom vina.
STEINBECK	Tustrra B. G r o m
I. Kako je Danny, ko se je vrnil iz vojne, postal dedič in kako je prisegel, da bo ščitil brezpravne.
1. Ko se je Danny vrnil iz vojne, je zvedel, da je po svojem starem očetu podedoval dve hiši.
Takoj je začuti težo odgovornosti zaradi lastnine in preden je šel pogledat svojo posest, si je kupil sod rdečega vina in ga skoraj vsega izpil. Divje razpoložen je razbil nekaj stolov v igralnici v ul ci Alvarado in se zmagovito pretepal. Toda nihče se zanj ni brigal. 2. Nato je opotekajoč se na svojih krivih nogah odšel na pomol, kjer ?o se italijanski ribiči v gumiiastih škorr.j h pripravljali, da odplovejo. Bilo je ziutraj.
»Ohi, ohi«, jim je klical, ko jih je zagledal. A ti so mu odgovorili: »Zdravo, Danny, vrni se zvečer!«
Poskakali so v čolne in odpluli. 3. Užaljen se je Danny vrnil v ulico Alvarado in spotoma razbijal okenske šipe. Toda itek stražnik ga je prijel in Danny je moral za trideset dni v ječo. Če se ne bi til vrnil iz vojne po zmagi nad Nemčijo, bi bil obsojen na 6 mesecev. 4. Tako je Danny sedel na slamnjači celice jetnišnice v Montereyu. čas.si je krajšal s tem, da je risal po stenah spolzke scene ali pa da je mislil na svojo kariero v vojski. Prve dni je imel opravka s stenicami, potem se |e nanje privadil in jih pustil v miru. Končno pa jih je uporabil za neko svojo satirično zamisel. Vzel je stenico, jo pritisnil na steno, zarisal okoli nje krog in ji pripisal ime montereyskega sodnika. Tako je nadaljeval in vsaki stlačeni stenici pripisal ime enega mestnega svetnika. Nato je vsaki stenici narisal s svinčnikom še ušesa, rep, nos in brke. 5. Ko ga je nekega večera
jetniški paznik povabil v gostilno, se Danny ni, več vrnil v ječo, Podnevi se je skrival po gozdu, na večer pa je prižel v mesto. Ustavil se je pri neki restavraciji, prosil za suh kruh za svojega psa in medtem ko se je kuhar obrnil,.je izmaknil 4 jajca, nekaj gnjati, zrezek jagnjetine in muhalnik...
Sel je h gostilničarju Toreliju, zamenjal jajca, zrezek in muhalnik za bokal žganja in jo mahnil dalje. 6. Noč je* bila temna in vlažna. Meglene tenčice so visele s temnih jelk, ki stoje kot straže na mejah Montereya. Danny je sklonil glavo in hitel v globino gozda. Nenadoma je pred seboj razločil človeško postavo, ki se je tudi naglo orem’kala. Ko se mu je približala, je spoznal hitro in živahno hojo svojega starega prijatelia Pilona. Najprej se je Danny odločil, da bo šel mimo, ne da bi se ustavil, kajti zdelo se mu je, da Pilon hodi kot bi imel trebuh poln pečenega purana in da mu za vse drugo ni mar. Toda potem je opazil, da si drži Pilon svoj suknjič vse preveč k telesu in je zaklical: » Ai, Pilon, prijatelj moj!« Pilon je pospešil korak.
»Kam hočete vi?« je vprhšal narednik.
»Domov hočem«, je rekel Veliki Joe.
Tako je tudi njega dodelil k pehoti.
Končno se je narednik obrnil k Dannyju, ki je spal pokoncu.
»In vi, kam želite iti?«
»Eh?«
»Pod katerim orožjem hočete služiti, pravim?« »Orožje, kaj?«
»Kaj znate delati?«
»Jaz? Vse.«
»Kakšen poklic imate?«
»Jaz? Priganjač mezgov, recimo.«
»Ah, z mezgi delate? Koliko ste jih zmožni voditi?«
Danny se je sklonil nad mizo s poklicno gesto. »Koliko jih imate?« je. rekel.
Trideset tisoč približno«, je dejal narednik.
Danny je zamahnil z roko.
»Prav. Spravite jih skupaj.«
Tako so Dannyja poslali v Texas, kjer je imel opravka z mezgi več čas vojne.
Pilon je korakal vzdolž reke Oregona s pehoto. In Veliki Joe, kakor boste pozneje izvedeli, je šel v ječo.
i SAH i
Deveto kolo III. šahovskega šara-fiionata JugoKlnvJje je prineslo /'.mago Tomoviču nad Božičem, Glì-goriču nad GermekoSn, (ki je šahovski invale Jugoslovanske armade) ih prvo zinàgo nekdanjemu jugoslovanskemu prvaku Kostiču. Piro je remiziral v, Miličem, dr. Vidmar s Pucom, Trifunovič s Kul-Žinskim.
Važna partija Tr i i un o v ič :.P ir r v desetem kolu so je končala z remijem, enako tudi Puc.’Kostič in Jr. V idmar: Markovič.
■ Enajsto kolo je prineslo naj večjo senzacijo: ; poraz Trifunoviča po Vukoviču. Gligorič, ki se je v tem k<iiu' približal vodečemu Trifunoviču na imi točke (ima jih 7 in pol), je remiziral s Kulžinskim. Na istem mestu je Tomovič, ki je v tem kolu premagal sicer dobrega Buleva in še Pire, ki je premagal Ger-meka. Puc in dr. Vidmar, ki imata po ehajstem kolu 7 točk, sta oba remizirala, prvi z. Gruberjem, drugi z Božičem. Tako vidimo, da jo pri vrhu silna gneča: na razdalji ene točke se gnete šest igralcev in bo zato zadnja tretjina igre zelo napeta. Kdor ne bo dobival čelih točk, bo zaostal.
V dvanajstem kolu so se odigrale nad vse važne partije, ki pa so se končale še dokaj, spravljivo. Tako sta remizirala Pirc in Kulžimki ter Trifunovič in dr. Vidmar. Pač pa je Puc premagal Radovičiča in Tomovič Tota.
Silno borbeno je bilo tudi trinajsto kolo. Tomovič se je spravil nad Puca z voljo, tla zmaga, e končalo se je drugače: zmagal je Puc. Tildi dr. Vidmar proti Ggrinc-fcu je Zmagal. Gligorič ima dve prekinjeni igri, ki pa mu verjetno ne bosta prinesli dveh točk. Po štirinajstem kolu ima Puc 9 točk, Bidev m Božič, ki sta na 9. in to n les tu, pa 7; Kot vidimo, so inčči na tem šampematu zelo izenačene.
Lahka atletika
Nekaj odličnih rezultatov so dosegle italijanske atletinje na tekmovanju v nedeljo v Bologni. Tuko je Piccinini iz Torina postavila nov rekord v metu krogle: 12.95'm. Padel je .tudi rekord v mat p diska; Cordiale iz Torina ga je gagnola 43.56 m daleč. Tudi, met dr.uge in tretje je dober: 38.48 m in 37.6d m. Ostali rezultati: 100 m: Tnglafcrri 12"8; 200 m: Canti 27"; 800 m: To nuni 2'28"8. — 80 ro z zaprekami: Bevini 13"; — skok višino: J. .Tononi, 2. Palmessino, obe 150 cm. — sk.ik v daljino; Zannuti« 5.12 in. Piccinini 5,03 m; — kopje: Turci 35,94 m; 4 k 100 m: Bologna S1’5”
Z zasluženo zmago je Ponziana
navdušila na svojem terenu številno občinstvo
Južnoameriško lahkoatletsko pr. venstvo
200 m: prvi predtek: Tom Carey (ZDA) 2t”6; drugi predtek: Ferrando (Perù) 21”9; tretji predtek: 2r8; finale; Carey 22”1. — 100 m v prvem predteku: Lopez Testa (Uru-guav) 10”5; — 1500 in; Olle Ab erg ((švedska) 4’4”8, 2. Riveros (Argentina) 4’7”5;) — HO m z zaprekami: 1. Trinlzi (Argentina) 14"8, 2. Lind-uian (Švedska) 14”fl,
Kolesarstvo
Hitrostna tekma na dirkališču v Milanu je imela za privlačnost dejstvo, da so sc v borbi srečali zmagovalci glavnih tekem v Italiji (Coppi), Svici (Bartali) in Franciji (Robič). — Pid prvi dirki (3 kroge) je bil red naslednji: 1. Bar-| tali, 2. Coppi, 8. Robič; pri drugi dirki: 1. Bartali, 2. Robič, 3. Coppi; Pri tretji dirki z letečim st ari oni: h Coppi (dosegel je povprečno br-''auo 56.347 km na uro), 2. in 3. Ho-hic in Bort*li.
V končni oceni; L Bai teli.. 7 in »*>1 točk, 2. Coppi 6 točk, 8. Robič.
I. LIGA
Krasna zmaga Ljubiteljev Pon-Ziane, Nedeljski spored jugoslovanskega nogometnega prve,n £> bil okrnjen, ker sta naslednji dan igrali'meddržavno tekmo Jugoviavi-'ja:Poljska. igrali so le y Suootigi, kjer je domači Spartak lesno porazil Vardarja iz. Skoplja (1:0) in in pa v Trstu, kjer je gostovala zagrebška Lokomotiv» in izgubila (3:0).
Dasi igra don aci teren precejšnjo vlogo, moramo že kar v začetku ugotoviti, aa je zmaga Ponzia-ue popolnoma zaslužena. Celotno moštvo je. igralo s silnim poletom in požrtvovalnostjo. Izkazalo se je tudi, da so vsi igralci v dobri kondiciji Vse do konca niso popustili v bruni. Gostje bi pa vendar tudi zaslužili kak gol, kajti videli smo, da .lokaj dobro obvladujejo žogo, « manjka jim brzina in preciznost pri streljanju ha gol.
Po teh tnK.ile:
dveh tekmah je lestvica
Partizan
Dinamo
Crvena zvezda
Hajduk
Lokomotiva
Metalac
Sparlale
Ponziana
Sarajevo
Vardnr
8 4 8 1 20:10 M 8 5 1 2 21:11 IX 8341 12:6 10
8	5	0	3	14:7 10
9	4	2	8	11:12
8	2	4	2	6:6
9	3	1	5	8:15
9 3 1 5
8	14 3
9	12 6
7:22
7:12
9:14
H. LIGA
V jugoslovanski II. ligi je ljubljanska Enotnost visoko.porazila re-Ški Kvarner s-6:0, .Rezultat ne odgovarja. popolnoum igri, kajti Rečani so le igrali nekoliko bolje, kot bi se mogli sklepati iz rez.ultata. Presenečenje predstavlja poraz novosadske Sloge, ki na lestvici vodi, pa je na domačem igrišču izgubila z varaždinskim Tekstilcem (1:2). Ostali rezultati: Metalac:Di-nnmo 2:1, RabtniČkuBudučnost 0:2 in Mornar:Naša krila 1 Lestvica pa je naslednja,
Sloga
Naša krila
Budučnost
Enotnost
Metalac
Mornar
Tekstilac
Dinamo
želežničar
Rabotnički
Kvarner
9	7 0 2 18:4 14.
10	6 2 2 26:13 14 9 5 2 2 20:12 9 4 3 2 19:10
8	5 12 15:12
9	4 2 3 15:11 9 4 1 4 17:19
8	3 0 5 10:15 7 12 4' 6:16
9	0 3 6 5:20 7 0 0 7 .2:22
Italijansko nogomeino prvenstvo
Zmaga Triestine
V nogometu se dogajajo najnc-verjetnejše stvari. Pač bi težko našli človeka, ki bi predvideval zmago Triestine, ki že v dveh tekmah na domačem igrišču ni uspela, da bi si priborila več kot po eno točko. In v nedeljo U premaga Juventus sredi Turina! Ta zmaga (1:0) ji je pomagala, da se je v tabeli pomaknila krepko naprej. Tako stoji sedaj na 12. mestu s petimi igrami. (Tudi golov danih in prejetih, ter točk ima po pet in vodi z neodločenimi rezultati). S svojo zmago je Triestina pripomogla, da je sedaj na čelu tabele Torino sam z 10 točkami, ki je v Busto Arsizio premagal Pro Patria (2:0), potem ko je zabil oba gola šele v zadnjih osmih miriutah. Z zmago nad Bologno (2:1) se je Milan povzpel na drugo mesto. e
Nekoliko nepkričakovan je bil poraz In.ter po Laziu (1:0). Inter in- Juventus sta sè z osmimi točka-, tmi pomaknila za eno mesto nazaj (3. in 4.). Pač pa se je Lazio pomaknil daleč v ospredje in enako Salernitana, ki je z neodločenim rezultatom' (6:0) v Bariju pripravila dingo večje presenečenje pretekle nedelje- Tudi Napoli se
FNAJSTORICA PONZIANE,
je moral ha domačem igrišču v tekmi z Vieenzo zadovoljiti s polovičnim uspehom (1:1).
Ostali rezultati: SaiiipDoria-Ata-lahta 1:0, Modena-Genova .3:2; Lucchese-Fiorentina. 1:0,
KI .TE V NEDELJO PREMAGALA LOKOMOTIVO.
Jugoslavija-Poljska 7:1
Tabela je sedaj taka:
1.	Torino
2.	Milan {L Inlcr
4.	Juventus
5.	Fiorentina
7.	’ 'Saleniftana
8.	Bologna . 9. Geilvd
i?:»r
12. TrieSI ina
!L
15: Pro 'Patri«: ,16. Vicenza 17. Alessahdria 18- Lucchese : IS. SampDorin
20.	Homa
21.	Napol;
6 0 I) 1 6 4 11 6 3 2 1 6 4 9 2 « 3 I 2 6 3 12
5	2 2 1
6	2 2 2 6 ,3 0 3. i; ;6 ,2 2 3 -6 6 2 2 2 6
21
12
16
13
r>
4
7
10
2 10 7 9
3 13 1 6 2 13 6 2 13 8 2 t S 6 2 13 6 2 0 4 5 2 0 3 5 1 13 5 1 13 5 0 2 3
5 '5
7	8
5	7
8	ft
6	10 6 14
4	14
5	11 5 12 3 9
Pred 25.000 gledalci se je v ponedeljek odigrala tekma med reprezentancama Jugoslavije in Poljske. Jugoslovani že zlepa niso igrali tako dobro iti koristno. Do 35. minute prvega polčasa so zabili Poljakom 7 golov, ne da bi sami prejeli niti enega. V drugem polčasu so nekoliko popustili in so Poljaki dosegli svoj častni gol. Med Jugoslo-
vani je bil odličen napadalni trio Jezerkič, Mitič in* Bobek, y srednji vrsti Čajkovski I in v obrambi naj. mlajši reprezentativec, 19 letiij študent, član zagrebške Lokomotive. (Mogoče je njegova odsotnost v nedeljo v Trstu vplivala no visok poraz njegovega moštva?). Gole so zabili: Jezerkič 4, Bobek 2 iti Mitič 1 gol.
iVojboLši n Evropi na 400 m: Moina (Romunija) 47”8; Lund-kvist (Švedska) 47”8; Reardon (Irska) 48”; Alnevik (Švedska) 48”1; R. Larson (Švedska) 48”2; Wallis (Anglija) in Sigonney (Francija) 48”3:	Siddi (Italija), Hardmeyer
(Švica) in Holst-Soeronsen (Dan* J	.Btorskrubb/.t (FMsknji
48’’S; Lvuhis (Francija) 49"6;'Pater» lini Utaltja) in ChefdtioteJ (Fran-
cija) 48”7..

Na lahkoatletskem initiiigu v Sit. botici je Djordje Stefanovič za 17 sekund izboljšal dosedanji Mihaličev rekord 8 časom 31’46”4. Šteta, novič se je s tem uvrstil med najboljše evropske dolgoprogaše.
KRIŽANKA
Številč
mca
12 3	čas,
l 2 3 4	ud.
3 2 3 4 1	žuželka.
3 4 13 2	možko ime,
3 15 4	živež.
5 4 3	poljska c velica
VODORAVNO; 1 dostoiiozivinìk, moško ime, 3 čas, loka1, 4 svetloba, sorodnik, 5 zaimek, nakaza, predlog, G kurivo, zaimek, brežina, športni izraz, rejec malih živaii, žensko ime, 8 konica, moško ime, pijača, latinski veznik, 9 drevo, vojak, strast, 10 izkopanina, zaimek, rimska pikrujina, 11 zaimek, izguba, reka v Aziji, 12 izguba kralja, ljudska organizacija, 13 posoda,.ptlv ca, 14 nevaren človek, 15 rastlina.
NAVPIČNO: l znak, 2 dom nomadov, 3 domača žival, pijača, 4 so-
rodnik, pojav pri gorenju, 5 nota, južna rastlina, karta, 6 planet, zaimek, neokretne*, 7 kovina' zemljepisni poim, pojav na Krasu, 8 kemična kratica za znano kovino, zgodaj, turško pristanišče, veznik, 9 jadranski otok, kraj ob jugoslovanski zapadni meji, glavar. 10 žensko ime, plačilo, rimsko božanstvo, 11 otok ob francoski obali, kmetsko orodje, del voza. 12 naglica, domač;) Živki, 13 ameriška država, pripadnik evropskega naroda, 14 pokri-. vaio, 15 sorodnik.
Rešitev ugank št. 56
ZNAMENJE: Epo je glavno: na* ša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu, korenine nikdar ne usahnejo I
DOPOLNJEVALKA: Ljubelj, .Mju-nač, daljica. kreljuL, mlet«, sriitelg
OBRAGNICE: bob. cepec. Saš- va* tar, Ciò, Lajat, tat — Opatija.
Križanke Štev. 35 m rešil nihče pravilno. Izžrebanci Lied rCsčvalčf ugank. štev. 36. pa „ rlashrinji: i ■
. .	.	......	. ...i,, 7
1. Marina Mamilovič, Beogriój' VH. Pulojvnika Bačiča S.
tl. Vjekoslav.;Raèoyséek, Višnje.;
vac kod 'jadra, Dalmacija.
. III. Andrej Crnilogar, Idrija, Di» ajški ,d<un.
Kupon št. 38
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik Jože Koren
'v-
JUGA
PIŠE
REPI
MfKr'"
&

DRAGA PEPA!
V našem Trstu že fako je. da pravico vsak po svoje kakor hoče podeljuje.
Nič za krivdo ne sprašuje zdaj sodnik. Le to te vpraša: «Kakšna pa ie stranka vaša?» in če si tako.prebrisap, da si med fašiste, vpisan, nič se ti ne bo zgodilo, kazen boš dobil prav milo.
Slabo se ti bo godilo, če si vpisan, v levo krilo ; že zaradi te nesreč« doleti fe leto ječe.
To prišlo Je do poudarka pri aferi iz San Marka.
Draga Pepa, dobro pazi» da te zakon ne oplazi !
Ce le malo pozabavijaš, revolucijo pripravljaš in, ker si, kot vem, napredna, boš visoke kazni vredna! . «L’Innocente» si poznala?
Saj si ga gotovo brala?
Ta ne sme več"v naše mestOi niti v hišo, ne na cesto ; če pri tebi ga dobijo, z njim vred šla boš na sodnijo. Veš, to Je svoboda tiska, vsled zunanjega pritiska.
A nasprotno pa «La Voce» bere lahko, kdor le hoče ; kajti njene so vrstice le nedolžne neresnice.
Tudi tisti «Messaggero» ne vzemp ti za zamero.
Le ta «Innocente» ubogi je pisaril proti slogi :
Kaj Je novega po svetu?
Tam v Ameriki bi vetu radi vse pravice vzeli ; pa so Rusi zagrmel; in razkrinkali te tiče, da čez hribe in čez griče, se po zemlji Je zaznalo, kaj bi rado poteptalo s Trumanovo se doktrino. Guverner pa Je ob mino menda se zadel, da ni ga.
To vprašanje se ne zmiga prav nikamor že vse leto.
To Je res kakor zakleto!
Ce me moj razum ne vara menda nihče v Trst ne mara ; kdor zve, kaj tu hrana stane, rajši pač doma ostane !
Sl bila že na razstavi?
Ce še ne, se kar odpravi,
. da se ne boš kdaj kesala. Jugoslavija Je dala tu o sebi lepo sliko ; pripeljala Je veliko dobre jn trpežne robe. Nekaterim pa narobe, ta zadeva zopet hodi,
.no, pa to Je tu že v modi ! Acquedotrèki z naslado vtikali so v marmelado svoje prste. Tip se pravi: kjer kak osel se pojavi, tam pusti pač svojo dlako L Jaz pa sodbo imam zdaj tako! „ V Jugoslaviji se dela!
Kjer je dela, tam je jela !
Se kdor nanjo je pljuval, rad bi kdaj tam kupova! !
Te pozdravlja Tvoja Juca
Kam bi z njimi?
Ljubezenska
idila
Bedno življenje je živela sinj orina Nina v Trstu. A s prihodom Amerikancev se je stvar obrnila na bolje. Spoznala sta sc s TommMem. On je imel umazane h’ače in je iskal žensko, kj bi mu jih oprala.. Povedali so mu za Nino. ki pore za drutje liudi. Obiskal jo je in ji prinesel hlače. Nina j:h je opra'a. Tommy je Pošteno plačal. Nakar se je vnela ljubezen. Nina ie bila presrečna: pred seboj je videla v duhu Ameriko; poročila se bo, nič več ji ne bo treba prati umazanega perila, Tom-mijeva žena bo! In sanje so postale resnea; poročila sta se in Tommy io ie odPeljal čez morje v obljubljeno deželo. Zdaj je Nina v Ameriki: Veste kaj dela? Tommiju pere hlače ...
Pravljica .
Živel je oče, ki je imel tri sinove. Dva sta bila pametna, tretji sc je pa vPisal v »Lego Nazionale«...
Oko postave
In kamor se oko ozre. povsod zazreš oko postave.
Jih je kot listja ino trave!
Le tam ne najdeš ga nikdar, kjer še fašist ic gospodar: Na Acquedottu, tam ga ni, čeprav se tamkaj mir kali.
Ker tam ie vedno dosti hrupa, zato oko se tja ne uPa.^
Če pa vendar tja pr hu'i, tedaj oko — z volkovi tuli...
Neupravičeno
razburjenje
Nek Amerikance je dejal: Ne vem, kaj sc le Slovenci v Trstu tako razburjajo, češ da ni dvojezičnosti. Saj so vendar vsi uradni nap si nab'ti v italijanskem in angleškem jeziku.
Nova zvezda na arrieriški zastavi
Kakor je znano, ima ameriška zastava toliko zvezd, kolikor ima držav. Slišati je, da bo v kratkem na zastavo vši-ta še ena zvezda, ki bo pomenila Grčijo. Pršita bo pa prav nalabko, tako da se bo dala vsak čas odstraniti.
Bencin s črne borze
Nekdo je kupil na črni borzi p» sodo benzina in vprašal prijatelja za svet, kam naj jo spravi.
»Zakoplji jo«, mu svetuje prijatelj.
Tedaj je ukazal vrtnarju, naj izkoplje na vrtu jamo kje na skritem. Cez nekaj časa se vrtnar vrne:
»Sem že zakopal benzin«, pravi, »kaj pa naj napravim s posodo?«
Oblast se boji nedolžnih prebivalstvo pa prav nič
Kaj je v Trstu najteže dobiti ?
Pravico na sodniji in stanovanjc na stanovanjskem uradu.
Škotska
Je rekel prvi Škot: »Danes sem si prihranil 15 lir. Namesto da bi se peljal s tramvajem, sem tekel Poleg.« A drugi Škot se jc pohvalil: »To ni
nič. Jaz šem prihranil 400 lir. Veš, sem tekel za taksijem.«
Guverner se boji
A: Ali veš najnovejšo?
B: Kaj pa je?
A: Guverner pride v kratkem v Trst.
* B: Ha, ha, ha! To lahko pripoveduješ svoji stari materi, nc pa meni!
A: Nc! Govorim čisto resno! Bivši belgijski minister Buisseret je najresnejši kan-
didat m baje so še vsi že © njem sPorazumeli.
B: O! Ta pa prav gotovo ne bo prišel.
A: Zakaj pa ne?
B: Zato, ker se bojil Le dobro preberi njegovo ime: Bui-sse-ret!
Pohiteti je treba
V	Trstu sreča znanec znanca. ki teče z vso naglico proti morju. »Kam pa tako hitro,« Ifa nagovori: »Samomor bom napravil.« reče tà, »v vodo grem.« »No, saj se ti tako ne mudi,« ga poto1až: prvi. »Kaj, da se ne mud i Poglej. Ppna je zmanjka’o, elektrike bo tudi kmalu, če ne pobitim, bo zmanjkalo še vode. Grem! A-dijo.« In stekel je, kar so ga nesle noge. '
• ’	è'/-'-''--
Norec
in stanovanje
Na stanovanjski urad je pršel možak in vljudno zaprosil: »Oprost te. ali bi lahko pri vas dobil dvosobno stanovanje?« »Alj se vam je zmešalo?« ga jc nahrulil u-radnik. »Da,« je odvrirl rpo-žak. Nato pa mu reče uradnik: »Kar tjale v vrsto stopite, gosPod. tam stoje sam' taki norci, ki mislijo, da um bomo pri nas dodelili stanovanje.«
Sodobne šale iz Francije
A: Kadarko'i berem o ameriški pomoči Franc ji, sc spomnim na prostovoljno gasilsko četo.
B: Kako to?
A; Tudi ta prisPe vedno šele takrat, ko je bajta do tal pogorela.
V	Parizu so napadli roparji v temni noči nekega pasanta. Mož sc je pričel na vse gr'o dreti: »Na pomoč! Na Pomoč!« A eden izmed roparjev mu reče: »Ne bo nič pomagalo, če se derete. Ramadier je zelo lepo prosil, pa še ni nič dobil.«
Pred pariško sodnijo so obsodili nekega mori’ca na smrt na vešalih.* Prišel je žalosten trenutek, ko so moža Postavili pod vislice. Rabelj mu je zataknil vrv za vrat. Tedai je obsojencu po predpVh dcial sodirk: »Preden izvršimo sodbo, imate še pravico izraziti poslednjo svojo željo,« Obsojenec sc je zamisb'1 in končno vzd:hnil: »Šc enkrat bi rad jedel masleno žemlio.« Tedai jc sodnik požrl veliko slino in še on zavzdihnil: »Jaz tudi.« In celo rablju se jc nekaj milega Posvetilo v očeh ko je tudi on zavzd’hniL »J’z tudi.« Izvršili pa so obsodbo, ne da bi ugodUj poslednji obsojenčevi želji, kajti do takrat obljubljena ameriška pomoč v Francijo še ni prispela.
Gasi se izpreminfajo
— Neverjetno, kako se časi izpreminjajo! Pomislite, nekoč sem plačal v kavarni za črno kava eno liro, danes stane pa 50 lir!
Leta 1950,
—- Neverjetno, kako se časi izpremenjajo! Pomislite, nekoč sem P'ačal v kavarni za črno kavo 50 lir, danes stane pa 10.000!
NAROČNINA : Cona A: mesečna 60l—, četrtletna 180.—, polletna 330.—, celoletna 000.— lir. — Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400.— jugolir. — FLRJ: 24.—, 70.—, 140.-, 280,- din. — Cele. račun na ime »Ljudska založba« Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik« 60-4045-34.Cene otilasov: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40,— lir, finančni in pravni 60.— lir, osmrtnice 70.— lir. — OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12.00 ure in od *15.00 do 18.00 ure. — TELEFON št. 93-807.