Petra Testen Koren1 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” Zaledje (soške) fronte, pomanjkanje in posledice revolucionarnega dogajanja na Ruskem Izvleček: V zaledju soške fronte, na domači fronti se je vojna še pose- bej kazala skozi pomanjkanje, lakoto. Nerazdružljivo je bila povezana z  ženskami,  ki  so bile primorane prehraniti  sebe  in  svoje družine. Tudi v tem primeru se je od žensk pričakovalo, da bodo ravnale juna- ško, za domovino, in varčevale, se žrtvovale. Zadnja vojna leta so se zato ženske vse bolj glasno in množično podajale na ulice in zahtevale tako “kruha” kot “miru”. Na Slovenskem so se množično pridružile deklaracijskemu gibanju. Za boljši jutri so zahtevale pravic “za narod”, slišati pa je bilo tudi glasove v prid političnih pravic žensk. Ključne besede: domača fronta, pomanjkanje, protesti, deklaracijsko gibanje UDK: 94(497.473):323.272(47)”1915/1918” ‘Give Us Bread! Make Peace!’ Hinterland of the (Isonzo) Front, Food Shortage and the Consequences of Revolutionary Events in Russia Abstract: In the hinterland of the Isonzo Front, at the home front, the war was felt particularly through the shortage of food, through hunger. This burden necessarily  fell on women, who had to feed 95 Moni tor ISH (2018), XX/1, 95–121 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Petra Testen Koren je znanstvena sodelavka na Znanstvenorazisko- valnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, obenem pa za- poslena na ERC projektu na Filozofski  fakulteti Univerze v Ljubljani. E-naslov: petra.testen@zrc-sazu.si. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 95 Petra Testen Koren 96 themselves and  their  families.  In  this  case,  too, women were ex- pected  to act heroically and patriotically,  to skimp and save and make sacrifices. In the last war years women became increasingly loud and demonstrated in the streets, demanding ‘bread’ as well as ‘peace’. In Slovenia they flocked to join the declaration movement. For a better tomorrow they demanded rights ‘for the nation’, and voices were even heard in favour of women’s political rights.  Key words: home front, food shortage, protests, declaration move- ment 0 0 0 Nemiri v Petrogradu in v Moskvi. 300 do 400 mrtvih in ranjencev. Berlin, 12. marca. (K. u.) “Vossische Ztg.” poroča njen dopisnik v Stockholmu: Med draginjskimi nemiri v Petrogradu je bilo ubitih in ranjenih 300 do 400 oseb. Krvavi dogodki so se zgodili od mi- nulega ponedeljka do srede. Glede na strahoto niso čisto nič zao- stajali za dnevi  revolucije  leta 1905. Tisočerobrojna množica  je kričala: Dajte nam kruha! Sklenite mir! Petrograjski politični krogi se boje, da ne bi bila sedanja pobuna le neznatna predigra nadalj- nih resnih nemirov in da bi se ne razširila tudi na provinco. Slovenec, 13. marec 1917 Med prvo svetovno vojno postane pomanjkanje in z njim tesno po- vezano vprašanje preskrbe eno glavnih vprašanj bojišč in zaledij. Dvojica bojišče vs. zaledje ali če hočete domača fronta (War Front vs. Home Front), ki jo v zadnjih desetletjih srečujemo kot že utečeno paradigmo  zgodovinopisja,  ki  se  ukvarja  s  prvo  svetovno  vojno, 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 96 tudi tu ne izostane. Tako kot je na vojnih poljih prehranjenost voja- kov sovplivala na rezultate bitk, je tudi vedno bolj lačno prebivalstvo v zaledjih soodločalo o izidu vojne.2 Izstradanje  je bilo  izjemno pomembno orožje vojne strategije. A za razliko od bojišč, kjer so možje služili vojnim ciljem, so v za- ledjih  to praznino mobilizirane moške populacije  zapolnile veči- noma ženske. Poleg tradicionalnih ženskih vlog so prevzemale tudi ključne družbene vloge. Obenem so v zasebnih prostorih, na do- movih prevzemale moške vloge vzdrževalcev, prehranjevalcev dru- žin. V civilni sferi, v zaledju bojišč so bile vključene v vojno za pre- živetje.  Še  več,  njihova moralna  dolžnost  je  bila,  da  se  junaško žrtvujejo za domovino na vseh področjih, tudi ko je šlo za vprašanje prehrane oz. preskrbe. Koncepta, kot sta “žrtvovanje”3 in “moralna ekonomija”,4 sta postala nepogrešljivi del  ženskega vojnega vsa- kdana. Obenem pa je bila lahko mati, ki protestira na ulici zaradi hudega pomanjkanja,  označena  kot  “izdajalka”.  Ta  koncept  dobi “smisel”,  ko  ga  umestimo  v  logiko  rušenja  notranjega miru  in  s tem avtoritete države.5 Prispevek sledi vojnemu dogajanju v zaledju soške fronte, na s Slovenci poseljenem območju, pri čemer bo najprej osvetljena vloga, ki jo je imelo vse večje pomanjkanje v vojnih letih. V letu 1917 se, tudi pod vplivom idej ruske revolucije, osrednjemu motivu boja proti slabi prehranjenosti pridruži še jasna zahteva po miru. Ženske, ki so bile zaradi nuje preživetja sebe in svojih družin naj- bolj množično izpostavljene skozi vojni čas in so za svoje vojne žrtve  vse  bolj  glasno  in  množično  zahtevale  tako  “kruha”  kot “miru”, so vse bolj postavljale tudi zahteve po političnih pravicah. 97 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 2 Crespi, 1937, 16; Isnenghi, Rochat, 2000, 385–400.  3 Gregory, 2008, 112–212. 4 Thompson, 1971, 76–136. Glej tudi Cergol Paradiž, Verginella, 2016, 88. 5 Selišnik, 2005, 188. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 97 Na Slovenskem pa so se ženske množično pridružile deklaracij- skemu  gibanju.  Za  boljši  jutri  so  ob  “kruhu  in  miru”  zahtevale tudi pravic “za narod”.  Vojno zaledje, strah pred pomanjkanjem in vloga žensk Z  ozemlja,  poseljenega  s  Slovenci,  so  moški  odšli  na  bojišče vzhodne fronte, predvsem na območje Galicije, po splošni mobi- lizaciji, ki je potekala od 31. julija 1914. Doma so ostali večinoma ženske,  otroci  in  starejši  ter  za  boj  kot  neprimerni  prepoznani moški. Za potrebe vojske in za “svoje” moške so ženske vseh sta- rosti množično zbirale obleke, obutev, predvsem pa hrano; vlagale so sadje, pripravljale čaje, krepčila, pošiljale pakete prehrane. To so počele kot posameznice in organizirano, v okviru dobrodelnih organizacij ter pod okriljem Rdečega križa. Med redovnicami so posebej izstopale usmiljenke Družbe sv. Vincencija, članice Ma- rijine  družbe  in  članice  leta  1917  ustanovljene  Družbe  sv. Elizabete.6 Veliko karitativnih dejavnosti  je bilo namenjenih za socialno ogrožene skupine, predvsem zapuščene otroke in sirote. Ženske pa so bile predvsem – tako kot je za vojni čas preudarno –  nagovorjene,  da  varčno  razpolagajo  z  živili  in  delajo  zaloge. Vsa ta opravila so bila sprva v skladu s “tradicionalno” pripozna- nimi družbenimi vlogami žensk kot žena, gospodinj in mater, v javnem prostoru pa požrtvovalnih karitativnih delavk. Nanje sta se tako država kot družba obračali kot na matere, hčere, žene, se- stre, dekleta, ki skrbijo za vojake in ranjene očete, sinove, brate, može ter zaročence na fronti.  Avstro-Ogrska je v vojno vstopila brez zadostnih rezerv hrane in drugih surovin. Katastrofalna suša po celotni Evropi v letu 1911, Petra Testen Koren 98 6 Štepec, 2012, 67; “Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo”, Ljubljanski škofijski list, 1919, št. 4, 33.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 98 slaba letina 1912 ter zaradi slane uničen sadni pridelek v letu 1913, vse to je stopnjevalo možnosti za lakoto.7 Živila so se podražila že pred  izbruhom vojne. Dejansko  so  avstrijske  oblasti  pričakovale kratek in zmagovit potek vojne. Zato so zgolj sledile trenutnim raz- meram in se  jim kratkoročno prilagajale, o čemer priča serija za- časnih ukrepov,  ki  so  regulirali  preskrbo  z  živili.  Že  leta  1914  so centralne oblasti  zaradi pomanjkanja odredile najvišje dovoljene cene živil.8 Vendar se dvigovanju cen predvsem na mestnih tržnicah ni bilo mogoče izogniti.  Ljudi  se  je  postopoma  pripravljalo  na  vse  bolj  mogoče  po- manjkanje v prihajajočih mesecih. Vrstili so se pozivi po varčni uporabi zalog, priporočila o predelovanju sadja v čim večjih ko- ličinah, zbiranju različnega živeža, ki se lahko konzervira, ohranja dlje časa. Predvsem ženske pa se je tudi pri vprašanju prehrane nagovarjalo za junaško žrtvovanje za domovino: “Vaši očetje, bra- tje in možje so v vojni. […] Žrtvujte se tudi Vi za domovino, za ka- tero jemljejo naši junaški vojaki nase vsak dan tako velike žrtve. Vsakdo deluj za varčnost z zalogami naših živil in si tako priza- devaj, da se izkaže vrednega velike dobe.”9 Pravkar citirani odlo- mek iz časopisa Novi čas se pomenljivo začenja takole: “Naši so- vražniki  nas  hočejo  izstradati.”10 Vprašanje  (vojne)  politike izstradanja je imelo dve plati: poleg zunanjega sovražnika se je že  izrisovala  podoba  “notranjega  sovražnika”.  Nesoglasja  med 99 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 7 O tem priča tako splošno stanje po Evropi kot lokalne kronike, kot npr. Dnevnik občinskega tajnika Antona Bajta s Kanala ob Soči (9. junij 1902– 8. avgust 1915). Glej Sedmak, 2006.  8 Prim.: Cfr. (194) Ordinanza imperiale (1 agosto 1914), 909–911.  9 “Opomin” izdalo c. kr. ministrstvo za notranje stvari v januarju 1915. Glej: “Ljudska hrana v vojnih časih”, Novi Čas, 18. 2. 1915; 18. 3. 1915 (naveden citat 18. 3. 1915).  10 Prav tam.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 99 obema deloma monarhije so se v kriznih časih pokazala tudi pri vprašanju prehrane. Z žitom bogata rodovitna Ogrska ni hotela deliti zalog z vedno bolj lačnim avstrijskim delom.11 Zaradi an- tantne pomorske blokade, t. i. celinske blokade z omejitvijo med- narodne  trgovine,  poznane  tudi  pod  izrazom  “blokada  lakote”, Hungerblockade,  in  dodatne  blokade  pri  Otrantskih  vratih,  je bilo po odprtju soške fronte čedalje več težav pri oskrbi z najnuj- nejšim.12 Vstop Italije v vojno in odprtje soške fronte Vojna se ni končala do božiča, kot se je sprva verjelo, ampak je trajala. Italija je na binkoštno nedeljo, 23. maja 1915, napovedala vojno svoji nekdanji zaveznici Avstro-Ogrski. Z odprtjem soškega bojišča  je potrkala na vhodna vrata  in vstopila v domove Slo- vencev. Z vojno ekonomijo so se v praksi začele omejevati neka- tere življenjsko potrebne surovine, med njimi  jestvine,  in sicer najprej bela moka, meso, mast/špeh, mleko itd. Države so si ob vse  jasnejših znakih pomanjkanja prizadevale ohranjati mir  in zaupanje  svojih  državljanov,  tudi  s  propagandnimi  prikazi  za- dostnih zalog hrane, medtem ko naj bi surovin sovražnim drža- vam zmanjkovalo.13 Petra Testen Koren 100 11 Stanje preskrbe Avstro-Ogrske v vojnih letih, predvsem pa razlike v pri- delku žit v predvojnem obdobju in med vojnimi leti opozarjajo na dejstvo, da je bil avstrijski del monarhije za svoje prehranske potrebe odvisen od uvoza pridelkov od drugod. Glej: Schulze, 2005, 94; Gratz, Schüller, 1930, 40–46; http://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/food_and_nutri- tion_austria-hungary (dostop 5. 3. 2018). 12 Davis, 2000; Vincent, 1985; Osborne, 2004; Bell, 1961; Offer, 1989; Struve, 1917; Parmelee, 1924; Strachan, 2005, 187–206. 13 Prim. Ilustrirani glasnik, 11. 2. 1915, 286. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 100 Gospodarstvo se je z izbruhom vojne pospešeno centraliziralo, se preusmerilo zlasti v oboroževanje in na vojno vezano industrijo ter v preskrbo vojske in civilnega prebivalstva.14 Povečano povpraševanje po hrani za potrebe vojske in civilnega prebivalstva je med drugim prispevalo tudi k razvoju in pospešeni proizvodnji živilske industrije, ki je zaposlovala, tako kot preostala industrija med vojno,  tudi  žensko delovno  silo.15 Vse hujše  po- manjkanje tudi najosnovnejših živil pa je predvsem korenito spre- menilo  prehranjevalne  navade  prebivalstva.  Pozivi  k  nabiranju užitnih  plodov  in  varčevanju  z  živili,  s  kurivom,  soljo,  z  oljem, moko  in  s  kruhom so postali  del  vojnega vsakdana. Tako  se  je med drugim lahko bralo: “Poziv! Varčujte z živili, posebno z moko in kruhom! Vojna, ki jo že mesece vojujejo proti nam naši sovraž- niki, ni naperjena samo proti vojaški sili avstro-ogrske monarhije, temveč je tudi prava izstradalna vojna napram civilnemu prebi- valstvu. /…/”16 Živila so se ob pomanjkanju dražila. Primanjkovalo je pšenične moke. Kruhu, ki je zaradi številnih primesi postajal vse težje preba- vljiv, so rekli kar vojni kruh (Kriegsbrot, pane di guerra). Oblast je poskušala z različnimi zakonodajnimi prijemi regulirati proizvodnjo, menjavo in porabo živil. 1 aprila 1915 so bile uvedene prve živilske karte, potrošniške nakaznice, ki so urejale nakup moke in kruha. Z njimi  se  je  lahko  kupilo  za  eno  osebo na  teden  le  1400 gramov moke in 1960 gramov kruha. Čeprav so bile krušne karte uvedene že zelo zgodaj, je bila preskrba s kruhom in pekovskimi izdelki zelo motena in velikokrat odvisna od sreče ter iznajdljivosti posamez- 101 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 14 Fischer, 2006, 148. 15 Strle, 2015, 103–125; Strle, 2016, 96–113. 16 Ljubljana, dne 11. marca 1915. C. kr. deželni predsednik: Schwarz s. r. Poziv štev. 5250 (slo, nem) Fond Razglasi, Muzej novejše zgodovine Slovenije. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 101 nika. In kljub uvedbi živilskih nakaznic je bila preskrba v mestih na splošno slaba in je živil pogosto zmanjkalo.17 V letu 1916 so se razmere s preskrbo živil še zaostrile. Zmanjše- vala se je količina moke na posameznika, uvedene so bile še dodatne karte  za  sladkor,  kavo, maščobo, meso,  krompir, mleko,  tobak  in oblačila.18 Uvedeni  so  bili  brezmesni  in  brezmaščobni  dnevi,  v večjih naseljih so se organizirale vojne kuhinje za tiste, ki so ostali brez družin oz. lastnega gospodinjstva.19 Življenje civilistov je bilo iz meseca v mesec hujše. Najbolj so pomanjkanje čutili otroci, med katerimi je bilo največ civilnih žrtev. Veliko pomanjkanje osnovnih živil, predvsem mleka, kruha in mesa, je zaznamovalo njihovo zdra- vje in razvoj. Podobno kot ženske so se tudi otroci borili na ulicah za živila,  saj  so vse od najzgodnejših ur  in v vsakem vremenu v dolgih vrstah čakali na tako želene dobrine.20 Še posebej najrevnejše meščansko prebivalstvo je redno obiskovalo bližnje in tudi daljno podeželje. V spominih mariborskega pravnika Avgusta Reismana je med drugim zapisano, da so med prvo svetovno vojno iz mest ob nedeljah hodile cele procesije ljudi na deželo in da se celo najbolj gosposke dame niso prav nič sramovale nositi natlačenih nahrbt- nikov z živili v mesto.21 Pojav, ki ga za mesto Dunaj dobro opisuje Maureen Healy, poznamo tudi pod izrazom ruckzackverkehr ali “ro- manje z nahrbtniki” na podeželje. Na tak način so si meščani vsaj malo izboljšali vsakdanje obroke, saj je bilo v mestih pomanjkanje najhujše, na podeželju pa so  imeli kmetje še vedno skrite zaloge živil, predvsem moke, masti in mesa ter mesnih izdelkov, ki so jim pomagale, da so lažje prebrodili lakoto. Petra Testen Koren 102 17 Reisman, 1939, 54. 18 Mlakar Adamič, 2004, 15. 19 Godina Golija, 1996, 34. 20 Prav tam, 69. 21 Reisman, 1939, 61. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 102 Na podeželju razmere seveda niso bile brezskrbne. Na kmečko prebivalstvo je neugodno vplival cel kup dejavnikov, kot denimo načrtno varčevanje in zmanjševanje količine živil, popisi in rekvi- zicije. Država je imela pri preurejanju kmetijstva za potrebe vojnih razmer, zlasti na področju preskrbe z živili, večje težave kot pri dru- gih  gospodarskih  panogah.22 Odvisnosti  od  uvoza  in  zmanjšani kmetijski storilnosti zaradi množične mobilizacije23 so se pridružile številne odredbe, vezane na preskrbo, kot denimo od avgusta 1914 naprej prepoved izvoza vseh vrst moke, lanu, konoplje, nato v za- četku leta 1915 zakol goveje živine in prašičev. Za preskrbo vojske in za prerazporeditev surovin je država z letom 1915 odredila obve- zne oddaje žita, sena, živine in krompirja, ki so kmetom prinesle fi- nančno kompenzacijo. Ta odredba je – skupaj s prodajo alkoholnih pijač, ki so med vojno dosegle izjemne cene – v kmečkem okolju povečala obtok denarja.24 A zaradi nestabilne vrednosti denarja in neprestanih podražitev se je krepilo tudi naturalno gospodarstvo.25 Avstrijske oblasti so se vsekakor zavedale pomembnosti samoo- skrbe s kmetijskimi pridelki v vojnem času. Splošna mobilizacija je denimo sredi poletja 1914 zajela velik delež (moške) delovne sile, ki bi morala izvesti aktualno žetev. Na osnovi odredbe iz dne 5. av- gusta 1914 je ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve določilo nastanek občinskih žetvenih komisij, ki so imele pristojnost tudi prisilno angažirati ljudi za delo na poljih. Kmečka opravila so opravljali ženske, otroci, starejši in za vojsko nesposobni  ter begunci  in vojni ujetniki, ki niso mogli zadostno nadomestiti deficita izurjene delovne sile.26 Država je zato z marcem 103 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 22 Šorn, 1997, 22. 23 Himmelreich, 2001, 15. 24 Dražumerič, 1988, 94–95. 25 Prav tam, 98. 26 Šorn, 1997, 22. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 103 1916 dovolila vojakom  izredne dopuste za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del.27 Oblasti pa  so na splošno spodbujale  žensko prevzemanje kmetij  in kmečkega dela. Po bitki pri Kobaridu leta 1917 so dovoljevale vojakom z območja soške fronte vrnitev domov, da so lahko sodelovali pri obnovi domačij.28 V zadnjem  letu vojne  je preskrba z živili popolnoma odpove- dala.29 Leta 1918 je prejel posameznik samo še 750 gramov moke, 30 gramov masti in 550 gramov krompirja na teden ter 750 gramov sladkorja na mesec.30 Pomanjkanje, lakota in upornost (žensk) Pomanjkanje in ne nazadnje lakota v vojnem času sta močno za- majali tudi meje in razlike med razredi, ki so obstajali pred vojno. O tem je pisala Belinda Davis na primeru Berlina, a podobno je ve- ljalo tudi za Dunaj, Ljubljano in Trst ter za vsa mesta stare evropske celine. Med najhujšo lakoto so bili prebivalci mest prisiljeni opustiti do tedaj poznani način življenja in prevzeti običaje podeželja, kot je bila npr. uvedba vrtov sredi mestnih zelenic in vzrejanje živali na  terasah hiš.31 Lakota  je pripeljala do osebnih kriz  in propada Petra Testen Koren 104 27 Himmelreich, 2001, 34. 28 Sedmak,  2003, 67. Prim. okrožnice  ljubljanskega deželnega glavarja aprila 1916, kjer se omenja patriotično dolžnost žensk pri obdelovanju kmetijskih površin. Glej: Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 5. aprila 1916. Deželni glavar. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Prim. okrožnice c. kr. namestnika v Trstu in v Primorju, ki v juliju 1917 nagovarja tako žen- sko populacijo kot tudi že može, ki so se vrnili iz bojev, za isti cilj – obdelati kmetijske površine. Glej: Mag_I_693_1917_2, Archivio Generale del Co- mune di Trieste. 29 Svoljšak, 2004, 156. 30 Himmelreich, 1998, 5. 31 Davis, 2000; Healy, 2004; Alpern Engel, 1997; Hunt, 2010; Marica Nad- lišek Bartol, 2005, 335.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 104 moralnih vrednot, ljudje so počeli stvari, na katera v mirnem času ne bi niti pomislili.32 V skrbi za golo preživetje so si nekatere ženske z goljufijami pridobile nezakonito izplačane državne podpore.33 Za- radi vse večjih težav s preskrbo je goljufanje pronicalo v vse pore vsakdana, cvetela je trgovina na črno, živo je bilo tihotapljenje živil in  njihova menjava  za  druge  življenjske  potrebščine. A  vojna  je vztrajala in z njo težak položaj prebivalstva v zaledju, kar se je odra- žalo tudi v povečanju števila ženskih kaznivih dejanj, povezanih s preskrbo. Težko je bilo še posebej v mestih, kjer so morale ženske, ki so bile odgovorne za preživetje družin, ob vse večjem pomanjkanju mirno sprejemati odločitve aprovizacijskih oblasti, zaradi česar jim je nemalokrat zmanjkalo potrpljenja. Z lakoto je naraščala upornost. Nemiri zaradi dolgih čakalnih vrst pred vse bolj slabo založenimi pekarnami in trgovinami so predvsem v večjih mestih prerasli v širše manifestacije nezadovoljnih množic.34 A v evropskih državah v vojni sta oblast in tisk gledala na takšne nemire zelo dvoumno. Po eni strani so prebivalce sestradanih mest prepoznavali kot vojne žrtve  in  zato  občasno priznavali  celo  legitimiteto  protestom. V praksi se je slednje kazalo tako, da so občasno, pa čeprav le začasno, izboljšali preskrbo in bolj ali manj blago sankcionirali oz. kaznovali udeleženke protestov, ki so storile kazniva dejanja. Po drugi strani pa so se protestov bali, saj so bili prepričani, da bistveno ogrožajo nujen konsenz za “totalno” vojno in (predvsem po letu 1917) kažejo na revolucionarna čustva.35 Kar se legitimitete tiče, so denimo prve ženske demonstracije na Kranjskem  (maja  1915) kljub nekaterim 105 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 32 Godina Golija, 1996, 76.  33 Več glej: Ajlec, 2015, 126–142. 34 Cergol Paradiž, Verginella, 2016, 87–112; Selišnik, Cergol Paradiž, Kon- cilija, 2016, 44–62.  35 Davis, 2000; Healy, 2004; Cergol Paradiž, Verginella, 2016. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 105 aretiranim in obsojenim posameznicam dosegle nekakšno izbolj- šanje položaja.36 Protest proti slabi preskrbi prebivalstva, za kar je bil povod uvedba krušnih kart,  je privedel do tega, da je le nekaj dni po demonstracijah mestni aprovizacijski odsek napovedal ot- voritev mestne vojne kuhinje.37 Kaj pa v  revolucionarnem  letu  1917? Zagotovo v  letih  1917  in 1918 k organizaciji nezadovoljnih množic po eni strani prispevajo ideje oktobrske revolucije, po drugi pa reforma parlamentarnega sistema, ki je prinesla relativno liberalizacijo političnega življenja v Habsburški monarhiji.38 Platforma protestov je vsekakor drugačna kot tista ob začetku vélike vojne, čeprav ji je skupna ena konstanta – težave s preskrbo in vse bolj goreča želja po miru.  Pomlad  1917  je  zaznamovalo hudo pomanjkanje hrane,  lakota pa ni prizadejala le slovenskih krajev, temveč je bila splošni pojav po vsej Evropi. Ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič je v svojem dnevniku zapisal: “Po deželi je hudo, marsikje kipi in vse zavoljo brezobzirnega zaseganja živil za ljudi in za živino. […] Vojaki tudi že stradajo, ne le oni v zaledju, ampak tudi oni na fronti. Bo- roević je rekel škofu Karlinu: letos mora biti vojske konec, in sicer zato, ker ni več mogoče izhajati, ampak pomanjkuje živeža.”39 Re- kvizicije  so povzročale odpor. V Kroniki  župnije Kropa najdemo zapis, ki govori, da so zlasti “delavski sloji stradali, zelo stradali”.40 Obenem so se zaradi neustrezne in nezadostne prehrane širile tre- bušne bolezni.41 Petra Testen Koren 106 36 Na protestih so aretirali več žensk, med katerimi so bile štiri obsojene. Glej: Pleterski, 1971, 18. 37 “Mestna vojna kuhinja”, Slovenski narod, 11. 5. 1915, 4. 38 Grdina, 2003, 282; Bobič, 2014, 187. 39 Jeglič, 2015, 703. Dnevniški zapisek, 12. marec 1917. 40 Likar, 2005, 229. Dnevniški zapisek, 2. julij 1917. 41 Brodnik, 1989, 302. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 106 Proti koncu leta 1917 so se vse bolj stopnjevale tudi delavske de- monstracije po vsej Evropi in se kot “manifestacije za mir” razširile tudi po slovenskih mestih. Tako Naprej, glasilo jugoslovanske so- cialno demokratične stranke, v ponedeljek, 26. novembra 1917, na naslovni strani objavi obvestilo:42 Prijatelji miru v Ljubljani in po deželi! V nedeljo se bodo vršili mirovni shodi, ki smo jih že objavili.  Stori  naj  vsak  zaveden  sodrug  in  vsaka  zavedena  sodružica svojo dolžnost, da bo resna manifestacija za mir pravi izraz trpe- čega človeštva! Ginemo v bedi, vojna uničuje vsa dobra dalje, ne da bi v do- glednem času utegnila odločiti orožna sila. Zato je že od početka naše stremljenje: mir sporazumljenja, tembolj ker je sedaj ugodna prilika, kakor še ni bila v tej vojni! Shodi za mir so bili decembra 1917 organizirani najprej v Lju- bljani,  Borovnici,  Hrastniku,  Idriji,  na  Jesenicah,  v  Trbovljah, Tržiču, Zagorju ob Savi, Trstu (že konec novembra),43 nekaj dni pozneje pa spet v Ljubljani, Spodnji Idriji in Logatcu itd.44 Januarja 1918 še vedno lahko beremo o demonstracijah v Ljubljani, kjer se je denimo 20. januarja v Mestnem domu in na Trgu Cesarja Jožefa zbralo okoli 5.000 delavk, delavcev in meščanov, “da izrazijo svojo 107 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 42 “Prijatelji miru v Ljubljani in po deželi!”, Naprej, 26. 11. 1917, 1. 43 “Mirovni shodi v nedeljo, dne 2. decembra 1917” [napovednik], Naprej, 27. 11. 1917, 1; “Veliki mirovni shod v Trstu”, Naprej, 28. 11. 1917, 1–2; “Prebi- valstvu Ljubljane in okolice!” [poziv na shod], Naprej, 1. 12. 1917, 1; “Mani- festacija za mir” [Ljubljana, Borovnica, Jesenice, Tržič], Naprej, 3. 12. 1917, 1; “Zagorje ob Savi” [poročilo o shodu 2. 12.], Naprej, 10. 12. 1917, 2 itd. 44 “Mirovni shodi” [napovednik], Naprej, 6. in 7. 12. 1917, 1; “Mirovni shod v Idriji”; “Hrastnik” [poročila], Naprej, 7. 12. 1917, 2; “Mirovni shodi” [po- ročila Novi Udmat, Vič-Glince, Logatec], Naprej, 11. 12. 1917, 1–2; “Mirovni shod na Rakeku”, Naprej, 17. 12. 1917, 2 itd. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 107 neomajno voljo proti nadaljevanju vojne in da zahtevajo ureditev prehrane.”45 Januarja in februarja 1918 pride do protestov delavcev v Trstu, ki se jim pridružijo prebivalci podeželja, tudi ženske. Vsem je skupno eno – lakota. In želja po končanju vojne morije. Tako lahko januarja v Edinosti beremo:46 V ladjedelnicah je delavstvo začelo stavkati. Vzrok je popolnoma umljiv:  brez kruha ni mogoče delati! Delavstvo  pa  je  ostalo mirno,  in  razun znane demonstracije pred namestništvom ni bilo nič hujšega. Nasprotno pa  je kmalu popoldne prekipelo med prebivalstvom v šentjakobskem, delavskem okraju, od ko- der so se začele valiti po ul. Madonnini velike množice v dolnje mesto. Bili  so večinoma otroci, nedorasla mladina  in ženske, katerim se je videlo na obrazu, da v resnici stradajo […] Tu so se zopet ponavljali klici ‘Pane!’ [Kruha!] in ‘Abbasso la guerra’ [“Dol z vojno!”], dokler ni prišel močnejši redarski oddelek, ki je množico polagoma razpršil, a ni dosegel popolnoma uspeha, ker so se kričeča in žvižgajoča krdela vedno zopet zbirala na drugih mestih. Stavka je trajala le nekaj tednov, saj so se oblasti bale izbruha boljševiške revolucije in so bile pripravljene na posredovanje. Tudi v teh protestih je bil sprožilni moment prav pomanjkanje, ženske pa so bile nekakšne “zažigalne vrvice”.47 A vso to jezo in negativna razpoloženja, povezana s preskrbo, tako v Trstu kot drugih evropskih mestih, ta emotivna dejanja so bila deležna zelo velike pozornosti s strani oblasti. Ženske so v takšnih primerih sodili na enak način, Petra Testen Koren 108 45 “Veličastna manifestacija za mir v Ljubljani”, Naprej, 21. 1. 1918, 1. 46 “Zaradi pomanjkanja kruha”, Edinost, 15. 1. 1918, 2. 47 Cergol Paradiž, Verginella, 2016, 99–101.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 108 kot da so del politične zarote. To potrjujejo tudi primeri, ki so se končali na sodiščih.48 Delavske demonstracije, ki so se razširile po Evropi, so zahtevale predvsem “kruha in miru”. In delavcem, kot smo videli, so se mno- žično pridružile tudi ženske. Nekatere demonstracije pa ohranijo povsem “ženski  značaj”,  tako kot denimo  tiste v Ljubljani marca 1918.49 Najprej so demonstrirale žene železničarjev, ko so zahtevale izboljšanje prehrane z rdečo zastavo v rokah pred deželno vlado,50 nato so nekaj dni pozneje, na mednarodni dan žena ženske demon- strirale “za mir in politične pravice”. Sprejeta je bila resolucija, ki se je začela z besedami: “Na shodu socialističnih žena v Ljubljani dne 17. marca 1918 zbrane žene pošiljajo revolucionarnemu ruskemu proletariatu pozdrave.” Žene so razpravljale o nemogočih aprovi- zacijskih  razmerah,  predvsem pa  zahtevale  “konec  tega  krvnega prelivanja” in “da se jim delijo ne le dolžnosti, ampak tudi pravice.”51 Aprila so zaradi pomanjkanja živil revne in sestradane ženske z otroki tri dni protestirale po ljubljanskih ulicah. Obiskale so tudi mestni magistrat, da bi od župana Ivana Hribarja zahtevale hrano. Ta je pozval deželno vlado, da zagotovi več živeža iz dunajskih cen- tralnih  uradov,  še  posebej  fižola  in marmelade.52 Četrti  dan,  24. aprila, so se sicer mirne demonstracije prevesile v socialne nemire, rezultat pa je bil uničevanje lastnine, kot so bile razbite šipe trgovin, dom poslanca Ivana Šušteršiča, deželnega dvorca in nemške las- 109 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 48 Prav tam, 101. 49 Selišnik, 2005, 193. 50 “Zaradi prehrane”, Naprej, 18. 3. 1918, 2. 51 “Manifestacija žen v Ljubljani. Za mir in politične pravice”, Naprej, 18. 3. 1918, 1. 52 “Demonstracije radi pomanjkanja živil”, Slovenski narod, 22. 4. 1918, 3; “Demonstracije radi pomanjkanja živil”, Naprej, 23. 4. 1918, 3; “Okrog 150 žena se je zbralo”, Naprej, 24. 4. 1918, 3.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 109 tnine (Kazina). Del protestnikov se je namenil proti skladišču mest- nega preskrbovalnega odseka na Poljanski ulici, saj so krožile in- formacije, da se tamkaj nahajajo zaloge masti. Množica je uničila del zalog hrane v glavnem skladišču, ki se je nahajalo v cerkvi sv. Jožefa.53 Pohod se je končal s posredovanjem orožnikov in vojske. Zaradi nemirov so bile uvedene  izredne  razmere, kar  je prineslo prepoved zbiranja na  javnih prostorih,  “policijsko uro” po osmih zvečer, obenem pa so morale kavarne in gostilne zapreti vrata že ob devetih.54 Razprave o tem, ali so demonstracije in nemire sprožili nevzdržne razmere in lakota ali so bili rezultat načrtnega ščuvanja proti oblasti, so sprožile sklic izredne seje ljubljanskega občinskega sveta, medtem ko jim je nemško časopisje pripisovalo nacionalno motivacijo.55 Deželni predsednik Attems je denimo o vzrokih de- monstracij in nemirov sodil takole: “Nobenega dvoma ni, da prebi- valstvo strada in da je to tudi glavna gonilna vzmet današnjih kra- valov. Obstaja pa tudi politično ozadje. S sistematičnim ščuvanjem v tisku in pri shodih, ki so obravnavali jugoslovansko vprašanje, je prišla v množico velika količina netiva, ki se je zdaj razplamenelo po  eni  strani  proti  deželnemu glavarju,  po  drugi  strani  pa  proti Nemcem.”56 Tezo, ki jo izpostavi Pleterski, da so bili tedanji protesti rezultat  tako  socialne  stiske  kot  nacionalne motiviranosti,  velja vzeti v pretres.57 V določenem trenutku, ki je zagotovo sovpadal z dolgotrajnim pomanjkanjem zaradi vojne in nezadovoljstvom s pre- skrbo, obenem pa vse bolj legitimno jugoslovansko idejo, ki se je vse bolj in bolj oddaljevala od okvirov monarhije, so bile demon- Petra Testen Koren 110 53 Bobič, 2014, 212. 54 “Včerajšnji dogodki”; “Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani”, Naprej, 25. 4. 1918, 3. 55 Brodnik, 1989, 310; Selišnik, 2005, 194–195. 56 Pleterski, 1971, 234–235. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 110 stracije naperjene tudi proti oblasti. Ženske so stopale na ulice “za kruh in narod”.58 Deklaracijsko gibanje Izjava Možje in sinovi, očeti in bratje krvavijo daleč proč v bojnih vrstah za domovino in cesarja. Da bi bili doma, zglasili bi se zdaj,  ko  velja  za  rodno  grudo  in  naroda  bodočnost,  enako silno, kakor silno odmeva orožje v njihovih rokah. Tako pa se oglašamo mi, slovenske žene in slovenska dekleta iz Maribora in iz okolice zanje in poleg njih. Samotne zapuš- čenke ne čuvamo samo zvesto domačega ognjišča, ne redimo le bedne dece in drugih svojcev, temveč prehranjamo s svo- jim znojem državo. Zato se izjavljamo odkrito in možem enakovredno za dekla- racijo Jugoslovanskega kluba dne 30. majnika  1917,  zahva- ljujemo se  jugoslovanskim poslancem za možati nastop  ter jih zaupno prosimo, da trdni in neizprosni priborijo našim junakom lasten dom, deci pa srečnejše dni [poudarila avto- rica].59 Medvojno odrekanje in nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja, la- kote, obenem pa vse bolj goreča želja po miru, ki bi zagotovil vrni- tev najdražjih domov, se pokaže tudi v ženski podpori deklaracij- skemu  gibanju.  Slovenski  poslanci  so  (skupaj  s  hrvaškimi  in srbskimi) že na seji državnega zbora, prvi ob ponovnem odprtju 111 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 57 Prav tam, 175–176; 234–237. 58 Glej: 1917 – Ženske na ulicah. Za kruh in narod. Razstava. 59 http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/arhiv alija_meseca_februar_2018/ (dostop 5. 3. 2018). 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 111 parlamenta, in sicer 30. maja 1917 na Dunaju izpovedali svoje na- rodnostne  zahteve,  ki  so  jih  zapisali  v  majniški  deklaraciji.60 A pravi množični zagon je deklaracijsko gibanje dobilo z Ljubljansko izjavo 15. septembra 1917, predvsem ko jo je javno podprl tudi kne- zoškof Jeglič in jo je objavilo časopisje.61 Oktobra je umrl še Janez Evangelist  Krek,  goreč  zagovornik  jugoslovanske  narodnostne združitve, njegovi nasledniki pa so bili še bolj odločeni nagovoriti množice, da podprejo njegovo delo.62 Medtem ko so nekateri občinski odbori pohiteli in podporo iz- razili že oktobra 1917, se je poglavitno zbiranje podpisov začelo de- cembra 1917. Podporo so izražali tako občinski odbori kot društva in posamezniki. Podpise so sicer večinoma zbirale ženske, v manjši meri pa so se vključili tudi duhovniki po župnijah. Raziskava Vlaste Stavbar  o  izjavah  v  podporo  deklaraciji  s  Štajerske  (445  listov  s 75.313 podpisi), Kranjske (252 listov s 30.429 podpisi), Koroške (105 listov s 1106 podpisi), Goriške (50 listov s 7949 podpisi), Istre (27 listi  s  15.049 podpisi), Hrvaške  (46  izjav), Dalmacije  (30  izjav)  in Bosne (2 izjavi), ki so kot Acta declarationi faventia zbrane v Po- krajinskem arhivu Maribor, omogoča vpogled v dinamiko zbiranja podpisov. Besedila so podpisovali žene, dekleta, duhovniki, župani, Petra Testen Koren 112 60 Slovenski, hrvaški in srbski poslanci v dunajskem državnem zboru so 29. maja 1917 ustanovili Jugoslovanski klub in sprejeli izjavo, t. i. Majniško deklaracijo, ki jo je naslednji dan, 30. maja, predsednik kluba dr. Anton Korošec prebral v parlamentu. Z njo so opredelili svoje zahteve, in sicer, da se ozemlja habsburške monarhije, na katerih živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v avtonomno, demokratično državo pod habsburško krono, prosto tuje vladavine, utemeljeno na hrvaškem državnem pravu in pravici narodov do samoodločbe. Glej. Bobič, 2014, 188–189. 61 Gre za skupno izjavo v podporo Majniški deklaraciji, ki so jo podpisali predstavniki slovenskih strank na pobudo ljubljanskega knezoškofa An- tona Bonaventure Jegliča. Glej: Pleterski, 1989, 62; Bobič, 2014, 196 itd. 62 Bobič, 2014, 197; Erjavec, 1928, 272–273. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 112 železničarski delavci, begunci s Posočja in vpoklicani slovenski vo- jaki, pa tudi občinski odbori in razne družbe, kot denimo prosto- voljna gasilska društva itd. Podpisovalo se je tiskane, torej vnaprej pripravljene obrazce, pa tudi ročno pisane izjave. Prav slednje so najbolje  kazale  razlike  v  razumevanju  ljudi,  v  kakšnih okvirih  in zakaj naj bi zaživela jugoslovanska država. Še vedno je bila v obeh verzijah močno prisotna zvestoba habsburški monarhiji in cesarju Karlu, kot denimo na obrazcih žena  iz Čemšenika na Kranjskem (499 podpisov), 16. 1. 1918: “Živela svobodna Jugoslavija pod slavnim žezlom Habsburžanov.”63 Obenem pa, kot v izjavi 125 žena in deklet v Lescah, namenjena politikom, “naj vztrajno nadaljujejo započeto delo v korist našemu  jugoslovanskemu narodu  in s  tem v korist naši Avstriji”, medtem ko so bili nasprotniki deklaracije obsojeni takole: “Izdajalcem pa naj kri mož naših in sinov in bratov naših hrabrih zamaši klevetna grla.”64 Zvestoba monarhiji naj bi bila v besedilih prisotna še pozno spomladi 1918, čeprav – tako opozarjata tudi Stavbarjeva in Bobičeva – v delih Lojzeta Udeta in Janka Ple- terskega to dejstvo ne pride do izraza, najverjetneje ustrezno poli- tičnemu duhu v tedanji Jugoslaviji.65 Daleč največ podpisov je bilo zbranih med decembrom 1917 in marcem 1918.66 Za vrhunec akcije se šteje 25. marec 1918, ko je de- legacija žensk pod vodstvom “narodne dame” Franje Tavčar, žene Ivana Tavčarja, in Cirile Krek, sestre Janeza Evangelista Kreka, slo- 113 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 63 PAM, ADF, kart. III, št. 471. Povzeto po: Stavbar, 1992, 497.  64 PAM, ADF, kart. III, št. 550. Povzeto po: Stavbar, 1992, 504. 65 Bobič, 2014, 215; Stavbar, 1992, 358. Glej tudi: Pleterski, 1971, 176; Ude, 1970, 101.  66 Podpise v podporo deklaraciji je poslalo 507 občin in medobčinskih od- borov, obenem pa tudi okoli 150.000 posameznikov. Glej http://www.arhiv. gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/arhivalija_meseca_feb- ruar_2018/ (dostop 5. 3. 2018).  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 113 vesno izročila Antonu Korošcu knjigo z 200.000 podpisi. Bobičeva zapiše, da je to dejanje “pokazalo več kot zgolj podporo politiki Ju- goslovanskega  kluba:  to  je  bil  pravi  poziv,  naj  se  njihovi možje, bratje in sinovi vrnejo s frontnih črt domov in je zato odseval odlo- čno zahtevo ljudstva po miru.”67 Vlada je bila v svojih poskusih prepovedi deklaracijskega gibanja nekonsistentna, predvsem pa je odreagirala prepočasi in prepozno. Razloge za to gre iskati predvsem v začetnih namerah gibanja, ki je še razumevalo deklaracijo znotraj okvirov izkazovanja lojalnosti Avstriji in cesarju Karlu, tako da se vzpostavi jugoslovanska enota kot del znotraj monarhije. Z marcem 1918 pa se je težišče deklara- cijskega gibanja preneslo z zbiranja podpisov na ulice v obliki mno- žičnih javnih zborovanj.68 Vojaške oblasti so zaradi večjih nemirov aprila 1918 v Ljubljani pritisnile na dunajsko vlado, da je 12. maja gibanje  prepovedala. A  prepoved  se  tedaj  praktično ne  spoštuje več. Temu so zagotovo botrovale razmere ob koncu vojne, predvsem vse bolj izrazit občutek, da monarhija ne bo preživela.69 Ne nazadnje pa je maja prišlo tudi do odločilnega preloma v de- klaracijskem gibanju, ko je cesar Nemcem s slovenskih ozemelj 25. maja obljubil nedeljivost dežel.70 Pritiski germanizacije, nevarnost Petra Testen Koren 114 67 Bobič, 2014, 214.  68 Pleterski, 1971, 175. 69 Glej še Bobič, 2014, 212. 70 V maju so množično izbruhnili tudi vojaški upori, ki so jih sprožili v naj- večji meri nekdanji vojni ujetniki iz sovjetske Rusije, ko so se vrnili domov. Med uporniki so se znašle tudi na narodnostni osnovi vzpostavljene slo- venske, srbske, slovaške in češke enote, kar je pomenilo, da te slovanske enote za monarhijo preprosto niso bile več zanesljive. Zanimivo je, da je prav ta nacionalni element, občutek pripadnosti in zahteva po miru, ne pa revolucionarni impulz z boljševiškimi vplivi, ki se je zdel oblastem ve- liko nevarnejši, prevladal. A čisto vsem, tako vojakom na fronti kot popu- laciji v zaledju, pa je bilo skupno to, da so stradali. Za pregled slovenskih 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 114 iz Italije in agresivni madžarski nacionalizem so postopoma zasenčili tako argumente pravoslavne nevarnosti kot želje, da bi jugoslovanska entiteta obstajala znotraj habsburških okvirov. Dva dni pozneje so slovenske politične stranke sprejele izjavo, da od zahteve po usta- novitvi jugoslovanske države ne odstopajo. Retorika se je nepovratno spremenila, izjava pa ne omenja več habsburške klavzule.71 * * * Vojna na domači fronti z roko v roki s pomanjkanjem, lakoto, je bila organsko povezana z ženskami. Oblasti so od civilnega prebi- valstva, še posebej pa od žensk pričakovale, da bodo tiho prenašale skorajda nemogoče  razmere,  ker  je  tako od njih  zahtevalo  vojno stanje. Ženske so zato v boju za preživetje ubirale različne, velikokrat tudi nelegalne rešitve (poneverbe dokumentov, živilskih nakaznic, tatvine,  skrivanje  pridelkov  in  njihovo nezakonito  draženje  itd.). Predvsem pa so poteze lokalnih oblasti, z njimi pa tudi države pri vprašanju preskrbe vedno bolj občutile kot nasilje. Stopile so na ulice in postale del veliko širšega, globalnega protesta za boljše ži- vljenjske pogoje, “za kruh”, hkrati pa so zahtevale prekinitev vojnih spopadov in vrnitev njihovih najdražjih domov. Marta Verginella je v uvodniku k razstavi 1917 – Ženske na ulicah. Za kruh in narod (2017)  izpostavila,  da  so  ženske  postavile  politično  ceno  za  svoj medvojni domoljubni angažma. Marsikje so zahtevale splošno vo- lilno pravico in večje pravice na delovnem mestu, na Slovenskem 115 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” uporov v Judenburgu (12. maja), Murauu (14. maja), Radgoni (23. maja) in uporov pripadnikov drugih slovanskih narodov v Rumburgu, Pécsu in Kragujevcu glej več: Nemanič, 2002, 137–143; Plaschka, Haselsteiner, Sup- pan, 1974, 324–400. 71 Stavbar, 1993; Grdina, 2003; Bobič, 2014, 212–223; Granda, 2014, 15-27; Rahten, 2016. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 115 pa so se kot pripadnice množičnega deklaracijskega gibanja posta- vile za pravico do nove domovine.72 Bibliografija AJLEC, K. (2015): “Vojaške preskrbnine in pokojnine v prvi svetovni vojni. Zakonodaja in izvedba”, Prispevki za novejšo zgodovino, LV/2, 126–142. ALPERN ENGEL, B. (1997): “Not by Bread Alone. Subsistence Riots in Russia  during World War  I”,  The Journal of Modern History, 69/4, 696–721. BELL, A. C. (1961): The Blockade of the Central Empires, London, HMSO. BOBIČ, P. (2014): Vojna in vera. Katoliška cerkev na Slovenskem 1914–1918,  Celje,  Celjska  Mohorjeva  družba,  Društvo  Mohorjeva družba. BRODNIK, V. (1989): “Preskrba Ljubljane med 1. svetovno vojno”, Prispevki za novejšo zgodovino, 29/2, 281–323. CERGOL PARADIŽ, A., VERGINELLA, M.  (2016):  “Volemo pan, polenta e lavor”: le proteste delle donne triestine, 1914–1918, Genesis: rivista della Società Italiana delle Storiche, 15/1, 87–112.  Cfr. (194) Ordinanza imperiale del 1 agosto con la quale si definis- cono le norme relative all’approvvigionamento della popolazione con i beni di prima necessità nel periodo di durata delle condizioni di guerra, in “Codice civile per  i regni e  le regioni rappresentate nell’Assemblea nazionale”, 103 (1 agosto 1914), 909–911. CRESPI, S. (1937): Alla difesa d’Italia in guerra e a Versailles, Milano, Mondadori.  Petra Testen Koren 116 72 Verginella, 2017. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 116 DAVIS, B. J. (2000): Home Fires Burning. Food, Politics and Everyday Life in World War I Berlin, Chapel Hill, University of North Carolina Press. DRAŽUMERIČ, M.  (1988):  “Gospodarsko  življenje  v Beli  krajini med 1. svetovno vojno”, Zgodovinski časopis, 42/1, 94–95. ERJAVEC, F. (1928): Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana, Prosvetna zveza.  FISCHER, J. (2006): “Gospodarstvo v vojnih razmerah,” v: Fischer J. et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848– 1992, Ljubljana, Mladinska knjiga, 148–150. GODINA GOLIJA, M. (1996): Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, Maribor, Obzorja. GRANDA, S.  (2014):  “Majniška deklaracija  1917”, v: Bršič, B.  et  al., Majniška deklaracija 1917–1989–2014, Ljubljana, Nova obzorja, 15–27. GRÁTZ, G., SCHÜLLER, R. (1930): Der wirtschaftliche Zusammen- bruch Österreich-Ungarns. Die Tragödie der Erschöpfung, Vienna, Hölder-Pichler-Tempsky. GRDINA, I. (2003): Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politični mozaik 1860–1918, Ljubljana, Študentska založba. GREGORY, A.  (2008): The last great war. British Society and the First World War, New York, Cambridge University Press. HEALY, M.  (2004): Vienna and the Fall of the Habsburg Empire. Total War and Everyday Life in World War I, Cambridge, Cambridge University Press. HIMMELREICH, B. (1998): Prva svetovna vojna v dokumentih Zgo- dovinskega arhiva Celje, Celje, Zgodovinski arhiv. HIMMELREICH, B. (2001): Namesto žemlje črni kruh. Organizacija preskrbe z živili v Celju v času obeh svetovnih vojn, Celje, Zgodovin- ski arhiv. 117 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 117 HUNT, K. (2010): “The Politics of Food and Women’s Neighborhood Activism in First World War Britain”, International Labor and Wor- king-Class History, 77/1, 8–26. ISNENGHI, M., ROCHAT, G. (2000): La Grande Guerra, 1914–1918, Milan, Sansoni. JEGLIČ, A. B. (2015): Jegličev dnevnik. Znanstvenokritična izdaja, ur. Otrin, B., Čipić Rehar, M., Celje, Celjska Mohorjeva družba, Dru- štvo Mohorjeva družba; Ljubljana, Nadškofijski arhiv. LIKAR, S.  (2005): Valentin Oblak, kronika župnije Kropa 1914–1918, Ljubljana, Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti, Družina.  MLAKAR ADAMIČ, J. (2004): Teknilo nam je!, Trbovlje, Zasavski muzej. NADLIŠEK BARTOL, M. (2005): Na obali, Trst, ZTT=EST. NEMANIČ, I. (2002): “Upori slovenskih vojakov v maju 1918: Ju- denburg – Murau – Radgona”, Arhivi, 25/1, 137–143. OFFER, A. (1989): The First World War: An Agrarian Interpretation, Oxford, Oxford University Press.  OSBORNE, E. W. (2004): Britain’s Economic Blockade of Germany, 1914–1919, London, New York, Routledge.  PARMELEE, M. (1924): Blockade and Sea Power, New York. PLASCHKA, R. G., HASELSTEINER, H., SUPPAN, A. (1974): Innere Front. Militärasistenz, Wilerstand und Umsturz in der Donaumo- narchie 1918. Erster Band: Zwischen Streik und Meuterei, München, R. Oldenburg Verlag, 324–400. PLETERSKI, J. (1971): Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Lju- bljana, Slovenska matica. PLETERSKI, J.  (1989):  “Zunanji odmevi deklaracijskega gibanja”, Zgodovinski časopis, 43/1, 59–64. RAHTEN, A. (2016): Od Majniške deklaracije do habsburške detro- nizacije. Slovenska politika v času zadnjega habsburškega vladarja Karla, Celje, Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba. Petra Testen Koren 118 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 118 REISMAN, A. (1939): Iz življenja med vojno, Maribor, [s. n.]. SCHULZE, M.  S.  (2005):  “Austria-Hungary’s  economy  in World War I”,  v:  Broadberry,  S. N., Harrison, M.  (ur.),  The economics of World War I, Cambridge, New York, Cambridge University Press. SEDMAK, D. (2003): Ob vznožju branikov. Solkan in Solkanci med prvo svetovno vojno,  Celovec, Ljubljana, Dunaj, Mohorjeva založba. SEDMAK, D.  (2006): Kanal ob Soči, Nova Gorica, Goriški muzej; Kanal ob Soči, Občina. SELIŠNIK, I. (2005): “Ženske v zaledju vojnih zubljev”, v: Vodopivec, P, Kleindienst, K., Velika vojna in Slovenci 1914-1918, Ljubljana, Slo- venska matica, 185–198. SELIŠNIK,  I.,  CERGOL  PARADIŽ,  A.,  KONCILIJA,  Ž.  (2016): “Frauenproteste in den slowenischsprachigen Regionen Österreich- Ungarns  vor  dem und  im Ersten Weltkrieg”,  Arbeit, Bewegung, Geschichte. Zeitschrift für historische Studien, 2, 44–62. STAVBAR, V. (1992; 1993): “Izjave v podporo majniški deklaraciji”, Zgodovinski časopis, 46/3, 357–381; 46/4, 497–507; 47/1, 99–106. STRACHAN, H. (2005): La prima guerra mondiale. Una storia illu- strata, Milano, Oscar Mondadori (The First World War. A new ilu- strated history, 2003). Strle, U. (2015): “K razumevanju ženskega dela v veliki vojni”, Pri- spevki za novejšo zgodovino, LV/2, 103–125.  STRLE, U. (2016): “Delavke v ljubljanski industriji med veliko vojno (1914–1918)/Female workers in Ljubljana’s industry during the Great War (1914–1918)”, v: Vurnik, B. (ur), Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital/A new age is coming! Industry – labour – capital, Lju- bljana, Mestni muzej, 96–113.  STRUVE, P. (1917): The Exhaustion of Germany’s Food and Fodder Supply, Petrograd. 119 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 119 ŠORN,  J.  (1997):  Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919−1924, Ljubljana, Cankarjeva založba. SVOLJŠAK, P. (2004): “‘Tudi jaz sem pomagala do velike zmage!’ Položaj in vloge žensk na Slovenskem med 1. svetovno vojno”, v: Ženske skozi zgodovino. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. september–2. oktober, Ljubljana, Zveza zgo- dovinskih društev Slovenije, 153–158. ŠTEPEC, M. (2012): “Ženske v vojni 1914–1918”, v: Kokalj Kočevar, M. et al.  (ur.), Slovenke v dobi moderne, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 64–75.  THOMPSON, E. P. (1971): “The moral economy of the English crowd in the eighteenth century”, Past & Present, 50/1, 76–136.  UDE, L. (1970): “Deklaracijsko gibanje pri Slovencih”, Zgodovinski časopis, 24/3–4, 191–207. VERGINELLA, M. (2017): Uvodnik k razstavi 1917 – Ženske na ulicah. Za kruh in narod. VINCENT, P. (1985): The Politics of Hunger: Allied Blockade of Ger- many, 1915–1919, Athens, Ohio University Press.  Časopisni viri: Slovenec (1917), Ljubljana, Ljudska tiskarna Ljubljanski škofijski list (1919), Ljubljana, Škofijski ordinariat.  Novi Čas (1915), Gorica, Katoliško tiskovno društvo.  Ilustrirani glasnik (1915), Ljubljana, Katoliška tiskarna. Slovenski narod (1915, 1918), Ljubljana, Narodna tiskarna. Naprej (1917, 1918), Ljubljana, Iza Prijateljeva. Edinost (1918), Trst, Ivan Dolinar. Arhivski viri: Archivio Generale del Comune di Trieste (Mag_I_693_1917_2) Arhiv Republike Slovenije (SI AS – 307 Deželno sodišče v Ljubljani) Petra Testen Koren 120 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 120 Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS – Fond Razglasi) Pokrajinski arhiv Maribor (PAM – izjave v podporo Majniški dekla- raciji) Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL – okrožnica ljubljanskega dežel- nega glavarja, 5. aprila 1916) Spletni viri: http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/a rhivalija_meseca_februar_2018/ (zadnji dostop 5. 3. 2018) http://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/food_and_nutri- tion_austria-hungary (zadnji dostop 5. 3. 2018) Razstave: 1917 – Ženske na ulicah. Za kruh in narod. Razstava v prostorih Usta- nove “Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid, od 16. junija do no- vembra 2017. Avtorji: Marta Verginella, Petra Testen, Robert Deve- tak, Kornelija Ajlec, Ana Cergol Paradiž, Irena Selišnik, Urška Strle, Tadej Koren, Peter Mikša, Petra Svoljšak. 121 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 121