GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 29. aprila mo LETO VIL, ŠTEV. 34 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-ŠISKA 341. Na podlagi 14. in 39. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ it. 52/59) in 25. člena statuta občine Ljubljana-Siška je občinski ljudski odbor Ljubljana-Šiška na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 6. aprila 1960 sprejel trditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 4. člen Svet za družbeni plan In finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene Izdatke po posameznih postavkah in odobrava Izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine ene četrtine letnega VABILO na 4. selo Mestnega sveta Na osnovi 140. člena statuta okraja Ljubljana 'sklicujem 4. sejo Mestnega sveto, ki ho v četrtek, dne 5. maja 1%0 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. \ Predlagam naslednji dnevni red: 1. O načelih urbanistične ureditve in izgradnje stanovanjskih in poslovnih stavb v območju mesta Ljubljane. (Poročevalec Jože Jager, podpredsednik OI.O.) 2. Prenos nekaterih zadev po zakonu o stanovanjskih razmerjih in po zakonu o poslovnih stavbah in prostorih v pristojnosti občinskih ljudskih odborov. 5. Določitev delegacije mesta Ljubljane za redno letno skupščino Stalne konference mest v Banja Luki. Morebitno odsotnosti javile Oddelku za občo upravo, Kresija soba št. It/i (telefon: 22-212 int. 207). Predsednik Mestnega sveta Marijan Jenko l. r. IZDATKI A. Proračun 1. del — Prosveta ln kultura 99,232.000 2. del — Socialno varstvo 25,800.000 3. del — Zdravstvena zaščita 9,105.000 5. del — Državna uprava 49,469.000 6. del — Komunalna dejavnost 45,700.000 7. del — Negospodarske investicije 30,000.000 8. del — Dotacije: a) družbenim organizacijam 13,514.000 b) skladom 1,550.000 c) samostojnim zavodom 28,377.000 43,441.000 9. del — Obveznosti tn garancije 2,581.000 10. del — Proračunska rezerva 9,672.000 Skupaj proračunski izdatki 315,000.000 11. del — Blokirani del dohodkov 3,290.000 Skupaj 318,290.000 B. Proračunski skladi 1. Izdatki 12,100.000 2, Blokirani del dohodkov 3,980.000 Skupaj 16.080.000 VABILO na 21. sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 83. Člena zakona o okrajnih ljudskih odborih tet 48. člena statuta okraja Ljubljana ODLOK o proračunu občine Ljubljana-Šiška za leto 1960. plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 1. člen Proračun občine Ljubljana-Siška za leto 1960 obsega I. OBČINSKI PRORAČUN din z dohodki v znesku 317,290.000 z izdatki v znesku 315,000.000 s presežkom dohodkov nad izdatki, ki je v letu 1960 blokiran 3,290.000 II. FINANČNI NAČRTI PRORAČUNSKIH SKLADOV z lastnimi dohodki v din znesku 14,530.000 5. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razdeljuje na posamezne občinske organe in zavode kredite, ki so v občinskem proračunu predvideni za nove organe in zavode. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. jantarja 1960. St. 03/6-30-9/2-1960. Ljubljana, 7. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Janez Nedog, l. r. z izdatki v znesku 16,080.000 s primanjkljajem v znesku 1,550.000 2. člen Primanjkljaj v finančnih načrtih proračunskih skladov v znesku 1,550.000 dinarjev se krije z dotacijo tz proračuna. 3. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morajo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po pri- PRORACUN DOHODKI A. Proračun 1. del — Skupni dohodki 2. del — Posebni dohodki 3. del — Dohodki državnih organov in zavodov 4. del — Ostali dohodki Skupaj B. Proračunski skladi 1. Lastni skladi 2. Dotacija Skupaj 128.349.000 187.941.000 1,200.000 800.000 818,290.000 14.530.000 1,550.000 10.080.000 sklicujem 21. sejo obeh zborov, ki bo v petek, dne 6. maja 1960 ob 9. uri dopoldnei v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo o delu okrožnega in okrajnih sodišč na področju Okrožnega sodišča v Ljubljani. 2. Odlok o spremembah odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana. 3. Odlok o uveljavitvi določb zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča glede zakupa kmetijskega zemljišča v državljanski lastnini. 4. Odlok o določitvi odškodnine za popolno razlastitev kmefij-skega in nerodovitnega zemljišča za leto !%0. 3. Potrditev predračuna Komunalne banke v Ljubljani za I. 1960. 6. Sprejem odločbe o zadolžitvi preskrbovalnega podjetja »Sadje-zelenjava« v Ljubljani, da sklene pogodbe s kmetijskimi organizacijami za dobavo nekaterih kmetijskih pridelkov. 7. Preimenovanje gospodinjske šole v Zagorju v šolo »Angelco Ocepkove«. 8. Dodelitev gozdnih parcel v upravo KZ Ig, [nšfilutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani ter občinskima ljudskima odboroma Litija in Medvode. 9. Odprava akta o razlastitvi nepremičnin Josipa Rajhmana iz Celja. 10. Predlog za zvišanje mesečne rente Zofiji Banda iz Ljubljane, 11. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Oddelku za občo upravo OLO, Kresija soba št. 11 (telefon: 22-121 int, 207). Predsednik OLO Franc Pepit l. r. GLASNIK Družbeni pien občine Ljubljano-šiška za leio 1960 342. Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakon« o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. I. FLRJ št. 52/57), 23. člena statutu občine Ljubljana-Šišku v zvezi z določbami Zveznega družbenega plana za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 52/59), družbenega plana I.R Slovenije za leto 1960 (Ur. I. LRS št. 2/60) in družbenega plana okraju Ljubljana za 1. 1960 (»Glasnik« št. 20/60) je občinski ljudski odbor Ljubijana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 6. aprila 1960 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Družbeni plan občine Ljubljanu-Šiška zu leto 1960 se s svojimi osnovnimi nalogami vključuje v izvrševanje plana gospodarskega razvoja občine zn obdobje 1957—1961 ter zveznega, republiškega in okrajnega plana zu leto 1960. Na podlagi dosedanjih uspehov, ki se kažejo v naraščanju industrijske proizvodnje, vidnem razmahu obrtne dejavnosti socialističnega sektorja, v razširitvi trgovske mreže, v investicijskih vlaganjih zadnjih let v osnovna sredstva, v stvarnem večanju osebne potrošnje in družbenega standarda ter ustvarjanju ugodnejših pogojev za nadaljnji razvoj, določa družbeni plan za lelo 1960 tele osnovne naloge: 1. še nadalje je treba povečati proizvodnjo v vseh panogah gospodarstva, tako da se nivo proizvodnje. ki je določen v družbenem planu za razdobje 1957—1961 doseže že v letu 1960. Tej osnovni nalogi mora biti podrejena vsa proizvodnja in investicijska politika; 2. rezultati, doseženi v gospodarskih organizacijah v letu 1959, v precejšnji meri temeljijo na korenitih spremembah v nagrajevanju po učinku. To se še ni razvilo v pričakovani meri in je nujno v letu 1960 pospešeno razvijati in uvajati nove načine nagrajevanja po učinku, obstoječe pa izpopolnjevati, tako da bi gospodarske organizacije tudi manj pomembno delovna mesta vezale na nagrajevanje po učinku. Zbor proizvajalcev in oddelek za gospodarske in finančne zadeve bosta v letu 1960 trajno in podrobno spremljala in usmerjala vse pojave v zvezi z nagrajevanjem; 3. racionalneje je treba zaposlovati delovno silo, to pa narekuje, da sc mora voditi ostra borbo zn odkrivanje notranjih rezerv v podjetjih. Povečanje proizvodnjo je treba doseči ob istem številu delovne sile z boljšo organizacijo delu, s strokovnim dviganjem in usposabljanjem delavcev na posameznih delovnih mestih, ki zahtevajo več znanja in spretnosti; 4. posvečati je treba posebno skrb racionalizaciji proizvodnih procesov in boljšemu izkoriščanju obstoječih kapacitet, normalni preskrbi s surovinami in energijo, večji komercialni sposobnosti podjetij, zlasti v odnosu do zahtev tržišča tako v pogledu asortimana kakor tudi kvalitete; 5. razvoj osebne potrošnje je odvisen zlasti od organizacije pre-skrbovanja, zato bo ljudski odbor preko svojih organov skrbel za stabilnost trga. Usmeril bo večji del sredstev investicijskega sklada za sodobnejše opremljanje trgovin, za novogradnje pa bo angažiral kredite, katerih tlel bo uporabljen tudi za obrat družbene prehrane in za zdravstveni dom, nadaljeval bo s širjenjem in modernizacijo storitvene obrti, v okviru stanovanjskih skupnosti pa bo razvijal in ustanavljal komunalno službo in servise, ki naj služijo gospodinjstvom ter delovnega človeka razbremenijo vsakdailjih drobnih skrbi, V obrti naj se upošteva potreba po obrtnih proizvodih in storitvah, zlasti takih, ki so namenjene vsemu prebivalstvu po primerni ceni, pri čemer pa naj akunmlativnost ne no vselej in edinole odločilna za ustanovitev obrtnih delavnic; 6. zaostrena kontrola cen in kvaliteta naj zagotovi, da ne bi prišlo do pojavov, ki bi lahko kvarili politiko povečanja realnih dohodkov delavcev, prav tako pa bo tudi politika glede občinskih taks, občinskega prometnega davka in občinskih doklad ter dopolnilnega proračunskega prispevka, kakor tudi glede komunalnih storitev v skladu s splošno politiko realne potrošnje osebnih dohodkov. Pospešeno se bo nadaljevalo z izgradnjo stanovanj ter šolskih, zdravstvenih in komunalnih objektov. Z novim proračunskim sistemom, z reformo finansiranja stanovanjske graditve spričo novih ekonomskih najemnin bo stvarno možno hitreje finansirati tako komunalno kakor stanovanjsko izgradnjo in uspešno popravljati že obstoječi stanovanjski fond; 7. za izvršitev naštetih nalog se bodo tudi v letu 1960 združevala sredstva gospodarskih organizacij preko občinskega investicijskega sklada, da sc bo lahko nadaljevalo z gradnjo trgovskega centra in za-počelo z gradnjo obrata družbene prehrane; 8. v proračunski potrošnji je potrebno kar najracionalnejše gospodarjenje s sredstvi zn potrebe administracije, da bi se tako čim več sredstev sprostilo za negospodarsko investicije in zn nemoteno funkcioniranje in nadaljnji razvoj ostalih služb v občini. Indeks 1958 19*59 1960 1959 1958 1960 1959 Industrija 10.690.552 12,030.539 13,964.667 112,5 116,t Kmetijstvo 53.268 61.320 70.641 115,1 115.2 Gradbeništvo 498.829 591.950 1,069.658 118,7 180,7 ‘ Promet 1.735.8C0 1,816.562 2,080.268 104,7 114,5 Trgovina 1,018.033 1,100.352 1,229.581 108.1 111,7 Gostinstvo 191.449 217.909 244.022 113,8 112,0 Gbrt 1,627.109 1,981.089 2,203.476 121.8 111,2 Komunala 745.064 1,062.736 1,128.856 142,6 106,2 Gospodarstvo skupnj 16,560.104 18,862.457 21,991.069 113,9 116,6 Predvideni porast proizvodnje in storitev bo mogoče doseči le, če bodo gospodarske organizacije izkoristile vse pogoje zu razvoj proiz-v°dnjc, to sc pravi predvsem povečale delovno storilnost, boljše izkoriščale osnovna in obratna sredstva, smotrno investirate, vodile pravilno tarifno politiko in pd. 3. poglavje Investicije in družbeni standard Za uresničitev nakazanih smernic zu uspešni razvoj družbenega standarda se predvidevajo sledeči ukrepi, ki bodo vplivali na pospešeni dvig življenjskega standarda prebivalcev občine in sploh prebivalcev Ljublajnc: a) Na področju stanovanjsko graditve. Pospešena stanovanjska graditev v letu 1959 se bo tudi nadaljevala v letu 1960. Na podlagi izkušenj in v cilju pocenitve gradbenih storitev in čim hitrejše gradnje sc je že v letu 1959 pristopilo k pofindu-strijski gradnji poizkusnih stanovanjskih blokov. Izkušnje na gradnji stanovnnsjkih hiš na polindu-strijski način so pokazale vso prednost take graditve, tako da se bo v letu 1960 še intenzivnejše delalo na gradnji takih stanovanjskih hiš. Hitra in cenena gradnja bo gledo na stanovanjsko reformo, ki se bo izvedla, šo bolj zainteresirala podjetja in ustanove ter posameznike pri gradnji stanovanj. Z zazidavo predvidenih predelov se bodo istočasno tudi urejevale vse komunalne naprave v posredni in neposredni okolici stanovanjskih hiš ozir.oma naselij. V letn 1960 sc bo nadaljevalo z gradbenimi in obrtniškimi deli na stanovanjskih blokih, ki so bili v gradnji v letu 1959. Y teh blokih se bo delo nadaljevalo na 699 stanovanjskih enotah, od tega na 618 stanovanjih in na 81 samskih sobah. V lotu 1960 se predvideva v bločni gradnji vselitev v 285 stanovanj in v 81 samskih sob. Gradbena in obrtniška dela se bodo nadaljevala tudi na 190 stanovanjskih enotah v vrstni gradnji, ki jo grade stanovanjske gradbene zadruge. V letu 1960 bo v vrstni zadružni gradnji vseljivih 120 stanovanj. Individualna gradnja iz preteklih let se bo nadaljevala na 43 stanovanjskih hišah, v letu 1960 pa bo vseljivih 23 stanovanj. V letu 1960 bo torej vseljivih skupaj 428 stanovanj in 81 samskih sob. Poleg nadaljevanja'gradenj, katere so bilo začete v letu 1939, se bo po planu začelo graditi še na sledečih gradnjah: 1. 10 stanovanjskih blokov med Tugomirjevo in Šišensko cesto, ki bodo obsegali vsak po 40 stanovanj, to je 2. stanovanjski blok ob Ruski ulici (Union) 3. 2 stanovanjska bloka na vogalu Drenikove in Verovškovc ulice (Zavod zn stan. izgradnjo OLG Ljubljana) 4. I stanovanjski blok ob cesti >Nu Jami« (ObLO Ljubijunn-fiiškn) 5. 6 stanovanjskih blokov ob tovarni »Lek« (Za- vod za stanovanjsko izgrnd. OLG Ljubljana) 6. 2 stanovanjska bloka ob Celovški cesti (stano- vanjska zadruga Litostroj) 7. 1 stanovanjski blok ob novi Zbiralni stanovanj- ski cesti »Na Jami« (Toplovod) 400 stanovanj 40 240 2. poglavje Na podlagi povečanega obsega proizvodnje in storitev v se predvideva naslednji porast družbenega bruto proizvoda nega dohodka: letu 1960 in rmrod- — v 000 din — IvkoČc cene 1958 1959 1960 1959 1960 Družbeni bruto 1958 1959 proizvod 16,560.104 18,862.457 21,991.069 113,9 116,6 Narodni dohodek 7,061.455 7,894.801 9,073.467 111,8 114,9 I i i porastu družbenega bruto proizvoda so udeležene posamezne dejavnosti takole: Tu stanovanja bodo vseljiva šele v letu 1961 in v letu 1962. Na zadružnih vrstnih hišah se bo začelo graditi, in sicer: 1. vrstne stanovanjske hiše »Pod hribom« (Zavod za zadružno izgradnjo OLG Ljubljana) 58 stanovanj; 2. vrstne stanovanjske hiše ob Vodnikovi cesti (Stan. zadruga »Miličnik«) 7 stanovanj. Individualna stanovanjska gradnja sc praviloma ne bo več dovoljevala, izjemoma pa bo še zazidanih nekaj gradbenih vrzeli, in to predvidoma 10 stanovanj. Nadalje se bo pristopilo še h gradnji 72 samskih sob v samskem domu, ki ga gradi občinski ljudski odbor, in h gradnji 4 stanovanjskih blokov — provizorijev za delavska naselja »Gradisa« in »Agroscrvisn« ' z 200 samskimi sobami. Začrtane smernice zn zmanjšan je individualne gradnje in povečanje blokovne gradnje se bodo v 1, 1960 uresničile v korist blokovne grud- Skupnj 880 stanovanj nje. Gradnja stanovanj v različnih gradbenih fazah daje vso možnost izkoriščanja obstoječih kapacitet enakomerno preko vsega letu. Poleg stanovanjske grndnje se bo na območju občine nadaljevalo z gradnjo novih dclavniškili in obrtnih prostorov podjetij »Kovinur«, »Elcktromehanika« in Vodovodno-clektro-instalnterskega podjetja. Nadaljevala se bo »gradnja tudi ua razširitvi dclavniškili prostorov podjetja »Ljubijana-Transport«. Poleg tega po se bo pristopilo h graditvi nove industrijske hale zn podjetje »Karoserija«, gradnji bencinske črpalke podjetja »Petrol« ob Celovški cesti, gradnji nove plinarne in obrtnih delavnic »Na Jami«. V stanovanjsko gradnjo sc bo letos vložilo 1.200,000.000 dinarjev, v ostalo gradnjo pa okoli 200,000.000 dinurjev. , h) Na področju komunale In urbanizma. Za vsa komunalna dola sc bo predvidoma investiralo okoli 250 milijonov dinarjev. Pri tem bo najet kratkoročni kredit pri Mestni hranilnici v znesku 70 milijonov dinarjev. Od celotne vsote 250 milijonov dinarjev bo porabljenih za ureditev cest 118,099.000 dinarjev, za ureditev kanalizacije 80,400.000 dinarjev, za ureditev vodovod, naprav 12,700.000 dinarjev, za ureditev zelenic 50 milijonov 801.000 dinarjev in za ureditev javne razsvetljave 8,000.000 dinarjev. Elektro Ljubljana-mesto bo zgradilo 6 trafopostaj, in sicer: v Sojerjevi ulici, pri mestnih blokih, v Aleševčevi ulici, Obirski ulici, pri upravni zgradbi ObLO in v Djnko-vičevi ulici; za to bo predvidoma investiranih skupno 50 milijonov dinarjev. c) Stanovanjske skupnosti. Stanovanjske skupnosti, ki so bile formirane v letu 1959, bo potrebno v letu 1960 še nadalje krepiti. V okviru predvidenih potreb bralo stanovanjske skupnosti v letu 1960 v okviru razpoložljivih finančnih sredstev postopoma ustanavljalo in opremljale servisne delavnice in skrbele za razvoj ostalih služi) za pomoč gospodinjstvom. V tu namen je predvidena v proračunu za leto 1960 dotacija v znesku 2,200.000 dinarjev. č) Asanaeija Dravelj. K asanaciji draveljskega potoka Pržanec se zaradi velikih voda ni moglo pristopiti v letu 1959, K asa-naeiji pa se bo pristopilo v 1. 1960, za kar se bo vložilo predvidoma 2.000.000 dinarjev iz letu 1959 in novih 5,000.000 dinarjev, ki so za asauacijo predvideni v letu 1960, torej skupno 5,000.000 dinarjev. Izvedba asanacijskih del bo predvidoma izvršena v letih 1960 in 1961 ter bo s tem problem odvajanja meteornih voda v Dravljah rešen. d) Področje šolstva. V letu 1960 se bo gradila telovadnica pri šoli »Hinka Smrekarja«. Ker bo telovadnica podkletena in bosta v kleti dve delavnici, bosta lahko sedanji delavnici v šolski stavbi1 služili za učilnici in sc bo s tem preprečil pouk v treh izmenah. Za to gradnjo bo potrebnih okoli 40 milijonov dinarjev. Nadalje bo izdelan idejni projekt za novo osemletko »Na Jamic. 1'udi v letošnjem letu se zvišuje proračun za šole in vrtce glede materialnih izdatkov, zlasti za ureditev zunajosti stavb. Poleg tega se bo nadaljevalo z gradnjo na šoli in internatu železniške industrijske šole. e) Na področju zdravstva. V letu 1960 bo investiranih za dograditev novega zdravstvenega doma Se okoli 60 milijonov, ker je celotna gradnja preračunana na 90 milijonov dinarjev. Ker bo z .dograditvijo zdravstvenega domu potrebno tu dom tudi opremiti, je za opremo in nabavo potrebne aparature potrebnih še nadaljnjih 50 milijonov dinarjev. Ker bo novi zdravstveni dom zajemal vso zdravstveno službo, razen splošnih ambulant, katere je nujno potrebno približati koristniku, bo v letu 1960 za načrte in za začetna dela nove splošne ambulante v Ruski ulici — v stavbi, ki jo spomladi začne graditi podjetje »Union«, vloženih okoli 500.000 dinarjev. Domovi oddiha — počitniška letovanja — za preventivno zdravljenje otrok v občini (v Srednji Dobravi - pri Kropi, v Poreču in na Pagu) potrebujejo še nadaljnjo izpopolnitev predvsem inventarja. V te namene no v letu 1960 vloženih okoli 6 milijonov dinarjev, pri čemer je upoštevan tudi zadnji obrrjk odplačila za investicije doma na Pagu. DRUGI DEU RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 4. poglavje Industrija V letu 1960 se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 12,5% nasproti doseženi proizvodnji leta 1959. Gibanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje po posameznih strokah je naslednje: Indeksi lilisrg* industrijske proirroduje Široke 19S» J960 I9M im 117 — kovinska industrija 125,4 112,7 120 — kemična industrija 115,6 114,9 122 — lesna industrija 116,5 116,7 12* — tekstilna industrija 100,7 118,9 125 — industrija usnja in obutve 109,9 125,7 127 — prehrambena industrija 100,5 100,4 Industrija skupaj 118,5 112,5 Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh strokah industrije, razen v živilski industriji, kjer bo proizvodnja predvidoma ostala na isti višini kot v letu 1959. Podjetje »Elektra« povečuje v •etn 1960 proizvodnjo za 11,9*/«, kar •nu l>i> uspelo z uvedbo novih tehnoloških postopkov, z razširitvijo prostorov in z nabavo hidravlične stiskalnice, ki bo omogočila, da preide v popolnejšo industrijsko proizvodnjo tehničnih aparatov in artiklov, ki jih namerava usvojiti v lotu 1960. V tem letu bo podjetje Pripravilo proizvodnjo plinskih kuhalnikov, katerih še ne izdeluje tio-ben<» podjetje v Sloveniji. Pri podjetju »Litostroj« se bo Predvidoma povečala proizvodnja Z-a 12,6*/«. Uvedena bo serijska proizvodnja črpalk, s področja industrijske o|»retne pa so v programu ladijski Diesel motorji, hidravlične stiskalnice ter vozila na mehanični pogon. Podjetje ima pripravljen investicijski program za rekonstrukcijo jeklolivarne in sušilnice. S tem bo podjetje odpravilo ozka grla in lahko bolje izkoriščalo ostalo kapacitete. Pri podjetju »Unilas« se ho proizvodnja v letu 1960 povečala za 17*/« nasproti letu 1959, k čemur bo pripomogla kooperacija z drugimi podjetji. Predvidoma bo podjetje pričelo s serijsko proizvodnjo kopalnih baterij, za kar že pripravlja prototipe. Predvideno je povečanje proizvodnje v podjetju »Lek« za 14,9°/«. K temu bo pripomogla nabava novih strojev v letu 1959, ki bodo deloma odpravili ozka grla v proizvodnji. Podjetje je med drugim nabavilo avtomatični stroj za polnjenje in zapiranje ampul ter avtomatičen stroj za tisKunje ampul, fazne mešalce, stroj zn embalirnnje supozitorijev, kar se je do sedaj delalo ročno. Podjetje bo razširilo asortiment izdelkov z uvedbo proizvodnje dušikovega oksida in di-gitalisa. V podjetju »Plutal« je predvideno povečanje proizvodnje za 14,9%, in sicer pri izdelkih iz pinte 12%, pri izdelkih iz plutovega zdroba pa za 45,6%. Povečanje proizvodnje izdelkov iz pinte — predvsem kronskih zamaškov, bo omogočila nabava novih stiskalnic. Podjetje namerava uvesti proizvodnjo posebnih avtoexpandiranih plošč za zvočno in termično izolacijo. Tovarna dekorativnih tkanin povečuje predvsem proizvodnjo tkanin iz česane volne in tkanin iz umetne svile. Predvideno je povečanje proizvodnje za 19,5%. V obratu nu Celovški cesti bo podjetje pričelo s prvo fazo rekonstrukcije, ki bo obsegala nabavo 10 statev. Podjetje »Zvezda« predvideva nabavo 5 strojev, kar se bo odražalo v povečani proizvodnji za 14,5%, tako da bo izdelalo 5000 parov čevljev več kot v letu 1959. Skušalo do tudi izboljšati asortiment izdelkov. Podjetje »Torbica« povišuje proizvodni plan za 19,5%. V tem letu namerava pričeti z rekonstrukcijo strojnega parka, za kar je najelo posojilo v znesku 2,570.000 dinarjev pri zunanjetrgovinski banki, zato pa bo moralo v prihodnjih letih povečati izvoz svojih izdelkov. Podjetje »Usnjeni izdelki« je v letu 1959 ustanovilo nov obrat v Stanežičah, kjer bo uvcdld serijsko izdelavo kovčkov ter je v ta namen nabavilo dva nova stroja. Z rekonstrukcijo zgradbe je ustvarilo tudi boljšo delovne pogoje. Predvidoma se bo proizvodnja v tem podjetju povečala za 55,2%. Pri podjetju »Alko« in »Union« bo proizvodnja ostala na višini leta 1959. Z rekonstrukcijo stekleničnice in vložne kleti, ki bo končana v letu 1960, bo podjetju »Union« omogočeno izboljšati in povečali asor- timent In kvaliteto piva in zadovoljiti tržišče tudi v sezoni s pivom v steklenicah. Na podlagi previdenega povečanja proizvodnje in števila zaposlenih se računa, da se bo storilnost v industriji povečala predvidoma za 9—10%. Predvideni porast delovne storilnosti bo dosežen, če bodo temu vprašanju posvečali posebno pozornost organi delavskega samoupravljanja, sindikati, občinski ljudski odbor in ostale družbene in politične organizacije. V ta namen jo treba: — racionalno zaposliti še obstoječo delovno silo in bolje uporabiti delovni čas, tako da bo kar najmanj izostankov in prelivanja delovne sile; — gospodarske organizacije naj podvzamejo ukrepe za povečanje delovne discipline ter za zboljšanje delovnih pogojev, pri čemer nai dosledno upoštevajo higiensko-tchnič-ne predpise, kar bo vplivalo na zmanjšanje izostankov; — izpopolniti sistem nagrajevanja po učinku dela, posebno tam, kjer ta oblika stimulacije še ni v zadostni meri vpeljana. Osebni dohodki delavcev naj bodo kar najbolj odvisni od njihovega dela in uspešnega poslovanja; — sporazumno z gospodarskimi organizacijami bo občinski ljudski odbor določil maksimalno število zaposlenih, ki jih smejo imeti posamezne gospodarske organizacije) — zaposlujejo naj se predvsem tisti zaposleni delavci, ki izhajajo iz naravnega prirasla prebivalstva mest in industrijskih središč. Svet za delo občinskega ljudskega odbora bo moral stalno spremljati gibanje števila zaposlenih in voditi skrb, da se bodo naloge, postavljene z družbenim planom glede delovne sile, izpolnjevale. V letu 1960 se predvideva v industriji zmanjšanje izvoza nasproti letu 1959 za 50,4%. Po posameznih strokah bo gibanje izvoza naslednje: V 000 deviznih dinarje? Stroka Kovinska industrija Kemična industrija Tekstilna industrija Industrija obutve in usnja Živilska industrija Industrija skupaj bil dosežen v preteklem letu, ker se konkurenčna sposobnost podjetja Litostroj na zunanjem trgu zmanjšuje, deloma pa zaradi naraščanja prozvodnje v državah, kamor je podjetje največ izvažalo. Planirani izvoz v glavnem sloni na zaključkih, sklenjenih v letu 1958. Podjetje »l.ek< prav tako predvideva za 51% nižji izvoz predvsem zaradi tega, ker podjetje nima na razpolago zadostnih količin bizmun-dovili soli, ki jih je izvažalo v Švico, Holandijo, Italijo, Francijo in Urugvaj, ker te zadostujejo samo za kritje potreb domačega tržišča. Ravno tako je izpadel izvoz etru. V industriji usnja in obutve zvišuje izvoz predvsem podjetje »Zvezda«, in sicer za 76%, ker namerava izvoziti 10.000 parov čevljev. Povečal se bo predvsem izvoz v Poljsko, SSSR in Vzhodno Nemčijo. Tudi podjetji »Torbica« in »Usnjeni izdelki« predvidevata nekoliko večji izvoz svojih izdelkov, kot jo bil v preteklem letu. Realizacija Vi rtn Indeks 300 dinarjev Struktura itvoza mo 1960 196(1 1039 1960 224.555 110.602 19» 4V 68,1 48,2 51.700 40.900 79,1 15.7 17,9 1.889 1.889 100,0 0.5 0,8 49.067 75.000 148,8 14.9 51,8 2.545 2.958 116,2 0,8 1.5 529,756 229.549 69,6 100 100 p redko! jo 5. poglavje Kmetijstvo Ljudski odbor bo pospeševal razvoj kmetijstva z dajanjem sredstev iz proračuna za preventivne ukrepe pri zatiranju sadnih škodljivcev in koloradskega hrošča, za poučna predavanja iz kmetijstva in vrtnarstva ter za pravočasno izvajanje varstvenih ukiepov. Naloga kmetijskih zadrug »Šentvid« in »Ljubljana« bo zlasti v tem, da se dosežejo vsaj predvideni hektarski donosi važnejših kmetijskih kultur in «1« nadaljujeta z izvajanjem akcijskih programov v pridelovanju glavnih žitaric ter da dosežeta predpisane površine za kooperacijsko proizvodnjo raznih kultur. Na K7 Šentvid odpade 75 ha in na KZ Ljubljana 42 ha obdelovalne površine. Kooperacijska proizvodnja je predvidena največ na travnikih (detelja in travniška mešanica), pri krompirju ter pri visoke-rodni in udomačeni pšenici, manj pa pri ječmenu, ovsu, koruzi ia krmnih okopuvinali Razširila sc bo proizvodnja v sodelovanju z individualnimi proizvajalci in odpravile dosedanje pomanjkljivosti glede nezadostnega gnojenja in setve. V zvezi s tem sc predvideva povečanje proizvodnje in hektarskega donosa, kakor tudi strokovna uporaba umetnih gnojil. Podružnici »Sadjar in vrtnar« v Šiški bo poverjeno pospeševalno delo v sadjarstvu. V ta namen bo v sodelovanju z obema kmetijskima zadrugama organizirala obrezovanje in škropljenje sadnega drevia ter akcije za zatiranje koloradskega hrošča. Predvideno je tudi organiziranje večjega številu predavanj o obrezovanju, sajenju in gnojenju sadnega drevja, povrtnine in cvetja. Zdravstveno zaščito, cepljenje in zdravljenje živali bo izvajala veterinarska služba po skupni Veterinarski postaji Medvode-Sentvid-Si-Žka, ki bo odslej izvrševala tudi umetno osemenjevanje 261 krav in zaščitno cepljenje prašičev, kokoši in psov. 6. poglavje Promet Obseg storitev in proizvodnje železniških namenskih podjetij se bo v letu 1960 povečal za 14,6%. Delo in razvoj teh podjetij je povezano s potrebami železnic, zato je njihovo dejavnost odvisna od dveh glavnih investitorjev: Železniškega transportnega podjetja in Direkcije železnic v Ljubljani. Glavno povečanje storitev v letu 1960 predvidevata Železniško elek-tro podjetje In Železniško podjetje za signalne naprave. Železniško clckiro podjetje zvišuje plan za 39,7% in bo v tem letu dokončalo elektrifikacijo proge od Rakeku do Borovnice ter nadaljevalo dela na elektrifikaciji preko Ljubljano do Jesenic. Podjetje je v letu 1959 nabavilo stružnico in nekaj opreme, kar bo tudi pripomoglo k povečanju njegove dejavnosti. Železniško podjetje za signalne naprave povišuje obseg svojih storitev za 38,5%, ker bo podjetje na novo serijsko proizvajalo avtomatske plombe, ki sc bodo rabile pri plombiranju vagonov, kar bo povečalo varnost blaga; sklenjena je že pogodba za izdelavo 5 milijonov kosov teh plomb. Ostala železniška namenska podjetja ne predvidevajo bistvenega povečanja plana za leto 1960,. ker jim obstoječe kapacitete tega ne dopuščajo. 7. poglavje Trgovina Doseženi rezultati v preteklem letu in nadaljnji gospodarski razvoj ter povečanje kupne moči bodo omogočili tudi večji obseg blagovne izmenjave. Predvidoma se bo blagovni promet povečal za 9,3%, in sicer: 1. v notranji trgovini za 8,2% n) v trgovini na veliko za 7,9% b) v trgovini na drobno za 8,4% 2. v zunanji trgovini za 10,3% Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem industrijske proizvodnje, predvsem predmetov zn široko potrošnjo, povečanjem kmetijske proizvodnje, uvozom blaga zn široko potiošnjo in povečanjem osebne potrošnje. Da bo trgovina dosegla planirani promet, predvidevajo trgovska podjetja naslednje: Trgovsko podjetje »Galis« bo razširilo predmet poslovanja tudi na izdelke tekstilne galanterije, z nabavo kamiona pa bo doseženo hitrejše dostavljanje izdelkov. Zaradi novili cen električne energije in povečane porabe trdih goriv bo tuili podjetje »Kurivo-prodajn« povečalo blagovni promet. Zaradi omejitve voženj s konji je predviden nakup kamionov, kar bo omogočalo hitrejšo dostavo blaga tudi na daljših relacijah. Trgovsko podjetje »Grmada« bo izboljšalo opremo v dveh poslovalnicah in za ostale poslovalnice nabavilo avtomatske tehtnice, register blagajne, hladilne pulte, hladilnike in tricikle. V drugi polovici leta bo podjetje odprlo prodajalne v preskrbovalnem centru ob Šišenski cesti. Zunanja trgovina oziroma zastopniška podjetja bodo v letošnjem letu imela pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju blagovnega prometa. Podjetje »Cosmos« povečuje blagovni promet in sc zaradi intenzivr nejše analize tržišča vedno bolj uveljavlja. Podjetje »Avtotehna« bistveno ne povečuje prometa, ker je odvisno od splošne devizne politike. Podjetje predvideva začetek gradenj novih skladiščnih in upravnih prostorov ob Celovški cesti. Podjetje »Slovenija-vino« predvideva povečano prodajo brezalkoholnih pijač zaradi postavitve nove polnilne naprave. Uveden je postopek zn ukinitev podružnice »Slovin« v Bel-iji, odprlo pa bo prodajno skla-isčc na Vrhniki, Zaradi povečanega obsega proizvodnje in uvoza blaga za široko potrošnjo bodo v letu 1960 ustvarjeni pogoji za večjo stabilnost cen m odnosov na tržišču. Zato bo moralo biti delovanje gospodarskih organizacij In Sveta za blagovni promet usmerjeno predvsem na odstranjevanje tistih pomanjkljivosti, ki vplivajo na nezadostno preskrbljenost trga kot posledica premalo razširjenega trgovskega omrežja in nezadovoljivega asortimenta blaga. Svet zn blagovni promet bo v sodelovanju s predstavniki trgovinske zbornice zn okraj Ljubljana, Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljano in stanovanjskih skupnosti pripravil predloge za razvoj trgovske mreže na drobno. Da bi se prodajne zmogljivosti v prihodnjih letih hitreje povečale, sc bodo že v letošnjem letu pravočasno pripravili investicijski programi za uvedbo samopostrežnih, delno samopostrežnih in klasičnih trgovin. Pripravljeni bodo načrti za gradnjo manjšega potrošniškega centra v Dravljah, ki bo imel prodajne oddelke za špecerijo, galanterijo, prodajo kruha, mleka in mesa, nadalje načrti za potrošniški center za področje stanovanjske skupnosti »Litostroj« ob Celovški cesti in za trgovski center v bodočem centru občine. Povečal sc bo tudi trgovski lokal na Celovški cesti 63 z adaptacijo celotnega pritličja, kjer bo urejena samopostrežna trgovino. V letu 1960 oh dograjen potrošniški center ob Šišenski cesti s prodajnimi oddelki za špecerijo, galanterijo, sadje in zelenjavo ter z zajtrkovalnico in mesarijo. Z dograditvijo tega centra bo v veliki meri omiljen problem pravilne in pravočasne oskrbe prebivalstva na tem območju z živilskimi predmeti. Občinski ljudski odbor bo v letu 1960 uporabil investicijska sredstva za dokončanje gradnjo preskrbovalnega centra ob Šišenski cesti, za izdelavo načrtov preskrbovalnega centra v Dravljah in zn soudeležbo gospodarskih organizacijam pri nabavi kamionov. Navedene investicije bodo finansirane iz sredstev občinskega družbenega investicijskega sklada, iz združenih sredstev gospodarskih organizacij in. okrajnih skladov. Trgovina bo morala svojo organizacijo in opremo prodajaln pri- lagoditi povečani proizvodnji. Povečanje zmogljivosti trgovine bo lahko doseženo z izboljšanjem tehnične opremljenosti in boljšo organizacijo notranjega poslovanja, t. j. s postopnim uvajanjem moderne tehnike, kof n. pr. delna samopostrežba, dostava na dom ter z neprekinjenim poslovanjem v nekaterih prodajalnah. S prodajo pred-pakiranega blaga bo dosežena tudi sodbnejša in hitrejša postrežba. Trgovska podjetja bodo morala razpoložljiva sredstva svojih skladov koristiti za sodobnejšo opremo, za nabavo prevoznih sredstev in za tehnično izpopolnitev in ureditev nekaterih prodajaln. Trgovska podjetja morajo dvig-nili produktivnost delu z načrtnim izpopolnjevaniem sistema nagraje-vanja po učinku, izboljšanjem organizacije dela, življenjskih in delov-nih pogojev in z večjo delovno disciplino. Z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku je treba doseči, da bodo zaslužki vsakega poedinca neposredno odvisni od ekonomskih principov poslovanja, to je pa v trgovini tudi kvaliteta uslug. 1 udi strokovnemu izpopolnjevanju osebja v trgovini in izboljšanju kvalifikacijskega sestavu zaposlenih ter vzgoji vajencev bo potrebno posvečati več skrbi. Za strokovno izpopolnjevanje kadrov morajo skrbeti tudi podjetja sama. V letošnjem letu ie potrebno nadaljevati z evidenco in kontrolo cen, zlasti pri osnovnih živilskih in kmetijskih proizvodih, tako kot je bila organizirana v preteklem letu, in s tem še nadalje preprečevati neupravičeno dviganje cen. Gospodarske organizacije bodo morale posvetiti posebno skrb obsegu obratnih sredstev, ki bodo odvisna od gibanja zalog in katere bo zahteval nadaljnji obseg ter naraščanje potrošnje in da sc bodo pravočasno prilagajale spremembam v strukturi potrošnje. Pogosteje naj bo tudi sodelovanje med državljani in tržno inšpekcijo ter organi družbenega upravljanja oziroma družbenimi organizacijami pri ugotavljanju in odpravljanju pomanjkljivosti. Za izboljšanje poslovanja trgovskih podjetij bodo morali v večji meri skrbeli tudi potrošniški sveti. Zn poživitev dela potrošniških svetov bodo morale skrbeti zlasti stanovanjske skupnosti, ki so po splošnem zakonu o stanovanjskih skupnostih pooblaščene uravnavati delo svetov potrošnikov pri trgovskih podjetjih in trgovinah. Občinski ljudski odbor bo pooblastil stanovanjske skupnosti, da opravljajo funkcije svetov potrošnikov. 8. poglavje Gostinstvo in turizem Povečanje osebnih dohodkov prebivalstva iz sredstev za osebno potrošnjo bo omogočilo v letu 1960 nadaljnje povečanje prometa v gostinstvu za 12%. Odprta bosta tudi dva nova obrata, DUR »Megrad« pa je že pričel z rednim poslovanjem v samskem domu. V trgovskem centiu B ob šišenski ulici bo zgrajen bife, ki bo izboljšal mrežo gostinskih uslug, razširjena pa bo tudi mreža mlečnih restavracij oziroma zajtrkovalnic. Takšen obrat bo pričel s poslova--njem prav tako v Preskrbovalnem centru B. Pričelo se bo z gradnjo novega oblata družbene prehrane v bodočem centru občine s kapaciteto do 1000 obiokov, restavracijo do 150 sedežev In samskih sob z 72 sobami in 110 posteljami. Podjetje »Litostroj« bo gradilo Giaverstvo< in predvidoma novo ustanovljeni obrati); — v predelovanju in izdelovanju predmetov iz plastičnih mas (podjetje »Jugovinil«); — v avtomehaniki: (podjetje »Agroservis« in » Avtopopravljal-nica«); — v gradbeni stroki ter predelovanju zemlje in kamna (gradbeno phrtno podjetje »Šiška«, Pleskarstvo •n soboskiknrstvo »Sloga«, »Spec-'i'uin« in predvideni novi obrati); — v elektrotehnični stroki (podjetje »Elvo« in »Elcktromchanikn); — v lesni stroki (Splošno mizarstvo »Dravlje«, »Mizarsko podjetje »iška«); —• v izdelovanju tapeciranega Pohištva (podjetje »Tapo«); — in v živilski stroki (podjetje >Enibatirka«). Obseg obrtnih opravil in storitev zn gospodinjstva ter vzdrževanje stanovanj sc bo predvidoma povečal predvsem zaradi razširitve 'nreže servisnih obratov stanovanjcih skupnosti. To število sc bo Predvidoma povečalo na 19 obratov. V letu 1960 bodo pričeli obrato-vati v obrtnem centru ob Šišenski °°sti mehanizirana javna pralnica ?-u 900 kg suhega perila na dan, kemična čistilnica za 200 kg suhega Perila na dan, Čevljarstvo, krojuštvo ženske in moške ter brivsko-fri-aCrski salon zn ženske in moške, na zen teli boste pričela z obratovanjem še dva brivsko-frizerskn salona v družbenem sektorju. . Glede na razpoložljive prostore le nadalje predvidena ustanovitev In v niče zn popravilo ur in prcciz-"■* merilnih naprav, obratu za izde- lovanje cementnih Izdelkov, zidarskega obrtno-uslužnostncga podjetja za vzdrževanje zgrudb, kovinsko-pasarski obrat, rudio-telcvizijska popravljulnicn v sestavu podjetja »Telekomunikacije«, Ustanovljen bo tudi že več let predvideni obrat za galvanizacijo. Obrtni podjetji »Elektromehani-kn« in »Kleparsko vodovodno inštalatersko podjetje« sc bosta konec leta preselili v nove sodobne delavnice, podjetje »Uliv« In še nekatere druge delavnice pa bodo dobilo primernejše prostore. Izkoristiti bo treba tudi nepravilno in nezadostno izkoriščene prostore v nacionaliziranih zgradbah. Tudi v tem letu bo nadaljevalo z rekonstrukcijo obrtno podjetje »Agroservis«, ki z uvajanjem novih delavnosti (mehanizacija in melioracija) že izgublja značaj obrtnega podjetja. Pomembnejšo izpopolnitev opreme bodo izvedla še podjetju »Kovinar«, »Uliv«, Gradbeno obrtno podjetje »Šipka« in »Embalirka«. Za razvoj obrti bodo porabljena lastna sredstva podjetij, združena sredstva gospodarskih organizacij, sredstva občinskega in okrajnega družbenega sklada, deloma pa tudi sredstvu iz drugih virov. V letu 1960 bodo vsa sredstva, ki jih obrtna podjetja vplačujejo v občinski družbeni investicijski sklad, uporabljena uspešno in smotrno za finansiranje investicij v obrti. Zaradi tega se pričakuje, da bo okrajni petletni perspektivni plan 1956—1961 v občini dosežen že v letu 1960. Po tem planu je predvideno, da bo socialistična obrt dosegla 4,5-krat večji bruto produkt kot ga je imela v letu 1956. Nenehno naraščanje potreb po obrtnih uslugah in hiter razvoj v zadnjih letih ustanovljenih obrtnih delavnic zahteva vedno več lokalov in delovnih površin. Vse možnosti za pridobitev teli prostorov v obstoječih objektih so že izčrpane. Zato bo do konca letu 1960 izdelan investicijski program in izvedene priprave zn pričetek gradnje splošnega obrtnega centru »Na Jami«, v katerem bo prostora za 8 do 10 obrtnih delavnic. Tudi podjetji »Kovinar« in »Avtopopravljalniea« bosta do konca leta 1960 izvedli vse priprave za gradnjo novih delavnic. Podjetje »Avtopopravljnlnicn« bo tako bistveno povečalo svoj obseg ter bo lahko v naslednjih letih uvedlo vse glavne dejavnosti, ki dopolnjujejo avtomehnniko (avtoelek-tričnrstvo, nvloklcpurstvo, avloličnr-stvo in tapetništvo ter sodoben avtoservis). Predvidoma bodo vsi dimnikarji iz zasebnega sektorja vključeni v družbeni sektor ter bo končno s tem rešen problem pomankljivo opravljane dimnikarske službe. V letu 1960 bodo v mejah predpisov pavšulirani vsi obrtni obrati, razen podjetij »Agroservis«, »Topo« in Gradbeno obrtno podjetje »Šiška«, ki bodo ostala na rednem obračunu. Ta način se je v zadnjih letili pokazal kot najboljša oblika zn zagotovitev boljše izkoriščenosti razpoložljivih zmogljivosti in zn ustvarjanje potrebnih skladov za ureditev delavnic. Na višino pavšalnih družbenih obveznosti bodo tudi letos vplivali predviden obseg proizvodnje in dohodka, potrebe podjetju po povečanju sredstev in splošne naloge, ki so določene z družbenim planom glede povečanja kapacitet in izboljšanju organizacije dela. Zasebna obrt se bo načeloma usmerjala v uslužnostno in storitveno dejavnost, zato plan ne pred- videva povečanje konjuktnrne In proizvodne dejavnosti v zasebnem sektorju obrti, temveč predvideva osredotočenje (eh dejavnosti v družbenem sektorju. Družbeni sektor mora zaradi vodilne vloge kot glavni kooperant organizirati in vključiti v obrtno proizvodnjo zasebne obrtnike polom kooperacije. Ta naj se uvaja tudi pri prevzemanju gradbenih obrtniških dejavnosti. Obrtna dovoljenja se bodo izdajala zasebnikom nučeloma samo za uslužnostno in storitveno obrtno dejavnost. Usmerjanje zasebne obrti v uslužnostno in storitveno dejavnost bo doseženo tudi s pravilnim obdavčenjem proizvajalcev konjuktur-nih obrti in olajšavami za usluž-nostno-storitvemi dela, ne glede na stroko obrti. V zvezi s tem ho tržna inšpekcija zasledovala prehajanje iz uslužnostne-storitvene v proizvodno dejavnost in prehajanje obsega delavnosti po obrtnem dovoljenju. Skrb Sveta za obrt bo še nadalje razvijanje in krepitev dela organov samoupravljanja. Obrtne organizacije bodo morale posebno skrb posvetiti nadaljnjemu dvigu storilnosti dela z boljšo organizacijo in izpopolnitvijo plačevanja po enoti proizvoda in po delovnem učinku. Da bodo dosegle boljšo kvaliteto izdelkov in slorilev mo- rajo organizacije skrbeti za stalno izboljševanje kvalifikacijskega sestava zaposlenih. Pri tem sta posebno pomembna stalnost delavcev in njihovo dopolnilno strokovno izobraževanje. Zaradi perečih stanovanjskih problemov obrtnih delavcev, kar je tudi eden izmed razlogov, da se kader slabo vključuje v obrtno dejavnost, naj obrtna podjetja pristopijo k reševanju tega problema z združevanjem sredstev za gradnjo stanovanj in sob za obrtne delavce, katere bi gradili na zadružni podlagi. Pododbor obrtne zbornice in Občinski sindikalni svet bosta morala ob pomoči ljudskega odbora pokazati več iniciative. Večje vključevanje vajencev nnj bi obilna podjetja stimulirala s štipendiranjem, posebno v strokah, ki so deficitarne (dimnikarska, gradbena in inštalaterska) ter občinski ljudski odbor z olajšavami za obrate obeh sektorjev, ki prevzemajo te obveznosti. Tudi pododbor Obrtne zbornice kot strokovni organ bo moral čimprej pristopiti k reševanju problema slabega vključevanja vajence vv, 10. poglavje Komunala V rednost komunalnih storitev se bo v letu 1960 predvidoma povečala za 6,2%. Povečanje dejavnosti se nanaša v glavnem na podjetje »I,jubljana-'lransport«, ki povišuje plan za 7%. V tem letu bo podjetje razširilo omrežje mestnega prometa. Uvedlo bo nekuj novih avtobusnih zvez in v ta namen nabavilo nove avtobuse s prikolicami. Podjetje bo povečalo število vozil tudi za tovorni promet. Za izboljšanje mestnega prometu je podjetje organiziralo boljšo servisno službo in uvedlo delo v remontnih delavnicah v dveh izmenah. Uvedlo je premiranjc delavcev za dobro vzdrževanje voz in za nadpovprečni odstotek tehnične izprnvnosli vozil. Podjetje ho moralo posvetiti več požnje študiju mestnega prometa, ker lc-ta v konicah običajno odpove. Upoštevati bo moralo vse momente, ki vplivajo na večji naval potnikov in takrat staviti v promet več vozil. Ostala komunalna podjetja, to je pekarne in kini, uc predvide- vajo v letu 1960 bistvenega povečanja dejavnosti. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJ U BL J AN A-ŠIŠK A ZA LETO 1960 11. poglavje Amortizacija Na podlagi določila X. razdelka odloka o omejitvi uporabe amortizacijskih sredstev in nižjih amortizacijskih stopnjah za gospodarske organizacije določenih dejavnosti (Ur. list FLRJ št. 54/57) plačujejo vse gospodarske organizacije amortizacijo po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. 12. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Na podlagi 111. odstavka tč. 1 pod 5 odtoka o obrestnih merah za sredstva gospodarskih organizacij, za sredstva, naložena pri banki, in zft kratkoročne kredite (Ur. list FLRJ št. 54/57) in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka O obrestnih merah za sredstva gospodarskih organizacij, za sredstva, naložena pri banki in za kratkoročne kredite (Ur. list FLRJ št. 48/58), plačujejo trgovska podjetja in trgovine na drobno, gostinska podjetja in gostišča, ki pretežno trgujejo z živili, izvzemši alkoholne pijače, ter obrtna podjetja in delavnice, ki pretežno opravljajo storitve, pa ne izpolnjujejo pavšalne obveznosti do družbene skupnosti, obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 2 %. Na podlagi 1. odstavka 101. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 54/57) se komunalno podjetje »Ljubljana-Transport« oprosti plačevanja obresti od sklada osnovnih sredstev, komunalno podjetje kino Litostroj pa plačuje obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 1 %. 13. poglavje Obresti oodursko organizacijo in ji da ustrezna priporočila. 23. poglavje Končne določbo Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku <, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. januarja 1960. Slov.: 03/7-30-9/1,1960. Ljubljana, dne 7. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Nedog I. r. OBČINA LITIJA $43. Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 52/57), 52/58 in 47/59), 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in 6. točke 8. člena statuta občine Litija je občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1960 sprejel ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka za leto 1960. 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev se predpiše za vse gospodarske organizacije, državne organe, zavode in družbene organizacije na območju občine Litija. Od *plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka je izvzeta Jugoslovanska ljudska armada za podoficirje, oficirje in vojaške uslužbence, 2. člen Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev znaša za vse v 1. členu navedene izplačevalce 7 % proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki go v rednem delovnem razmerju, ln se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku lz osebnega dohodka delavcev. 3. člen Svet za družbeni plan In finance občinskega ljudskega odbora lahko oprosti izplačevalcem iz 1. člena delno ali v celoti plačilo dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v primerih, ko bi osebni dohodki ne dosegli višine 130 odstotkov uslužbenčevih minimalnih osebnih dohodkov. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 03/1-00-38/1-60. Datum: 10. febrbuar 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stanc Pungerčar, 1. r. OBČINA UUBLJANA-BE2I6RAD 344. Na podlagi £. in II. točke dela C tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 20/59, 21/59, 28/59, 31/59, 45/59) ln določb odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana (Glasnik št. 46/59, 55/59 in 93/59) v zvezi s soglasjem, ki ga je dal k temu odloku Izvršni svet Ljudske republike Slovenije (Glasnik št. 86/5» in 6/60), je občinski odbor Ljubijana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. novembra 1959 sprejel ODLOK o občinskem prometnem davku v občini Ljubljana-Bežlgrad I. Splošne določbe 1 člen Na območju občine Ljubljana-Bežigrad se obračunava in plačuje občinski prometni davek, l i je predpisan s tarifo prometnega davka. Tarifa prometnega davka jc sestavni del tega odloka. 2. člen Uredba o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za Izvajanje Uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ Št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami dohodkov, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53 in 25/57), pravilnik o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. Ust FLRJ št. 24/59) in uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračunov ln družbenih skladov (Ur. list FLRJ št. 41/39) veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka. 3. člen Ce gre za Izvoz proizvodov, od katerih je bil plačan občinski prometni davek takrat, ko so bili izročeni v promet v državi, se izvozniku teh proizvodov ne vrne plačani davek. 4. člen Tolmačenja za Izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan ln finance občinskega ljudskega odbora, za Izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance. 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.. 01-01-19/1-60. Ljubljana, dne 24. nov. 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stanc Koman, 1. r. II. Tarifa Del A — Proizvodi Zasebni obrtniki ln drugi zasebniki plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet, občinski davek od prometa po naslednjih stopnjah, in sicer: Stroka 116 — Predelovanje "nekovinskih rud 1 proizvodi iz mavca 10% 2 zemeljske barve 20% 3 zidna in strešna opeka 5% 4 proizvodi Iz cementa 10 % 5 keramični in lončarski proizvodi 10 % Stroka 117 — Predlovanje kovin 6 kovinske pečl-štedilnikl ter njihovi deli 10% 7 vsi drugi proizvodi Iz stroke 117 25% Stroka 120 - Kemična stroka 8 vsi proizvodi iz stroke 120 20% Stroka 122 — Predelovanje lesa 9 žagan bukov les 15% 10 vsi ostali proizvodi 10% Stroka 123 — Predelovanje papirja 11 vsi proizvodi 10% Opomba: Promet s šolskimi zvezki in risankami ter fotografijami za neposredno uporabo fotografirancev (za osebne Izkaznice, spominske slike) ni podvržen plačilu davka po tej tarifni številki. Stroka 124 — Predelovanje tekstila 12 konfekcija 5 % Opomba: Pod konfekcijo po tej tarifni številki spadajo proizvodi, Izdelani Iz tekstila s šivanjem v serijski proizvodnji. 13 trikotažni, volneni, bom- bažni ln pleteni oblačFni predmeti 10 % 14 vsi ostali proizvodi iz stroke 124 5% Stroka 125 — Predelovanje usnja 15 obutev 5% 10 vsi ostali proizvodi, h katerim je šteti torbarske Izdelke neglede na material, lz katerega so Izdelani (kovčki, oprtniki, torbe in podobno) 10 Vo Stroka 127 — Živilska 17 kakavni proizvodi' 20 °/o 18 bonboni 15 Vo 19 slaščice, keksi, ratluk in ostali slaščičarski izdelki 10 Vo 20 kavni in kakavovi nado- nadomestki 15 °/o 21 testenine 10 'Vo 22 mleta paprika 10 "/o 23 vsi ostali proizvodi 8 °/o Drugi proizvodi: 24 vsi drugi proizvodi negle de na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah 10 %> Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah se ne plača od prometa z naslednjimi proizvodi: moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, razen izdelkov, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka, izdelkov, napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, cd zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz njihovega osnovnega materiala, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi Umetne oči in zobovje, ne glede na material, iz katerega so izdelani. Od navedenih proizvodov so zajeti po tej tarifi samo Proizvodi, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka. Del B — Storitve Od plačil za storitve, ki jih opravljajo, plačujejo zasebni obrtniki in drugi zasebniki občinski davek od prometa po naslednjih stopnjah, in sicer: 1 od plačil za obrtne sto- ritve vseh vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev 10 Vo Opomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljene storitve s Proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala. Opomba 2. Davek po tej tarifni številki se no plača od Pjačil za opravljanje storitev krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in Vreč, popravila dežnikov, brušenje nožev in britvic, preoblačenje gumbov, barvanje tu čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje tkanin vseh vrst, polnjenje in obnovo rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetno barvanje slik — fotografij, umetno krpanje preprog, spisova-Pje, razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in Pranje ter likanje oblek in Perila, čiščenje obutve, sna-•enje oken, čuvanje lokalov jb stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderoba), žaganje drv, pečenje čevapčičev in ražničev, pedi-kiranje, uglaševanje glasbil. 2 od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, sodni tolmači, prevajalci ter podobni poklici) 5 % Opomba: Davka ne plačajo dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov poučevanja drugih dijakov. Prav tako se ne plača davek po tej tarifni številki od plačil za delo odtevnikov ter patentnih inženirjev in od plačil za obrede verskih organizacij in duhovnikov. Del C — Splošna tarifa Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačajo občinski davek od naslednjega prometa in od naslednjih storitev: 1 od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu od dosežene prodajne cene: a) od naravnega vina 7 Vo b) od ostalih alkoholnih pijač 20 Vo Opomba: Davek po tej tarifni številki plačajo vsa gostinska podjetja in gostišča, menze, delavske restavracije, klubi, počitniški domovi in planinske postojanke ter podobni obrati. 2 od vstopnic: za kinematografske predstave 5 Vo za ostale prireditve 10 °/o Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od vstopnic za kultur-no-umetniške prireditve, kolikor niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače. 8 od nakupa in prodaje nepremičnin v višini 10 °/o od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plača na enak način in istočasno z zveznim davkom od prometa nepremičnin in pravic. 2. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki. 4 od plačil za reklame v kinematografih 5 Vo 345. Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad je na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. 1, FLRJ št. 52/57, 52/58 in 47/59), 47. Člena pravilnika o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Ur. list FLRJ št. 3/60) ter 10. in 26. člena občinskega statuta občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. aprila 1960 sprejel ODLOK o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev. 1. Člen V odloku o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev, objavljenem v »Glasniku« okraja Ljubljana št. 100/58 z dne 30. decembra 1958, se spremeni 1. Člen tako, da se odslej glasi: Gospodarske organizacije plačujejo dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka po naslednjih stopnjah: a) 10-odstotni dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačujejo: »/ STRA«, veletrgovina, Ljubljana, Bežigrad št. 6. »CEMENT-OPEK A«, specializira-.io trgovsko podjetje z gradbenim materialom, Ljubljana, Kurilniška ulica 10/a, »ELEKTROSIGNAL«, podjetje za uvoz in izvoz, projektiranje, montažo ter proizvodnjo elektronaprav jakega in šibkega toka, Ljubljana, Parmova 33, »ELEKTROTEHNIKA«, elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Parmova 33, »INDUSTRIJSKI BIRO«, podjetje za uvoz in izvoz industrijske opreme in naprav ter izgradnjo industrije, Ljubljana, Parmova 33, »IEV«, industrija za elektrozveze, Ljubljana, Linhartova 35, »KAROSERIJA«, tovarna karoserij, Ljubljana, Kamniška 25, »KUVERTA«, grafična in predelovalna industrija, Ljubljana, Titova cesta 67, »LESNINA«, trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, Ljubljana, Parmova 41, »METALKA«, trgovsko in uvozno podjetje z železnino, tehničnim in gradbenim materialom, Ljubljana. Parmova 33, »ODPAD«, podjetje za promet z odpadki, Ljubljana, Parmova 33, »PROJEKTIVNI ATELJE ING. ARII, DUŠANA BLAGAJNA«, Ljubljana, Titova 52, »PROJEKT NIZKE ZGRADBE«, Ljubljana, Parmova 33, »SILVAPRODUKT«, gozdno gospodarsko podjetje, Ljubljana, Parmova 41, »TOPLOVOD«, instalacijsko podjetje, Ljubljana, Crtomirova 6, TOVARNA DEKORATIVN. TKANIN, Ljubljana, Titova 99. TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE, Ljubljana, Mariborska 4, »TUBA«, tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov, Ljubljana, Kamniška 20, »TOBAK«, trgovsko podjetje, Ljubljana, Lik ozar jeva 8, PRIVATNA OBRT, ki zaposluje tujo delovno silo', b) 8'-odstotni dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačuje: »GLOBUS-SPEDICIJA«, Ljubljana, Titova 33; c) 7-odstotni dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačujejo: »INSTALACIJA«, obrtno montažno podjetje, Ljubljana, Kamniška ulica 48/a, »SOČA«, ortopedija in tehnična oprema za zdravstvo, Ljubljana, Linhartova 47/a, »TONOSA«, tovarna nogavic, Ljubljana, Savlje 18; d) 5-odstotni dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačujejo: »AVTOOBNOVA«, podjetje za generalni remont avtomobilov, Ljubljana, Bežigrad št 11, »PLANICA-SPORT«, podjetje za proizvodnjo športnih in sorodnih potrebščin, Ljubljana, Likozarjeva 10, »TOPS«, tovarna pisalnih strojev, Ljubljana, Savlje 18/a, »TESAR«, lesno industrijsko podjetje, Ljubljana, Parmova 53. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev plačuje iz osebnega dohodka delavcev in je dohodek občinskega proračuna. 2. člen Črta se 2. člen. 3. člen Dosedanji 3. člen in 4. Člen postaneta 2. člen in 3. Člen. 4. Člen Ta odlok začne veljati od prvega dne v naslednjem mesecu po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01-01-17/1-60. Ljubljana, dne 8. aprila 1900. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stane Koman, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 348. Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 52/57, 52/58 in . 47/59), 2. točka 50. člena zakona o občinsikh ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 6. točke 8. člena in 2. točke 10. člena statuta občine Ljubljana-Center je občinski ljudski odbor Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 1. aprila 1960 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku Is osebnega dohodka delavcev. 1. člen Razveljavi se odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Glasnik št. 16/1959). 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja se od 1. aprila 1960. Štev.: 07/1-31-67/1-60. Datum: 1. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Majda Bojc, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 347. Ob primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da je v družbeni plan občine Ljubljana-Moste za leto 1960 (Glasnik št. 32/60) zašla spodaj navedena napaka, zato se daje Popravek Družbenega plana občine Ljubljana-Moste za leto 1960. V 3. točki XXIII. poglavja — Občinski skladi — mora namesto zneska 220,177.000 dinarjev pravilno stati znesek 238,120.0000 dinarjev. 3. točka XXIII. poglavja se tedaj pravilno glasi: »3. Občinski stanovanjski sklad. Razpoložljiva sredstva občinskega stanovanjskega sklada v letu 1960 bodo znašala 238,120.000 dinarjev.« Ljubljana, dne 25. aprila 1960. Oddelek za občo upravo OLO Ljubljana OBČINA LOGATEC 348, Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in III. točke dela C tarife prometpega davka (Ur. list FLRJ št. 20/59, 21/59, 28/59, 31/59, 45/59, 9/60 in 13/60) je občinski ljudski odbor Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1960 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davkn ed prometa na drobno v občini Logatec. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju obične Logatec (Glasnik št. 80/56, 79/67 in 3/00) se v 4. členu spremeni točka 1 in se glasi: OKRAJNI LJUDSKI ODBOR . »-1. od prometa v trgovini in v obrti (6. točka 1. člena), izvzemši od prometa z alkoholnimi pijačami, po Stopnji 3”/o.« 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 03/1-32-6/1. Logatec, dne 18. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Anton Petkovšek, 1. r. 349. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o obveznem predpisovanju najvišje prodajne cene na drobno za mleko (Ur. list LRS št. 17-91/59), 5. točke odloka o evidenci in kontroli, cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58, 28/58 in 39/58) in pooblastila občinskega ljudskega odbora Logatec z dne 21. novembra 1958 izdaja svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Logatec po sklepu seje z dne 29. marca 1960 ODREDBO o najvišji maloprodajni ceni za mleko na območju občine Logatec. 1 Člen Na območju občine Logatec se določi najvišja cena na drobno za (nleko v znesku 30 dinarjev za liter f.co prodajalna. 2. člen Za kaznovanje kršitev določb L točke te odredbe se uporabljajo določbe 7. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58, 28/58 In 39/58). 3. člen S to odredbo preneha veljati odredba o najvišji maloprodajni ceni za mleko na območju občine Logatec (Glasnik št. 52/59). 4. člen Ta odredba velja od 1. aprila 1960. Štev.: 04/1-36-29/1. Datum: 29.-marca 1960. Predsednik ■veta za gospodarstvo Mane Kneževtč, 1. r. Predsednik občinskega ljudskega odbora Anton Petkovšek, 1. r. 350. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe O proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Ur. list LRS št. 36-185/58), 5. točke odloka o evidenci in kontroli določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58, 28/58 in 39/58) in pooblastila občinskega ljudskega odbora Logatec z dne 21. novembra 1958 izdaja svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Logatec po sklepu seje z dne 29. marca 1960 ODREDBO o spremembi odredbe o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso za območje občine Logatec. 1. člen V odredbi o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso za območje občine Logatec (Glasnik št. 2/60) se spremeni točka 2/b in se glasi: »b) za meso I. kategorije s kostmi din 380.— za kg, brez kosti din 480.— za kilogram.« 2. člen Ta odredba velja od 1. aprila 1960. Štev.: 04/1-36-30/1-60. Logatec, dne 29. marca 1960. Predsednik sveta za gospodarstvo Mane Kneževič, 1. r. Predsednik občinskega ljudskega odbora Anton Petkovšek, 1. r. OBČINA VRHNIKA 351. Na podlagi 125. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 16/59 in 47/59), določb navodila o načinu izračunavanja dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade (Ur. list FLRJ št. 50/59) in 26. člena statuta občine Vrhnika je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14 .aprila 1960 sprejel ODLOK 0 določitvi dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Vrhnika. 1. člen Na območju občine Vrhnika se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš del najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, po določbah tega odloka. 2. člen De! najemnine, ki se plačuje po prejšnjem členu v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, je enak znesku, ki se dobi, če se od celotne najemnine za take poslovne prostore odšteje del najemnine, ki gre v sklade hiše po odbitku zneska, ki pripada stanovanjski skupnosti. Del najemnine za poslovne prostore v družbeno upravljani stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade, se izračuna tako, da se vzame za osnovo tisti del najvišje stanarine za 1 m* v hiši, ki se plačuje v njene sklade, in pomnoži s koristno površino poslovnega prostora. Za koristno površino poslovnega prostora se šteje površina med zidovi, vštevšl tudi površino pod vgrajenim pohištvom in napravami vseh zaprtih prostorov, ki so namenjeni za poslovno dejavnost. 3. člen Za poslovne prostore, ki jih imajo v najemu stanovanjske skupnosti, njihove ustanove in servisi, obrati družbene prehrane, organizacije za dnevno preskrbo prebivalstva, družbene organizacije, šolske in zdravstvene ustanove ter politične teritorialne enote ln njihovi organi, se po prejšnjem členu izračunan del najemnine, ki gre v sklade stanovanjske hiše, poveča za 25*/o in se za ta odstotek zmanjša del najemnine, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/2-01-23/1-60. Vrhnika, dne 14. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Janez Brenčič, 1. r. Upravna območja V 90. členu statuta okraja Ljubljana (»Glasnik«, uradnik vestnik okraja Ljubljana št. 59/1958) so navedeni katastrski uradi, ki poslujejo na območju okraja Ljubljana. Glede na upravno-teritorialne spremembe po Zakonu o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list št. 2/1960) so se spremenila tudi upravna območja posameznih katastrskih uradov. Z ukinitvijo upravne občine Dobrepolje so prešle v pristojnost katastrskega urada Grosuplje sledeče katastrske občine: Cesta, Kompolje, Podgora, Videm-Dobrepolje, Zagorica in Zdenska vas ter v pristojnost katastrskega urada Kočevje katastrski občini Podtabor in Potiskavec. Z ukinitvijo upravne občine Lašče so prešle v pristojnost katastrskega urada Ljubljana II sledeče katastrske občine: Dvorska vas, Krvava peč, Lužarji, Osolnik, Selo, Turjak, Ulaka in Velike Lašče, medtem ko so katastrske občine Pod-poljane, Sv. Gregor (del) in Velike Poljane (del) ostale v dosedanji pristojnosti katastrskega urada Kočevje. Z ukinitvijo upravne občine Sodražica so prešle v pristojnost katastrskega urada Rakek sledeče katastrske občine: Hrib, Retje in Travnik. Vse ostale katastrske občine pa so ostale v pristojnosti dosedanjega katastrskega urada v Kočevju. Z navedeno upravno-teritorialno spremembo prične katastrski uradi poslovati s 4. majem 1960. Zaradi preglednosti podajamo v naslednjem upravna območja vseh katastrskih uradov okraja. Katastrski urad I. Ljubljana I (sedež: Ljubljana, Župančičeva 6/IV) posluje za upravne občine: 1. Ljubljana-Bežigrad 2. Ljubljana-Center (tudi za celo k. o. Karlovško predmestje) 3. Ljubljana-Moste 4. Ljubljana-Šentvid 5. Ljubljana-Siška 6. Ljubljana-Vič (tudi za celo k. o. Brezovica in Trnovsko predmestje) II. Ljubljana II (sedež: Ljubljana, Župančičeva 6/IV) posluje za upravne občine: 1. Dobrova prt Ljubljani 2. Litija (tudi za celo k. o. Roviše, k. o. Tihaboj in k. o. Vel. vas ter brez k. o. Selo, Mirna — del, za kar vodi zemljiški kataster urad v Trebnjem in brez k. o. Konjšči-ca — del) 3. Ljubljana-Crnuče 4. Ljubljana-Polje 5. Ljubljana-Rudnik (brez k. o. Brezovica — del, k. o. Trnovsko predmestje — del in k. o. Vino — del) 6. Logatec (brez k. o. Kačja vas — del, za kar vodi zemljiški kataster urad v Postojni in brez. k. o. Dole — del, za kar vodi zemljiški kataster katastrski urad v Idriji) 7. Medvode 8. Vrhnika III. Kamnik (na sedežu ObLO Kamnik) posluje za upravne občine: 1. Domžale (brez k. o. Velika vas — del) 2. Kamnik (brez k. o. Podvolovljek — del, za kar vodi zemljiški kataster katastrski urad v Šoštanju) katastrskih uradov IV. Grosuplje (sedež: Grosuplje, Zadružni dom) posluje za upravne občine: 1. Grosuplje (tudi za vso k. o. Vino) 2. Ivančna gorica V. Kočevje (na sedežu ObLO Kočevje) posluje za upravne občine: 1. Kočevje (tudi za vso k. o. Smuka in brez k. o. Podstenlce, za kar vodi zemljiški kataster katastrski urad v Novem mestu, ter brez k. o. Bukova gora, za kar vodi zemljiški kataster katastrski urad v Črnomlju) 2. Ribnica VI. Trbovlje (na sedežu ObLO Trbovlje) posluje za upravne občine: 1. Hrastnik 2. Trbovlje 3. Zagorje ob Savi (tudi za vso k. o. Konjščica in brez k. o. Ro-više — del) VII. Rakek (sedež: Zel. postaja Rakek) posluje za upravne občine: 1. Cerknica (brez k. o. Kačja vas — del in k. o. Trnje — del, za kar vodi zemljiški kataster katastrski urad v Postojni) 2. Loška dolina (brez k. o. Snežnik — del, za kar vodi zemljiški kataster katastrski urad v Ilirski Bistrici. Katastrski uradi vodijo zemljiški kataster za cele katastrske občine, kot najmanjše upravne enote in te med seboj ne delijo, zato njihova, upravna območja segajo preko meja upravnih občin in preko meje okraja, seveda v kolikor so katastrske občine z upravnimi območji deljene. Isti primer je tudi pri okrajnih sodiščih (zemljiška knjiga), tako da se območja katastrskih uradov vedno ujemajo z območji okrajnih sodišč. Le katastrski urad Kamnik posluje za območje okrajnega sodišča Domžale in okrajnega sodišča Kamnik, medtem ko na območju okrajnega sodišča Ljubljana zaradi teritorialne obsežnosti poslujeta katastrski urad Ljubljana I in Ljubljana II. Območja posameznih katastrskih uradov so tudi razvidna iz pregledne karte upravne razdelitve okraja Ljubljana (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana, Št. 23/1960). Tajnik OLO Ljubljana dr. Matjanko Dolenc, l.r. VS|- KI X A Vabilo na 21 sejo 01.0 Vabilo ua 4 sejo Mestnega sveta. 441 Odlok o proračunu /.a Iclo 1060 občin® [.juhljunu-SiSka. 442 Družbeni plan za leto 1060 občine Ljub’ jjuna-Silka. 444 Odlok o dopolnilnem proračunskem Pr ’ spevku iz osebnega dohodka delavce® oltčinc Litija 444 Odlok o občinskem prometnem davk" občine Ljubljana Bežigrad 446 Odlok o spremembi odloka o dopol'1'.'' nem proračunskem prispevku Ir o»0"' nego dohodka delavcev občine Ljub' Ijana-Bcžigrnd . 446 Odlok o rar.vcljavlivi odloka o dopm' uilnein proračunskem prispevku iz oj®!1] nega dohodka delavcev občine Ljub' Ijaun-Cenior 447 Popravek družbenega plana za leto ***» obelite Ljubijana-Mosle. 448 Odlok o spremembi odloka o občinske' prometnem davku od prometa na dt°' no občine Logatec. 441 Odredba o najviftji maloprodajni cem mleko občine l.ogolcc. " . 440 Odredba o spremembi odredbe o da' čilvi najviSjilt maloprodajnih cen za f vele In svinjsko meso občine LogalcC 441 Odlok o določitvi dela najemnino za l’^| slovite proslorc v stanovanjski It*#*• je v družbenem upravljanju, ki se P1^. čaje v občinski sklad zn zidan je sl*111 vanjskllt liii občine Vrhnika. Upravna območja katastrskih uradov.