Stanje na Italijanskem. Na Italijanskeui }>riprav'jajo se velike premembe, ki utegnejo sedaujega _italijanskega" kialja zopet v piemontsko kraljevstvo nazaj potisniti. Kralj je namreč piimoran bil razpustiti drž. zbor, To pa zato, ker so si poslanci ravno tako navskriž, kakor razna italijanska plemena. Piemontezov vsa druga plemena ne trpijo; vih tega čutijo podložniki n ekdanjih 8 amostal uih dežel teško dačno butaro, ktero jira je Piemont.cz naložil ter se spominjajo srečnih nekdanjih dui, ko so malo davkov imeli, srečo mirft ia javne varuostizauživali. Na S icili.j anskem pa ue vlada več Piemontez, marveč ,,mafi)au, t. j. zdiužba roparjev, ki ima tudi med gos|i6do in med kmeti zaveznikov, ker jim služi za kles.e proti črteuirn Pieraontezom. — Vse to vlada ve ter hoče |>o novih volitvab v drž. zbor rešiti, kar se rešiti da. Boji se najbalj republikancev in rudečkarjev Garibaldijeve krvi, ker ve, da bi ti kralja ravno tako zapodili, kakor so pred leti ž njim papeža oplenili, neapolitanskega kralja in druge vojvode preguali in se avstrijskega vladaistva znebili. To vse kialj z vlado vred dobro ve, zafo želi po nnvih vnlitvab zaslombe dubiti pri — konservativnih Italijanih proti republikancem in rudeekarjem. V ta namen je poklical v ministerstvo ureduika konservativnega lista ,,Perseveranzeu, gospoda Bonghi-ja. Pa kaj zamore eden človek alj tudi vsa vlada, ako je v državi vse črvivo ia razdejano kakor na Italijauskem! Stvari se utegnejo vse dnigaže obrnoti, kakor si vlada s kialjpm obeta. Poknzalo se je, da i cent rali zacij o (suhoparnim edin^tvom) ne gre. Naspiotje med poslanci iz raznih delov zeinlje je toliko, da navadno večine ui bilo dcbiti k sejam centialaega zbora v Rirau. Ob novih volitvah utegnejo torej krepko na noge stopiti vsi, ki s sedaujim stanjem zadovoljai niso. Ia mogoče je dvoje: Ali zrnagajo i epublikanci ali pa federalisti. Ce zmagajo prvi, nat-tanejo skoro politične boraatije, ki bodo kralja prisililo umakniti se na Piemontsko domu, za sv. Očeta pa nastopi najbujsa, pa gotovo tudi posledaja stiska, kajti ljudovlada ali republika je na Italijanskem še rnanj mogoča kakor ediustvena m.inarbija. — Ce [>a zmagajo ob volitvah federalisti, t. j. prijatelji nekdanjih samostaluili ital. dežel, bo Pieinontez tudi iti moral tje, od kodar je prišel, _a ]Ki|ieža pa na?to|»i diin rešeaja ia zmage! Katoliški Sloveuci iu federalisti želiruo toiej ziuage italijanskim katoličanom in federalistom.