Kamniški OBČAN Št. 2 Uvodnik pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom Ob viziji enopetinske družbe Kultura jeposneto komitliciruna ree. He posebej, če nego-za množično kulturo - kaj bi z njo! Kot je malo zans ekološko ossfščaiili ljudi ali jvavili \vniikov ali vrhunskih športnikov ali sposobnih managerjev ali pa načelnih ljudi, ki bi tako tudi Zi\xii,je zans tudi malo kulturnih ljudi, k i bi to pttdrtHje cenili, ga uživali in podožMjali zaradi umetnosti same. Cm kulture in irosnle kot osnle so že mimo in v ljudeh niso pustili globljih sledov. I saj v množici ne. Ven-darpajepo mnogih letih povojnih prizadevanj kultura postala dostopna dobrina, do kalen- ni težko priti To dejstvo je pomembno zato, ker kulturno podmčje nima samo umetniškega, spo-znuvnega, esktskega ali moralnega učinka, pat pa za marsikoga tudi socialiuga. Ker še najbolj spoznam na knjige in branje, se bom pri utcineljcnmjii te Irdilve omejila le na to področje. Koliko beremo? V letu l985jebHa vokvini raziskave sltmnskega jetrnega mnenja tvedena tudi anketa o bralnih navadah Slimvtvv. Raziskovalci so ugotovili, da 48% anketiranih, ki so bili stari več kot 18 let (Knjiga In bralci BI 1984, str. 25) v letu t984ni prebralo nitilene knjige, Najmanj berejo stanjsi: v letu 1984 59% ljudi med 51. in M letom in kar iiajix)gostejšikht)la. Nekateri publicisti in tamliki razvijajo tudi vizijo enopetinske dntzbe, kije povezana z novim dejstvom: 211%, Nadaljevanje na 2. strani Lrto XXXV III Kamnik, 28. januarja 1999 Iz Šolskega centra Rudolfa Maistra ZA LAŽJO ODLOČITEV OB VPISU V SREDNJO SOLO Hllta m> 6as> ko se osmošolci skupaj s starti soočijo z vprašanjem, kako In kje nadaljevati šolanje. Profesorji Šolskega centra liudolfa Maistra smo jim stopili naproti In Jim pripravili zanimiv pregled našega dela. liodoči dijaki in njihovi starti bodo lahko prebrali, da šolanje pri nas ni ^listih sedem ur sedenja/, temveč pestrost aktivnosti, ki se odvijajo v času pouka In po njem. Dijaki med šolanjem spoznavajo nova znanstvena spoznanja na prijaznejši način, gradijo svojo osebnost In gojijo pristne medčhveške odnose. Ko bodo z maturo ali zaključnim izpitom povezali svoje znanje v celoto, bodo dobro pripravljeni za nadaljnjo žlvllepjsko pol Ivet na strani fil Set dodatek: Iniormaeije 0 našem zavodu lahko dobite tudi na Internetu: htt\)/www.s-rmkam.lj.edusl.sl. Utrinek iz vsakdanjega delu sol t Slavnostni koncert Mestne godbe Kamnik Pttvzeto iz knjige /,a ljubitelje knjig CM, 1997), /50 let prve omembe godbe v Kamniku, 100 let delovanja slovenskega godbene-ga društva, slavnostni koncert, številne čestitke / uverturo, priljubljeno skladbo »PozdraV i/. Kamnika«, avtorja [ranca Upitnika, so cfani Mestne godbe Kamnik v soboto, 12. decembra 1998, pred nabito polnim avditorijem v Šolski veži SS Rudolfa Maistra. zaCeli svoje zadnje dejanje proslave Velike poljane nad Kamnikom oživele letošnjega zgodnjega snega so se kol valno najbolj razveselili otroci. Nizke temperature so obetale, da se ho sneg obdržal dalj časa in nudil vsaj minimalne možnosti za zimske radosti. Prav zato se je DRUŠTVO UČITELJEV, TRENERJEV IN SODNIKOV SMUČANJA KAMNIK odločilo, da 6l ganizira smuCarskc tečaje za otroke in to ob vikendih (sobota, nedelja) in štiridnevni božično-no-volelni smučarski tečaj. Minimalna tečajnina, želja po smučarskem /nanju in sprostitev v naravi je privabila na Velike poljane precej smučarjev in smučark, ki so pod strokovnim vodstvom izkušenih smučarskih učiteljev, mentorjev in asistentov osvajali osnovno smučarsko znanje. Kot se vedno po vsakem šolanju pričakujejo določeni rczulta-li, so prav le tečajniki poka/ali zadnji dan tečaja na preizkusni vo/nji. Da je pilo vzdušje se bplj podobno pravemu tekmovanju, so organizatorji opremili vratica z rdečimi in modrimi zastavicami, namestili časomerilce, šlar'erje, uredili ciljno arono, ob prt gi pa se je zbralo vsaj toliko gledalcev koi tekmovalcev. Bili so padci pa odstopi in diskvalifikacije, vendar so bili na koncu vsi zmagovalci, saj so vsi varno prismučali ciljno črto. Ob zaključku tečaja smo vse smučarje - tečajnike nagradili z aplavzom, pohvalami in skromnimi darili. Prvouvrščcnim smo po- 150. obletnice omembe kamniške godbe in 100-lctnice delovanja slovanskega godbenega društva v Kamniku. Velika pričakovanja množice, ljubiteljev glasbe so se izpolnila. Godbeniki (pravilno: člani pihalnega in trobilnega orkestra) so pod taktirko Franca Lpičiiika zaigrali ca vsakega nekaj in nas ponovno prepričali o nadaljevanju izročila dobrih godbenih sestavov skozi desetletja do danes. Nadaljevanje na 2. strani višji start: Boštjan Kobal, čas: 12.92; nižji start: Primož Golob, čas: 6.46. Ker jc bilo zadnji dan tečaja ravno silvestrovo, smo na koncu vsem zaželeli varno smučino v letu 1999, zdravja in sreče z upanjem, da se srečamo še v nadaljevalnih tečajih, ki jih DRUŠTVO UČITELJEV. TRENERJEV iN SODNIKOV SMUČANJA KAMNIK organizira v sezoni 98/99 v okviru Smučarske šole na Veliki planini in PODROČNEGA /MORA SMUČARSKIH STROKOVNIH KADROV KAMNIK, kar pomeni, da bodo ob ugodnih snežnih razmerah tečaji tudi v Mekinjah, Nevljah, lunjicah. Crni, na Veliki planini in morda celo prevozni tečaj v Kranjsko Goro z avtobusi med šolskimi počitnicami. MARJAN SCI1NABL Zanimivost iz KS Črna Smučišče Osovje Naše smučišče se nahaja ob rvgkmlni cesti Kumnik-Oornji Urad nad odcepom ceste, ki zavije na (iozd. kar je tudi označeno s kažijtolom. Smučiščv se razpnndira na povrdlnl 1.5 ha v dolžini ca. Mm z višinsko razliko 100 m. zato je teren primeren za velik krog smučarskih navdušencev. Republiški inšpektorat za promet in zveze je opravil tehnični pre-gled, kar /. drugimi besedami pomeni, da imamo za obratovanje vsa potrebnu dovoljenja. To nam je v velik ponos, ker je to prvo manjše smučišče v občini Kamnik, ki je uradno registrirano. »Vrsta pod vodstvom učitelja Jamska«. Ob nakupu omejene količine vozil Seat PODARIMO obvezno avtomobilsko PORSCHE L.I D BIJANA Ljubljanska 3a, Trzin tel.: 061/716-262 Loren Line & popolna toplotna tehnika ^^^F P.E. Borovec 5, (.O.C. Trzin Tel.: 162 3640,162 3645 Loren Line je vodilno slovensko podjetje na področju prodaje in vzdrževanja plinske tehnike Junkers. Poslanstvo podjetja Loren Line je načrtovanje, montaža, servis in vzdrževanje plinskih sistemov, ki vam nudijo udobje, gospodarnost, varnost in so prijazni do okolja. Naši tehnični strokovnjaki so usposobljeni za izvajanje najzahtevnejših projektov centralnega ogrevanja in plinskih instalacij. V'JUNKERS Bosch Tnermotechnik delili tudi diplome na uradni razglasitvi rezultatov. In kdo so to bili? Deklice: Nina Tupy, čas: 12,75; dečki: leo llribovsek. čas: 9,91; Naslednja, 3. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 11. februarja. Članke oddajte najkasneje do srede, 3. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. februarja. S smučiščem in vsemi napravami upravlja smučarsko društvo Crna, ki za zdaj dela izključno na amaterski bazi. saj je naša poglavitna smernica zagotovitev rekreacije našim krajanom, še posebni) pa otrokom, ki najbolj pogrešajo športne poligone. Neposredno oh smučišču je izostavljena nizkovrvna vlečnica zmogljivosti od 500-000 oseb na uro. V slik smučišču preide lik pred Izstopim, kar je glede varnosti še dodatna ugodnost. Za urejanje in teptanje snega uporabljamo tejttalec snega tljia Ka-trac, kiji velika /tridobltcv za smučišč-e. Tudi ta stroj je last SI) Crna. Lastnik zemljišča je g. Vrane Senožctnik, po domače Osovnlkov, od kmler izhaja tudi ime smučišča. Vseskozi je imel za tovrstno dejavnost na svoji zemlji razumevanje, za kar se mu iskreno zahvaljujemo In Želimo dobro sodelovanje še vnaprej. Smučlšf'e je opremljeno tudi z električnimi reflektorji, zalo Je možna OOČUa smuka od 16. do 20. ure. Delovni čas je ob delavnikih od 13. do 20. ure, v sobotah, nedeljah In praznikih pa od S. do 20. ure. V lasti imamo tudi sodobno merilno uro, zalo vam lahko pripravimo tekmovanje po vaših željah, kar so nekateri Ze preizkusili In verjemite, nt jim bilo Zal. 0. F. SC^IO Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Cenjene etranke obveščamo, da bo zaradi preureditve naša prodajalna zaprta od 3. do 26. februarja. kOcna TIP TOP, MODNA HIŠA, KNJIGARNA, DROGERIJA IN VSE ŽIVILSKE PRODAJALNE VAM PONUJAJO PESTRO IZBIRO DARIL ZA OBDARITEV VAŠIH NAJDRAŽJIH. Uvodnik pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom Ob viziji enopetinske družbe Nadaljevanje s 1. strani izobraženega prebivalstva bo produktivna matičina z delom, torej to je ena petina, ostale petine ali večina prebivalstva pa naj bi bila brezposelna in zafnistrirana večina, ki bi ji elitna manjšina zagotavljala dovolj hrane in zabavo (dr. Janez Rugij v članku Kaj nas čaka v enopetin-ski družbi. Mozaik, december, /9981 Taksen zaključek je nastal leta /995, fco>e Mihail Gor-bačov v Sari Frandsco povabil 500 svetovnih politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov z vseh kontinentov, ki so v majhnih skupinah razmišljali o prihodnosti človeštva. Avtor navaja tudi druge puhlkiste, ki napovedujejo skimtišnjo kataklizmo sveta in pravi tudi da je s stališča velikih učiteljev človeštva (Zoroatra, Mojzesa, Pitagora, Bude, Lao ceja, Konfucija, Kristusa...) življenje velike večine današnjih hudi prazno in brez perspektive in da »imajo samo mdki ljudje, ki so od otroštva naprej razvijali radovednost, se marljivo izobraževali in zdravo živeli, možnost in sreča da ustvarjalno delajo, medtem ko velika večina drugih opravlja dolgočasno, odtujeno delo.* Večina jih bo torej mezdnih delavcev, ki bodo izkoriščani ki bodo občutili socialne razlike, poškodbe zdravja, revščino in zapostavljanje človeškega dostojanstva, psihosomatske motnje, nezadovoljstvo... Zato razni sistemi ljudi sistematično omamljajo (alkohoi tobak, televizija, pornografija, »plaža* - slabi skornercializlranifdmi in knjige)... »V takšnih razmerah človek seveda nima možnosti za nemoten razvoj lastnih potencialnih možnosti, * pravi avtor članka. Ze stari Rimljani so prav dobro vedeli kako se da obvladovati najširše mnSžice: KRUHA IN IGER! Zato lahko egoistični pragmatizem storilnostno in tržno usmerjene družbe premagamo z izobraževanjem: sem pa zagotovo sođ doživljenjsko branje, staje knjiga edini učitelj, ki te spremlja vse zMjetje. torej tudi po zaključku formalnega šolanja. In tudi sicer se izobraževanje ne zaključi ko končamo fi)rmalno šolanje, saj se steltnizirani svel in nase zivijenje, zlasti pa seveda delo zelo hitro spreminjajo. Torej je lahko kultura veliko več kot le estetsko ugodje ali celo zabava, ki naj bi otopila mno-žke tako, da bi se ta ne zavedala svi>jega ubomega življenjskega položaja Kultura in branje je pot k drugačnemu življenju preko osveščanja, ntzvijanja empatije in duha, ozavedanja sebe in družbe ter življenjskih situacij. V mislih nimam le branja leposlovja, ampak sploh sposobnost branja kakršnihkoli zapisov v različnih oblikah Prav tako ne mislim na zasanjano ali izključno filozofsko obarvano razmišljanje npr. o bratih Karamazovih, usodi mmanesknega junaka v modernem romanu.. Gre predvsem za to, da zna tudi navaden delavec brez zadrege prebrati in razumeti statut podjetja ali napisati pritožbo na kakšno komisijo za varovanje pravic ali pa celo oblikovati sindikalna pravila in zahteve Ni časa, ni denarja-. To, da ni časa, je velikokrat res. Pomanjkanje časa je značilnost industrijske družbe. Posledica je komunikacijski prepad CM. L Modler, Resnica se začenja v dvoje, str. 29) med ljudmi zlasti med pari V industrijski družbi je čas denar - tudi zasebni čas, kar povzroča nezmožnost zasebnega pogovora Grspodarska prisila ljudi usmerja v nenehno delovanje in storilnost, zato ni prave možnosti, da bi zares živeli in oblikovali svojo identiteto. Kadar pa imamo prosti čas, zagospoduje industrija pmstega časa (le zakaj naj bi bili ravno igralci, popevkarji in zabavljači tako bogati, če ne zaradi močne zabavne industrije: tudi pornografija je močna gospodarska panoga!). Občila ponujajo predvsem zabavo, torej raztresanje samega sebe, in ne veliko možnosti za oblikovanje kritične zavesti. Tako smo tudi tukaj pri vprašanju 20%: 80% spodaj -zgoraj dobro - slabo življenje Čas se mora najti nujno - za komunikacijo z dntgimi za dobre medsebojne odnose in za komunikacijo s samim seboj, kar branje zagotovo je zlasti v pnxxsu podoživljarua prebranega Veliko kvalitetnih kamniških prireditev, kijih prireja ZKO, je zastonj ali s pn>stovoljnimi prispevki, v kamniški knjižnkije treba plačati redno članarino in na razpolago imate okrog 80.000 knjig lepo število časopisov in revij internet (ena ura za 100 SIT), pravljice prireditve.. Ogled muzeja in zadnje razstave za družino ni obremenjujoč izdatek - prav tako ne ogled tuhinjskih kašč pred muzejem Po vaseh delujejo mnoga amaterska igralska društva - igranje in sodelovanje je zastonj, njihovi nastopi prav tako niso dragi'Ogled Budnarjeve hiše v Palovčah in Pre-skarjeve na Veliki je zastonj, ogled Božjega groba v frančiškanski cerkvi tudi lahko se dogovorite v komendskem župnišču za ogled Gavarjeve knjižnu:e Potem je tu še sveti Primož in še marsikiij. Skratka vse to je dostopno vsem, tudi tistim, ki nimajo veliko denarja in ki hočejo svtijim otrokom zagotoviti bolfie življenje Vse to je adut za tiste ki nimajo oblasti funkcij, ptili-tičnih zvez, podjetij in podobnega' RRtm PODBRllNlK VVKM1R Slavnostni koncert Mestne godbe Kamnik Na podlagi Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, (UL RS, št. 5/96, 78/97, 87/97, 34/98 in 91/98), Zakona o lokalni samoupravi (UL RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98); statuta občine Kamnik (UL RS, št. 39/95, 25/97 in 47/98) in Pravilnika o sofinanciranju športnih programov v občini Kamnik (UL RS, št. 3/98) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 1999 I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva, ki imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. II. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Kamnik, - da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani najmanj 36 tednov v letu, - da imajo pravila usklajena z novim zakonom o društvih. III. Za uresničevanje programskih nalog bomo na teritoriju občine Kamnik iz javnih financ sofinancirali naslednje vsebine v skladu z nacionalnim programom športa: a) SPORT V ZAVODIH S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA - predšolska mladina: športna značka Zlati sonček I, akcija naučimo se plavati, - osnovnošolska mladina: športna značka Zlati sonček II, šolska športna tekmovanja na občinskem nivoju, šolska športna tekmovanja nad občinskim nivojem, redna interesna športna vadba; b) ŠPORT V DRUŠTVIH Sofinancirali bomo programe v individualnih in kolektivnih športnih panogah, ki imaio značaj rednega športnega treniranja: - šport mladih - redna športna vadba, - šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport), - kakovostni in vrhunski šport. c) ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJSKA DEJAVNOST Sofinancirali bomo promocijske akcije in športne prireditve. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi kriterijev za financiranje športnih programov v občini. Prednost bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij in zavodov. d) ŠPORTNOREKREATIVNA DEJAVNOST ODRASLIH Sofinancirali bomo propagandne akcije in športnorekreativne prireditve. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi kriterijev za financiranje športnih programov v občini. Prednost bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij in zavodov. IV. OBRAZCE ZA PRIJAVO lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti občine Kamnik ob ponedeljkih od 8.-12. in od 13.-15. ure; sredah od 8.-12. in od 13.-17. ure; ter v petkih od 8. do 12. ure. V. PRIJAVE pošljite na Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik do vključno četrtka, 11. februarja 1999. Za dodatna pojasnila vam bo v torek, 9. februarja, v sobi 37/a, II nadstropje, od 16,-18. ure na razpolago g. Boris Jemec. Kamniški ohčaa - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o.. Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica Sasa Mejać, dipl. ekon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica prof. Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina). tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o, 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d. d. Ljubljana. Nadaljevanje s 1. strani Skladba z naslovom »Mala madžarska rapsodija« (A. Boscndor-fer) je poslušalec prepričala, da je orkester sposoben zadostiti zahtevam natančnih in razgibanih madžarskih ritmov. Igralci so sc vživeli v glasbeno pripoved in pokazali, da jim ritmične, spevne in živahne skladbe zelo ustrezajo. Morda predvsem iz. dveh razlogov: zaradi vsakoletnih izkušenj s španskimi melodijami in ritmi ter zaradi mladosti godbenikov, ki sega celo do osnovne šole. Pri tej skladbi smo slišali tudi brezhiben unisono, ki je doslej ansamblu predstavljal visoko oviro. Prvi del koncerta je orkester zaključil s skladbama »Bcauly and the beast« in »Moment for Morricone«. Slišali smo izjemno mehak zvok trobent in spretno obvladovanje ritma. Čeprav je omenjena zvrst glasbe zaradi godbam hvaležne lastnosti - prekrivanja glasov in možnosti sočasnega prikrivanja izvajalskih Slabosti - pogosto na notnih stojalih slovenskih ansamblov, ne gre prezreti, da gre po vsebini te glasbe za svojevrstno glasbeno plažo, za cenenost, ki jo Amerika svetu vztrajno izvaža ob uporabi etiket Coca-Cola, Big Mac, ipd. Skratka, music lasi fo-od. Skladatelj Vinko Struci, ki je bil navzoč, je bil očitno zadovoljen z. izvedbo svoje skladbe »Miniature za pihalni orkester«. Izzvenela je zanosno, izkazali so se klarineti. Adamičev »FiCfirič« s solistko na pikolo flavti Andrejo Humar je doživel burno odobravanje vseh navzočih. Velik delež k temu je prispevala solistka Andreja, študentka na Glasbeni akademiji v Ljubljani, ki je svojo vlogo odigrala lahkotno in razigrano, poigravajoč se z bravuroznimi pasažami. Tudi naslednji trije hkratni solisti, Grega Sušnik, trobenta, Marjan Sitar alt saxhorn in Uroš Košir, tuba, so v skladbi »Ein fi-delcs trio« H. Ferstla pokazali tonsko prepričljivost in igralsko ubranost in poželi velik aplavz. Kot popevka šestdesetih let se je oglasila skladba R. Bardorfcrja »Na kamniškem gradu«. Primerna je za vse krajevne priložnosti. Po tej skladbi je obiskovalec v dvorani čakalo presenečenje. Orkester je zaigral pesem »Domovina naša je svobodna«, v čast nekdanjemu dirigentu godbe, skladatelju in zborovodji Viktorju Mihelčiču. Uradni del koncerta se je končal še z eno skladbo domačega skladatelja, tokrat Franca Lipičnika z naslovom »Letni časi«. Solist: skladatelj in dirigent osebno. Za zaključek smo videli čestitke (od Koroške do Dalmacije), poslušali slavnostne nagovore (župan, predstavnik ministrstva za kulturo) in slišali še nekaj sproščeno zaigranih skladb, ki jih je orkester poklonil poslušalcem. To je bil večer, v kalereni smo doživeli ognjemet glasbenih vtisov. Koncert je z lepo izraze- nimi mislimi in priložnostno izbranimi anekdotami iz kamniške kulturne preteklosti lepo dopolnjeval povezovalec programa Tone Ftičar. 100 let delovanja godbe je spoštljiva obletnica. Davno že ni več godbenikov, ki so pred več kot stotimi leti stali ob odprtju železnega mostu čez Kamniško Bistrico, ob tem istem mostu, ki ga gradbeniki te dni podirajo in hkrati delajo novega. Tako se je v svojem času obnavljala tudi Mestna godba Kamnik. Danes deluje kot izredno mlad kolektiv. Res škoda, da je godbo v bližnji preteklosti zapustilo nekaj izkušenih igralcev. Morda se ob tem, ko sc udinjajo okoliškim ansamblom, niti ne zavedajo, da so svoje začetke, razvoj in poklicno afirmacijo dolžni prav kolektivu Mestne godbe Kamnik. S tega zornega kota orkestru manjka prav tO, kar so izgubili: izkušnje in zbranost. Koncentracijo, ki je potrebna za daljši, to-krat triurni nastop na odru, je težko doseči s tako mladimi glasbeniki, kol SO kamniški. Ampak pod vodstvom dirigenta Lipičnika bodo ludi oni kmalu dozoreli. Ostalo je Sc nekaj novoletnih želja. Prva je, da bi bil priliv mladih glasbenikov iz glasbene šole v godbo vsaj približno lak kol pred nekaj leli. Drugo so te pred letom sporočili in zdaj jo ponavljajo: uniforme in kak.en instrument, tretja pa vsebuje upanje, da bodo Kamničanke in Kamničani godbo še naprej poslušali s takim zanimanjem in veseljem, kot to počno že stoletje, saj je to edina in največja nagrada muzikantom, ki brezštevilne večere prebijejo na vajah na podstrehi nad kavarno, zalo da ob številnih javnih prireditvah ponosno rečemo: »B'la ie tud' kam'nska godba.« M. MIHELČIČ DRUŽENJE SLEPIH IN SLABOVIDNIH Prcdnovoletnega srečanja slepih in slabovidnih iz kamniško-dom-žalskcga območja so se udeležili člani in članice, ki prebivajo v leni okolišu. Srečanje je bilo decembra v gostišču Marjanca, organiziral ga je meddruštveni odbor ljubljanskega območja Ta povezuje 36 občin in ima 784 članov. Pred začetkom uradnega srečanja smo se pogovarjali s predsednikom meddruštvenega odbora ljubljanskega območja Janezom Hrovatom in članom odbora, ki je odgovoren za delo na našem področju, Milanom Trojanom. Želeli smo zvedeti, katerim vprašanjem namenjajo največ pozornosti. Med prvo in odgovorno nalogo uvrščajo vsekakor pomoč in svetovanje članom pri reševanju njihovih za- dosegajo kar lepe uspehe. Posebno skrb namenjajo kulturni sferi. Za normalno delovanje društva so potrebne finance, nekaj si jih pridobijo z. lastno dejavnostjo, del sredstev pa prispevajo občine. Prispevki občin velikokrat zaostajajo. Kar veliko razumevanja so slepi in slabovidni deležni v občinah Kamnik in Mengeš, manj pa v Domžalah, Lukovici in Moravčah. Člani odbora pričakujejo, da bodo tudi te in druge občine pokazale več razumevanja. Vsem občinam, ki so denarno podprle delo slepih in slabovidnih, se iskreno zahvaljujejo. Po uvodnem delu jc bil zanimiv kulturni program. Nastopala sta harmonikar Božo Maiicic in pevec, član Kamniških kolednikov Janez Majcenovič. Prvo strokovno srečanje učnih firm Slovenije V četrtek, 17. 12. 1998, je I r\ 1 1-1 HM A l/A i M, dno., ki deluje v okviru /uvodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik poti vodstvom mentorjev A leno Kocbek, prof., /vezdane Hribar litiji), prof., in Dušana Kolarja, prof., org&nlzlmla prvo strokovno srečanje Učnih firm Sloveniji: Srečanju so se udeležili predstavniki in mentorji enajstih učnih firm. To so bile: 1'osiia d. o. o. iz Ljubljane, Krpanova banka d. d. iz Ljubljane, l)i-l'i d.o.o. iz Murske Sobote, A - music d.o.o. iz I j ubijane, Propaganda ihw. iz Ljubljane, Kontakt d.o.o. iz Murske Sobote, t ever d.o.o. iz, Radovljice, 3-fashion d.o.o. iz Radovljice, /.'/•'/ Izum - inženiring, svetovanje in projektiranje Kamnik, Zarja Kovis, SKB banka d.d. in Evrowork, Ljubljana, družba za izgradnjo plinskih linij, enota Domžale. Brošuro jc mogoče dobiti brezplačno v Energetsko svetovalni pisarni v Kamniku in v trgovini Kontiki Šolar na Duplici. F. S. nje odpadkov, ki jo ima za celotno področje občine podjetje Pu-blicus iz Ljubljane. Tako pa jc to podjetje VP zakladu narave konec lanskega leta poslalo račun v znesku 200.000 SIT in sicer za odvoz zabojnikov pri spodnji postaji ni-halke, v katere odlagajo smeti, ki jih delavci VP zaklada narave zberejo na planini. Ker računa niso želeli plačati, si ga je Publicus kar z izvršbo vzel z. računa VP zaklada narave. »To je nagradit, ker smo jim odpadke zbrali in pripeljali v dolino,« pravi Meršak. Čeprav je v. d. direktorja ob avgustovskem izrednem dogodku, ko sta se ustavili gondoli, takrat dejal, da tO pomeni za družbo naravno katastrofo, je sedaj drugačnega mnenja. Pravi, da ta dogodek razen prve dni ni bistveno vplival na zmanjšanje obiska planine. Septembra je bil slabši obisk predvsem zaradi slabega vremena. V ostalih mesecih pa je bil obisk normalen kot prejšnja leta. S svetom dobro sodelujem, poudarja Meršak, sedaj pripravljajo program za postavitev dvosedežni-ce, ki naj bi zamenjala e danjo cnosedežnico s Ši-mnovca na Zeleni rob / njim (vključili bodo tudi dokončno posodobitev nihalke) se bedo prijavili na razpis pristojnega ministrstva za turizem. Računajo, da bi za postavitev dvosedežnice potrebovali okrog 70 do 100 milijonov SIT. V družbi VP ZN upajo, da bo država imela letos večje razumevanje za Veliko planino kol Ljubljani najbližje turistično rekreacijsko območje, kot pa je bilo to lani, ko je Veliki planini odmerila najmanjši delež med vsemi slovenskimi smučarskimi središči. F. S. n sprašujete, župan odgovarja F. Jeglič z Duplice sprašuje, ali so člani organhacijskega odbora za pripravo prireditve »2H. Dnevi narodnih nok« oziroma uslužbenci Zveze kulturnih organizacij Kamnik za delo pri pripravi in izvedbi prireditve prejeli honorarje. Pojasnjujemo vam sledeče: - Zveza kulturnih organizacij Kamnik jc samostojna civilno pravna oseba (društvo), ki samostojno nastopa v pravnem prometu in iz tega naslova sledijo vse pravice in obveznosti na osnovi veljavnih predpisov. - Organizacijski odbor, ki ga je vodil župan Anion Tone Smolnikar, nima informacije, da so si zaposleni v omenjeni organizaciji izplačali honorarje za opravljeno delo kot člani odbora za pripravo OBVESTILO Krajevno združenje ZZB NOB Tuhinj in KS Tuhinj vahita ob praznovanju krajevnega praznika na TRADICIONALNI POHOD NA OSEKE NA MENINO PLANINO V NEDELJO, 7. FEBRUARJA 1999, KJER BO OB 10. URI PROSLAVA PRI SPOMENIKU PADLIH. Odhod pohodnikov bo ob 8. uri izpred OŠ v Zg. Tuhinju. Letos obvoznica mimo Mengša? Pred dnevi je novo vodstvo občine Mengeš sklicalo javno obravnavo (vodil jo jc mengeški župan Štebe) o variantnih rešitvah za mengeško obvoznico. Na ta pogovor so bili vabljeni tudi predstavniki občin Kamnik in Komenda. Kamnik sta zastopala Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, in sodelavce tega oddelka IjOJzeTre-bušak. Čeprav je že prejšnji občinski svet po besedah dosedanjega župana in poslanca DZ Janeza Pera sprejel s spremembami družbenega plana kot najbolj sprejemljivo varianto obvoznico po vzhodni strani Mengša, so na posvetu govorili tudi o varianti pod Gobavico, ki pa bi bila zaradi predora veliko dražja, poleg tega pa naj bi la varianta ogrožala rekreacijske površine: Predstavniki DARS, Družbe za državne ceste. Projekta nizke gradnje in drugi so zbranim predstavili tudi projekt povezovalne ceste Želodnik-Vodice, ki naj bi povezovala štajerski krak avtoceste z gorenjskim in bi potekala severno od Mengša. V razpravi so se udeleženci predvsem zavzeli za izbiro take variante mengeške obveznice, ki ne bo ogrožale na eni strani kmetijskih zemljišč, na drugi pa moteče vplivala na obstoječe naselje. Po mnenju Društva za varstvo okolja regije Domžalc-Kamnik bi se morali najprej dogovoriti O poteku koridorja glavne ceste med Zelodnikom in Vodicami, šele nato pa bi se lahko odločali o poteku mengeške obvoznice. V nasprotnem primeru bo gotovo prišlo do zapletov. Če bi se odloČili za vzhodno varianto obvoznice, potem bi jo bilo treba poglobiti in zavarovali proti izlivom in plinom, poudarjajo v društvu. Zavzemajo se tudi za homško varianto glavne ceste Žclodnik-Vodice, ker je ta za občni Kamnik in Mengeš prometno in ekološko najbolj ustrezna. Po mnenju Bojana Mlakarja, načelnika oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, bi bilo treba podpreti traso, ki bi bila bliže Kamniku, vsekakor pa je treba pred dokončno odločitvijo o tej trasi doseči uskladitev interesov vseh občin ob njej. Kot nam je dejal Maks Lavrinc, poslance državnega zbora, ki jc aktivno sodeloval pri sprejemanju razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 1999, ki ga jc državni zbor sprejel na izredni seji 23. decembra 1998, je za priprave na gradnjo glavne ceste med Zelodnikom in Vodicami v dolžini 12,2 km letos predviden 201 milijon SIT, za gradnjo mengeške obvoznice (dolga naj bi biki 3,3 km) pa 114 milijonov Sil. Kol jc bilo slišali na mengeškem posvetu, bo, če ne bo večjih zapletov, obvoznica mimo Mengša zgrajena v letošnjem letu. To pa bo vsekakor pomembna pridobitev tudi za Kamničane, saj nam bo precej skrajšala čas vožnje do Ljubljane. F. S. in izvedbo DNN. Občina nima neposredne pristojnosti, da preveri navedeno trditev. - Občina Kamnik je kot organizator prireditve 28. Dnevi narodnih noš na podlagi izstavljenega računa za izvedbo kulturnega programa plačala Zvezi kulturnih organizacij Kamnik potrjene vsebinske in finančne postavke kulturnega programa, ni pa plačala honorarja za delo v odboru. - Glede na trditev, da lažem, kitko nekateri delajo vse zastonj, se lahko tudi uradno preveri prihodke in odhodke proračuna občine Kamnik, če pa si posamezniki na račun drugih pravnih subjektov izplačujejo honorarje za opravljeno delo, je to stvar organov nadzora organizacije, kamor zaposleni spadajo. S tem še enkrat potrjujem, da si organizacijski odbor za pripravo in izvedbo 28. DNN ni izplača) honorarjev iz proračuna občine Kamnik, tako kot navajate v vašem dopisu. Naj dodam še to, da je bilo treba v organizacijo prireditve vložiti ogromno dela in organizacijski odbor v primerjavi z izvedbo Dne-vov narodnih noš v letu 1997, ki jih je organiziralo Turistično društvo, ni zašel v finančne težave. Samo s pomočjo sponzorjev smo zbrali 1.800.000,00 SIT. TONE SMOLNIKAR župan POSIX>VNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V FEBRUARJU: »RAČUNOVODSKO POROČILO ZA MAJHNE GOSPODARSKI-DRUŽBE« Začetek: 2. 2. 1999 ob 17. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občin« Kamnik. Glavni trg 24. Izvajalec: NUCLEUS CONSULTING, d.o.o.. Cankarjeva 3 Kamnik Robert Potočnik, dipl. oec. Prijavite se lahko po tel. 817-443 ali 818-107! BRF7PIACNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: V letu 1999 nadaljujemo z. brezplačnimi generalističnimi svetovanji za podjetnike in samostojne podjetnike po navedenem razporedu in vsebinskih sklopih: PQNEDEULK;14.dol6.iirc SVETOVALEC: Nucleus Consulting, d.o.o.. Barbara Guzina, dipl. oec. KJE: Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Svetovanje s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in kolektivnih pogodb, davčno svetovanje TOREK; 10. do 12. ure SVETOVALEC": TRIVAL KOMPOZITI, d.o.o.. Rudi Capuder, dipl. oec. KJE: Bakovnik 3. Kamnik, tel. 812-076. faks: 812-294 KAJ: Svetovanje s področja priprave internih aktov družbe (pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o plaćah, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o računovodstvu). Zaposlovanje in odpuščanje delavcev (pogodbe o zaposlitvi, sklepi, programi presežnih delavcev). Statusno preoblikovanje in preslrukturiranje družb. SVETOVALEC KJE. Darinka Prešeren, dipl. oec. Občina Kamnik. Glavni trg 24, soba 33 (II. nadstropje), tel. 818-163 KAJ: Informiranje o podjetniški zakonodaji (postopek registracije...). S možnostih in pogojih kreditiranja, o sejmih, poslovnih konferencah, o razvojnih spodbudah Sklada za razvoj MG ter drugih skladov, svetovanje pri poslovnih načrtih. TOREK; 16. do 17. ure SVETOVALEC: Prof. dr. Mark Otto KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik. Glavni trg 23, Kamnik, tel. 817-443. 817-069 (predhodna najava) KAJ: Svetovanje na področju elektrotehnike, pomoč mladim inovatorjem. SREDA; 14. doie.mt SVETOVALEC": Nucelus Consulting d.o.o., Robert Potočnik, dipl. oec. KJE: Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Področje računovodskega informacijskega sistema, davčnega svetovanja, poslovnih načrlov, preverjanje podjetniške zamisli. Svetovanje na področju pridobivanja virov financiranja. SREDA: 17. do 19. lire SVETOVALEC: DATA-Z, d.o.o.. Mirjana Zejnelagić, dipl. oec. KJE: DATA-Z d.o.o. Ljubljanska I9a. Kamnik, tel. 811-920. 812-094 KAJ: Področje vodenja poslovnih knjig DavCne zakonodaje, finance SREDA: 17. do 19. ure SVETOVALEC: CORAL d.o.o.. Kamnik. Karol Svetic KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik. Glavni trg 23. Kamnik, tel.: 817-443 KAJ: Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini itd. Statusno oblikovanje poslovanja (pridobitev statusa samostojnega podjetnika za opravljanje pridobitne dejavnosti, pridobivanje dovoljenja za opravljanje pridobitne dejavnosti za osebne in kapitalske družbe). ČETRTEK: 12. do 14. ure SVETOVALEC: ZORI. d.o.o.. Kamnik. Darko Sitar KJE: Stelelova 25, Kamnik, tel. 810-200, 810-205. 812-848 KAJ: Svetovanje pri nakupu ali najemu poslovnih prostorov, sestavljanje najemnih in prodajnih pogodb PONEDELJEK: 16. do 17. ure (.1 I Kl I h: «. .1'.-''. ure SVETOVALEC": VAREKA - Igor inž. Jenko. s.p.. Inženiring za varstvo pri delu. požarno varnost, ekologijo in kakovost K.II : VAREKA. Potok pri Komendi 3/n. tel/faks: 841-479 (na klic in dogovor) KAJ: Za področje varstva pri delu in požarno varnost. Ekološki problemi podjetnikov. Uvajanje kakovosti v procese razvoja, proizvodnje, nabave... po ISO 9000. Informacije: OBČINA KAMNIK - Oddelek dejavnosti in finance, tel.: 818-107, PIC Občine Kamnik, tel. 817-443. za gospodarske 4 28. januarja 1999 PO NAŠIH KRAJIH Kamniški OBČAN Na Kostavsko planino in v Rudnik Vsakoletnega srečanja na Ko-stavski planini pri spomeniku padlih borcev se je 20. decembra 1998 udeležilo izredno veliko ljudi, mlajših in starejših. Na tem kraju je med NOB padlo veliko partizanskih borcev, predvsem zaradi izdajstva. Spomin na te dogodke je še vedno živ, čeprav je od tragičnih dogodkov preteklo že več kot pol stoletja. Srečanje so pripravili domačini iz Tuhinja v sodelovanju z odborom slovenskih častnikov, organizacijo Zveze borcev, krajevno skupnostjo in drugimi. V programu, ki je bil pripravljen, so sodelovali pevci Solidarnosti iz Kamnika, recitatorji; delegacije ZB in odbora Kokrškega odreda so položile pred spomenik vence. Nagovor pa je imel kamniški župan Tone Smolnikar. Med ostalimi je poročal o doseženih rezul- tatih v občini, o nedavnih volitvah, se zahvalil za izkazano zaupanje ob ponovni izvolitvi, nato pa je govoril tudi 0 NOB. Po njegovih besedah se je že med NOB gradila osnova za samostojno Slovenijo. Partizanski borci so lahko ponosni na svoj prispevek. Vsi pritiski v sedanjem času, da hi razvrednotili pomen tega osvobodilnega boja, ne morejo roditi uspeha. Ljudje znajo razlikovati med borci za svobodo in kolaboracijo in sodelavci okupatorja. Ob tabornem ognju so se srečali mnogi borci, aktivisti in športniki, ki so ob tej priložnosti tekmovali v teku. Moške in ženske ekipe so prejele zaslužena priznanja. Športni del je pripravilo Športno društvo iz Šmartncga. Srečanje v Rudniku je bilo že v tem letu, 9. januarja. Praproščaki in pevski zbor med nagovorom Toneta Smolnikarja na Kostav-ski planini Srečanje je pripravila organizacija ZB iz Domžal. V programu srečanja so sodelovali pevski zbor iz Domžal, recitatorka iz Moravč, govornik pa je bil Rajko Hafner iz Radomelj. Prisotne je seznanil z dogajanji v zadnjih mesecih vojne, ko je okupator v januarju 1945 zaradi izdajstva post telil mnoge aktiviste in domačine. V spomin na ta grozodejstva jc tudi spomenik. Iz komendske občine Nastop pevk in pevcev solistov iz Argentine V soboto, 16. januarja, je pri večerni maši ter po njej v ko-mendski župnijski cerkvi pela skupina pevcev solistov iz Argentine, ki je decembra in januarja z božično pesmijo na koncertih razveseljevala Slovence v matični domovini in zamejstvu. Peli so: Cvetka Kopač (sopran), Ani Rode (sopran). Luka Debevee-Mayer (bas-bariton). Matej Debevec (bariton), Matija Debevec (bariton), Armando Noguera (bariton), na orgle pa jih je spremljal Gregor Voje. Vsi, razen Armanda Nogu-ere, ki je Argentinec po rodu, in organista Vojeta iz matične domovine, so potomci slovenskih priseljencev v Argentini. Živijo v Buenos Airesu in pojejo v kakovostnejših argentinskih glasbenih skupinah. V Komendi so peli božične pesmi slovenskih in drugih skladateljev, s svojim lepim petjem pa zelo navdušili polno cerkev poslušalcev. Njihov tukajšnji nastop ni sodil v program njihovih koncertnih nastopov, pri katerih so se božične pesmi prepletale z recitiranjem svetopisemskega besedila (Polona Koce-Debevec). Tu so zapeli, ker so hoteli s svojo pesmijo posebej razveseliti Ko-mendčane in številne ljubitelje le- pega petja od drugod in ker sta na območju komendske župnije našla začasni prijazni dom starša bratov Debevec Marica in Lojze. Lojze je bil eden redkih, ki je uspel pobegniti spomladi 1945 iz Teharij, tokrat pa je prvič obiskal domovino. Ustanovni zbor Turističnega društva Komenda Istega večera samo dobrih sto metrov stran, je bil v Komendi (v nekdanji Glavarjevi bolnišnici) tudi ustanovni zbor Turističnega društva Komenda. Misel o tem društvu je med Komendčani živela že dolgo, dozorela pa je pred koncem lanskega leta med komendskimi planinci in kandidati za občinske svetnice in svetnike z liste TRN, ki si je za svoj program začrtala skrb za gospodarski napredek občine, njen turistični razvoj in uveljavitev ter zdravo življenje občanov. S te liste sta bila tudi izvoljena dva kandidata za občinska svetnika: Milan Šinkovec, predsednik Planinskega društva Komenda, in Katja Tabernik, ki je bila 16. januarja tudi izvoljena za prvo predsednico Turistič- ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: Februar 1999 - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. stopnja (dokvalifikacija, prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Februar 1999 • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word forWindows. Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in(061) 712-278. nega društva Komenda in po izvolitvi predstavila obsežen program njegovega delovanja. Ustanovnega zbora društva sc jc udeležil in mu dal nekaj koristnih napotkov tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič; poleg njega pa še zastopstvo Turističnega društva iz Zirov ter predstavnika cerkljanskega turističnega društva. Tudi ti so vodstvu društva (v njem so tudi voditelji raznih sekcij) svetovali veliko koristnega, Žirovci pa so s seboj pripeljali mlade klckljarice. Us- tanovitev društva so pozdravili in mu zaželeli uspešno delovanje tudi komendski župan Tomaž. Dro-lec, predsednik Planinskega društva Milan Šinkovec, predsednik Športnega društva Komenda in drugi govorniki. Udeleženci so tudi sprejeli pravilnik društva. Sedež, bo zaenkrat v lepo urejeni sobi Planinskega društva Komenda, dela pa bo verjetno tudi zadosti, saj v Komendo prihaja veliko romarjev in turistov. JOŽE PAVLIC Otroci Kamnika otrokom sveta Včasih K ljudje eas med božičem in sv. Tremi kralji zapolnili s koledo-vanjem. Običaja so se veselili predvsem otroci, ki so v trojkah hodili od liise do hiše in voščili vse dobro v novem letu. Tudi na tak način seje med sosedi vzdrževalo ozračje medsebojnega zaupanja in solidarnosti. Industrijski razvoj, ki je razkrojil prenekatero sosesko in skupnost, je botroval zatonu koledovanja. Na oder novih lokalnih skupnosti so v prenekaterem okolju stopili medsebojna odtujenost, zapi&če-nost, nasilje in kriminal. Evropa se je tega zavedla in leta l()64 je v mnogih evropskih državah stekla nekakšna različica koledovanja, ki je imela dobrodelni namen. Zbrana sredstva so bila namenjena otrokom po svetu. Akcijo hi lahko poimenovali Otroci otrokom. Pri nas so sele po letu /990 razmere dopustile obnovitev koledovanja z dobrodelnim namenom. Od takrat dalje akcijo vodi Misijonsko središče, ki že v začetku decembra z lepo oblikovanim koledovanjem in zbimo skrinjico povabi slovenske otroke k darežljivosti. H V minulem letu so slo- venski otroci zbrali 13,5 milijona tolarjev, kar je približno 150.000 mark. Vsota ni zanemarljiva, vendar pa je pomembnejši njen vzgojni namen, to pa je vzgoja k razumevanju stiske drugih. Dobrodelna sredstva, ki so jili otroci zbrali in na praznik sv. Treh kraljev darovali letos, hotlo namenjena otrokom v Angoli. Sredstva bo v Angoli prevzela Slovenka Zvonka M iker in jih namenila za blažitev posledic državljanski' vojne, v kateri so prav otroci najbolj ranljivi in og-Vsak tolar iz skrinjice dobrote lahko nare- roženi del prebivalstva, dl kaj dobrega za otroke po svetu. I). H. Velikoplaninska paberkovanja Poletje je že zdavnaj mimo, zakoračili smo takorekoč že v pravo zimo. Morda je to tudi čas, da se malo umirimo, malo spomnimo na poletje, uredimo viise. spomine in obudimo vsaj nekaj tistega, kar je bilo lepo, pa tudi nekaj tistega, kar ni bilo ravno najlepše. Ampak slednje samo zato, da bi bilo tega v prihodnje manj. In tako se jc nabralo nekaj paberkovanj, v pomenu, ki naj bi ga ta beseda imela: po že pospravljeni njivi pobiramo tisto, kar je ostalo. O denacionalizaciji malo drugače Planina jc pogojna last vseh pastirjev in gospodarjev, ne pa občinska ali družbena ali državna, ker bi to bila spet nova nacionalizacija. Vendar morajo gospodarji skrbeti, da ne bo to postalo vikendaško naselje, pa ne samo zaradi tega, ker bo tako izgubila svoj osnovni mik in namen, ampak bo tudi uničena -postala bo pač samo eno od turističnih naselij, ki jih je že tako in tako po svetu ogromno. Tudi v pastirskem naselju je vedno več vikendov (glede na način uporabe), vedno več avtomobilov prihaja in če se bo to nadaljevalo, niso vredni, da jo imajo in bi bilo bolje, da pride pod občino. Če se bodo držali reda in pravil (o številu govedi, pašnih pravicah itd.) in skrbeli za planino (se ne vozili za vsako figo po njej), jo morajo dobiti nazaj. Če pa mislijo tam uveljavljati zakon močnejšega, voziti in pasti več, kot jc dovoljeno in dogovorjeno, pa je bolje, da ostane to državno oziroma občinsko. Med uporabniki bi morali biti red: ne pa da nekateri pasejo več, kot jim po starodavnem izročilu pripada, da se nekateri izogibajo skupnim obveznostim, ne sodelujejo na tlaki, ne tako in ne drugače. Koče Velika planina, njene ovalne koče so svet, ki umira pred našimi očmi. Vendar to ni Afrika, to ni Azija, Amerika, to je Slovenija. To ni tisto, kar jc za nas samo na IV, ampak je pri nas, je med nami. Tega ni potrebno gledati na TV, brati v časopisu, ampak se dogaja med nami vsak dan, je pri nas, je na dosegu roke in lahko ukrepamo, lahko delamo. Ampak ne. Uničujemo še listo, kar imamo. Eno od bistev in vrednot Velike planine je edinstven ovalni stan. Povsod po svetu so planine, tudi večje, tudi manjše, tudi lepše, tudi grše, ludi bolj zi- Toda otroci izvirno povezujejo staro z novim. Poleg tradicionalnih »buš« (lepo je o teh igračah pisal dr. Tone Cevc v svoji knjigi o Veliki planini), ki so v »os-kui, se v igro vpletajo pridobitve modernega časa, ki so zamenjale konjsko in volovska vprego - traktorji, prikolice, in celo bager. Vendar so tudi te igrače izdelane iz povsem naravnih, na planini nabranih materialov, razen železnih žebljev in pa folije vahne, bolj puste, vendar ima edino Velika planina več kot dva tisoč let staro posebnost, edinstveno v svetu: ovalni stan. In kaj delamo sedaj iz te edinstvenosti? Kmete Se lahko razumemo, saj je pravokotna oblika enostavnejša za izdelavo, vsaj tako pravijo, ima več prostora, vsaj tako pravijo. Vendar naše občestvo, občina, zavod za varstvo - spijo in samo gledajo, ali pa tudi mižijo, kako naša tradicija, kulturna dediščina propada. Samo še devet stanov ima ori- /Vovo zamenjuje staro. Na levi se košati nov stan, postavljen na mestu in name. njega je še eden od devetih, ki ohranjajo velikoplaninska in s tem tudi slovensko vsaj po obliki stanov. Koliko časa še? sto tradicionalnega, ovalnega. Desno od tradicijo in slovenstvo na Veliki planini. ginalno ali vsaj približno originalno obliko. Desetega so ravno to poletje spremili v »bosanko«. Planina bo sicer ostala, saj bo še vedno lepa, vendar ho oslal grenak priokus, da smo izgubili nekaj, kar je bilo samo naše, slovensko, edinstveno. Avtohtono ni tislo, kar je Staro 50 let, avtohtono je staro po več sto let. To je tisto, kar se je začelo, kar jc bilo od začelka Ni avlohtono, če je preneseno iz Bosne in od drugod. In nikoli nebo avtohtono, ker je bilo drugod narejeno prej. Mogoče bodo šele vnuki ali pa pravnuki ali pa Celita generacija dojeli, kaj so jim naredili njihovi starši, očetje, dedje, pradedje, ki sedaj odločajo o Veliki planini. Vse nove bajte so bistveno večje, tudi s po več prostori v osnovnem tlorisu, ne samo v lopi. Pri tem jc prostor v sami bajti bistveno manj racionalno izkoriščen, tako da so te bajte v glavnem bolj odraz oholosti, napihovanja, nečimrnosti kot pa realnih potreb pašništva. Ali pa so namenjene že sedaj za vikende, bifeje in podobno? V starih stanovih je (bil) prostor izredno premišljeno izkorr Sčcn. Naši predniki so sc zavedali, pa čeprav jih je bilo manj, kol nas je danes, da je proslor zelo pomemben in so ga zato čim manj pozidavah. Danes se je manira za cim več pozidanega prostora iz doline prenesla tudi na planino. Da jc le bajta čim bolj velika, da se s tem pokaže pomembnost njenega lastnika, da pokaže, koliko ima, kako jc bogat itd. BO.IČ Odkrivam svet pravljic iz zgodb Pri zalo/bi Rokus jc izšel učbenik Odkrivam svet pravljic in zgodb, ki ga jc napisala Danica Zupin, učiteljica I. in 2. razreda na Osnovni šoli Irana Albrehta. Učbenik jc dober pripomoček za obravnavo domačega branja v prvih dveh razredih osnovne šole. Zato smo v Matični knjižnici Kamnik v torek. 19. I., pripravili predstavitev tc knjige za kamniško javnost Sodelovali so učenci Danice Zupin z dramatizacijo zgodbice P.le Pcroci Stara hiša št. 3 in še z nekaj točkami, s katerimi so nam vsem prisotnim v polni dvorani ponazorili, kaj vse se da počeli s prebranimi besedili in ka ko se jih da obravnavati. Gospa Spodbudila, da jc knjiga začela nastajati. Ciospa Učakarjeva jc spregovorila o svojih opažanjih kot knjižničarka: kako se jc povečala izposoja knjig in zanimanje za branje, kako so se olroci pogovarjali o prebranem in na koncu dodala tudi nekaj besed o pomenu branja. Opozorila jc, da branje ni le branje knjig, ptič pa jc to spretnost, ki jo rabimo za prepoznavanje cele vrste sporočil do konca natega življenja. l>a nekdo napiše dobro knjigo, je dobro in lepo dejanje, če pa tO napiše Se Učitelj ali Učiteljica z namenom, da bi bolje delali in več znali, je dober razlog za pohvalo. Ne navsezadnje tudi zato. ker Bralne vaje za nastop: Katja, Katarina, inja. Miha Zupinova je potem spregovorila 0 tem, kako je knjiga nastajala in povedala, da je nastala v sodelovanju z Ivanko Učakar, šolsko knjižničarko, ki jc avtorico tudi starši vidimo, da učiteljem ni vseeno, kako učijo in da si vedno znova želijo z. novimi načini obravnave učne snovi izboljšati kvaliteto pouka. Skratka: do naših ot- rok imajo pozitiven odnos! Gradivo se jc zbiralo deset let, sodelovanje med učiteljico Zupinovo in knjižničarko Učakarjevo pa jc oblikovalo gradivo v knjigo. Zunanja pobuda za nastanek učbenika je bil dopis založbe Rokus. ki je iskala gradivo za slovenski jezik za bodočo devctlctko. Delovni zvezek jc uporaben v prvem in drugem razredu pri pouku, za individualno rabo, lahko pa ga olroci pregledujejo tudi s pomočjo staršev. Upošteva prenovo pri slovenskem jeziku in poudarja tako poslušanje in govorjenje kot tudi branj" in pisanje. Učbenik bodo uporabljali učenci in učitelji, katerim je namenjen drugi del knjige. Prav ta del je pomemben, saj svet nje, kako obravnavati domaČe branje, vsebuje priporočilni seznam šolskega branja v nadaljevanih in tudi priporočila za dejavnosti po branju: igra, pripovedi sošolcem, delo v dvojicah, veliko kreativnosti (risanje, dramatizacije, glasba, ples...). Pomembne so tudi močne uvodne motivacije, branje doma in zaključki v dejavnostih. Skratka - kot pravi avtorica sama: možnosti za delo je še veliko, v delu za učitelje pa je nanizanih le nekaj idej. Povrhu vsega pa jc treba reči, da jc učbenik tudi ličen. Upamo, da se bo delo Danice Zupin in Ivanke Učakar obrestovalo tako, da ga bodo učitelji uporabljali, otroci pa Se rajši brali. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Izteklo se je življenje Huberta Berganta V torek. 19. januarja 1999, je Kamnlčune presunl-la vest iz Šempetra pri Novi Gorici, da je v tamkajš- nji bolnišnici umrl naš rojak, vodilni sbvenskl orga-niši in glasbeni pedagog Hubert Hergant. Hodil še je v Kamniku 13. novembra 1934, tu se Je tudi leta 1948 začela njegova jx>t organista. Po post-diplomškem študiju orgel leta 1963 je leta 1906 dipb-miral tudi iz umetnostne zgodovine. Ho nekajletnem baletnem kurepetitorstvu v ljubljanski Operi se je preselil v Novo Gorico, kjer je na tamkajšnji gimnaziji poučeval umetnostno zgodovino. Od leta 1965 pa je, kasneje kot redni profesor, poučeval orgle na ljubljanski Akademiji za glasbo. Hubert Hergant Je bil vodilni slovenski orgelski pedagog. Njegova glasbena pot ga Je vodila po številnih deželah, saj Je veljal tudi za enega vodilnih orgelskih glasbenikov sveta. Za izvedbo celotnega Bachovega ciklusa Je leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 19H2 pa nagrado Franceta Hevka. Kamničani smo se s Hubertom Herganlom kot or-ganlslom zadnjič srečali junija 1996, ko je v frančiškanski cerkvi s celovečernim orgelskim koncertom predstavil svojo knjigo Ob orglah (na sliki). V takratnem pogovoru za Kamniški občan je predstavil svoje življenje z orglami: »Pri veselju, ki sem ga kljub vsem težavam užival ob orglah, enako, kot je pred nedavnim umrli stric Maks ob rezbur-jenju. bi me Usoda bržkone znova posadila za orgle. Toda kje: v Kamniku ali v Novi Gorici? Žal vedno bolj ugotavljam, da postajam človek, ki mu je nemška literatura pridala vzdevek - brez sence...* ES. Domišljijske preobleke V kavarni Veronika se nam je s svojimi slikami predstavila mnogostranska umetnica gospa Vuka K limar I liti. Za kulturo jezika Jet Stream, Dust Maestro, Fit'nd'Folder in Vera ko/mik za naš čas Pred tednom ali dvema je bila v Cankarjevem domu obravnava novega zakona o družini. Nastopali so različni ljudje, različnih govoric in idej. Najbolj pa meje neprijetno pre- senetila Vera Kozmik z vladnega urada za ženske, ki je med angleške stavke vpletala slovenske besede. To se je dogajalo v stavbi, poimenovani po mojstru slovenske pisane besede, Ivanu Cankarju, po gospe Kozmik ove ni nihče opozoril, naj o slovenskih ženskah govori slovensko. Pa kaj Vera Kozmik! Pa seje en- krat javno pokazala, da lahko vstopi v Evropsko unijo, ne v Evropsko zvezo, ki je, pravijo, čisto tukaj drugega. Ameriška Monika je kriva, da nas televizija, in to lista, ki jo sami plačujemo, kar naprej posiljuje z besedo impeachment, kol da ne hi imeli vsem razumljive odstavitve. Če se peljete z vlakom, slišite samo ful, kiti in še kaj drugega. Športniki sc bordajo s snowhoar-di, povsod nam pčnujajo hoi doge, fast food, pizze v plzzerlah. Tele- TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 E-mail: infocenter.kamnik-1 @siol.net KOLEDAR PRIREDITEV Petek. 29. januarja 1999. ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik Veronikini koncerti Koncert članov Društva študentov Akademije za glasbo Ljubljana 1. trio: Tina Balazs (violina,) Špela Avsec (čelo), Urša Marolt (klavir) 2. Manca Globokar (oboa), Arpad Piri Balazs (fagot), Simon Krečič (klavir) Vstop s prostovoljnimi prispevki! Nedelia. 7. februarja 1999. Ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Otvoritev razstave Likovne skupine SUPERNOVA, Kamnik Svoja dela bodo predstavili: Dušan in Matevž Sterle, Tomaž in Andrej Schlegl, Dušan Lipovec in Lojze Kalinšek. V programu ob otvoritvi bosta nastopila Dane Zaje s pesniško besedo in Nejč Slapar s harmoniko. Razstava bo odprta do 5. marca, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost! so Petek. 12. februarja 1999. ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik SOZVOČJA '99 XX. Revija pevskih zborov, delujočih na področju občin Kamnik in Komenda. Vstopnina: 500 SIT Sobota. 13. februarja 1999. ob 19. uri Nedelia. 14. februarja 1999. ob 15. uri Kulturni dom Laze v Tuhinju Veseloigra v treh dejanjih Josip Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo Izvedba: Gledališka skupina Kulturnega društva Tuhinj Režija: Danilo Bajde S« MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 812-597 Vsako sredo ob 14. uri Vila ČIRA-ČARA: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindi-enst Premk, prof. Vsako sredo ob 10. uri Igralne ure z BIBAMI . Igralne igrice za predšolske otroke od 3. leta dalje. Dvorana Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Helena Sterle. Cena: 200,00 SIT Vsak drugi četrtek ob 18. uri Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Šmarci. Cena: 200 SIT. Vsak ponedeljek ob 18. uri Pravljične ure, igralne ure, delavnice za otroke v knjižnici Kamnik. Vodi J. Pogačar - pravljične ure, igralne ure - A. Štorman. Delavnice za otroke - Lea Frleta in Milena Lampret. Cena: 200 SIT. Vsak petek ob 18. uri Pravljične ure na Duplici. Prebiranje pravljic in animiranje otrok. Prostori KS Duplica. Vodi Helena Sterle. Cena 200 SIT. Torek. 9.2.1999. ob 19. uri Predstavitev knjige ATLANTIDA. Predstavitev nove knjige Mihaela Ponebšek. Knjigo bo predstavila Mihaela Ponebšek. Predstavitev bo v Matični knjižnici v Kamniku. BREZPLAČNO. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije: 817-647. DRUGE PRIREDITVE Sobota, 6.2.1999, Pd 9-do 12. ure PUSTNI BOLŠJI TRG - prodaja, v O. Š. Frana Albrehta. Organizator Mladinski center Kamnik in klub staršev. Vodi Helena Sterle. Informacije na tel.: 815-477. Sobota. 13.2. 1999. od 10. do 12. ure PUSTNI BOLŠJI TRG - prodaja žur, na Glavnem trgu. Organizator Mladinski center Kamnik in klub staršev. Vodi Helena Sterle. Informacije na tel.: 815-477. Torek. 16. 2.1999. od 16. do 19. ure PUSTOVANJE IN PUSTNI SPREVOD - žur z živo glasbo, pri-četek na Glavnem trgu, zaključek v Športni dvorani Kamnik. Organizator Mladinski center Kamnik in klub staršev. Informacije na tel.: 815-477.. vizija, ki se najraje imenuje nacionalna in ne državna in jo podpiramo z drago naročnino, pa nam ponuja Fit'nd'Eolder, na katerem si lahko pribrcamo vitkost. Morda res, a ne verjamem preveč, saj na posnetkih za Dust Maestro in Maestro rokavico nastopajo pretirano debele Američanke, ki bi bile televizijsko opevanega hrealnika ali razgibalnika še kako potrebne. Enako velja za Jet Stream, ki ga ponuja lepo zavaljen kuhar. Televizija si s takim napol prevajanjem veča zaslužek. Spravlja pa v zadrego kupce ali povpraševalce po do-ločenem blagu. Kaj naj odgovorim na vprašanje, kaj sem si kupilo? Eil'nd'Eolder? Neumnost! Vendar nas v tO silijo, se pravi v položaj, da ne vemo. kako hi listo, kar nam ponujajo, poimenovali. Ze nekaj let čakamo, da bi državni zbor obravnaval zakon o slovenskem jeziku, ki ga je pripravil še minister Janez Dular, pa za to ni »časa«. Bomo počakali, da sc hotno Slovenci tako kol na avstrijskem Koroškem kar sami ukinili? Počasi se to le dogaja. Poglejte si samo poimenovanja trgovin, gostinskih lokalov, podjetij, poslušajte govorico mladih. Angleščina pa vdira k nam tudi drugače. Se bolj prefmjeno. V Sloveniji zdaj na hitro prevajamo evropsko zakonodajo, kjer menda velja načelo: za eno angleško besedo ena slovenska. Tako so besedila sicer v slovenščini, samo v angleški, npr. management of iptalitv prevajajo z vodenje kvalitete. V slovenščini se vodenje nanaša na kako dejavnost, ne pa no lastnost, značilnost. Ijih-ko rečemo npr.: vodenje podjetja, šole, obrata, tekmovanja, izpitov. Ni pa slovenska uporaba besede vodenje s poimenovanjem za lastnost, značilnost, npr.: vodenje lepote, vodenje čistoCe, vodenje zasnete-nosti, vodenje urejenosti, vodenje neumnosti, vodenje pravilnosti in iako tudi ne vodenje kvalitete. Tako hi tudi v lem pritlični morali prevajali drugače, npr. zagotavljanje kvalitete. No tO je Sekcija za terminološke slovarje pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša opozorila prevajalec, ugovarjal je tudi starosta slovcnskilt prevajalcev Janko Moder - vendar brez uspeha. V slovenski zgodovini so na naš jezik večkrat pritiskali drugi jeziki, zlasti nemščina in kasneje t. i. srbohrvaščina. Vseh teh vplivov smo se težko otresli, pa smo se jih. Svet postaja amerikanizirana vas. Bomo mi obstali? Bomo. cc bomo gospodarsko dovolj močni, cc bo šala tudi vzgajala, ne samo učila. Tudi na te stvari je prav, da mislimo ob bližnjem kulturnem dnevu. MARJETA H U MAR Otvoritev razstave njenih del je bila v kavarni Veronika, v petek, 4. decembra. Zbranemu občinstvu je avtorico predstavil g, T one I tičar. njene pesmi je brala vnukinja Aniclka Hiti, v kulturnem programu pa so sodelovali še učenci Glasbene šole Kamnik in Rok Spruk s saksofonom Vuka Kumar-Hiti je hči znanega primorskega glasbenega ustvarjalca Srečka Ku-matjn. tako da ji je bila nagnjenost k umetniškemu izražanju položena že v zibel, zalo ni CUdno, da jo timelnosl spremlja že vse življenje. Po zaslugi svojega očeta je že kot otrok sprejemala lepoto duhovnih dobrin ter odraščala v spoznanju umetnosti nasploh, posebno pa seveda glasbe, ki jc pozneje predstavljala tudi njen poklic, saj je diplomirala kot glasbeni pedagog in službovala na Glasbeni šoli v Gorici. Portorožu in Kopru. Med svojim študijem se je tudi resno izpopolnjevala v plesni umetnosti oziroma izraznem plesu. Po koncu druge svetovne vojne se je poročila s Slavkom Hitijem in skupaj sta ustvarila zametke plesne dejavnosti na naši Obali. V več kot dvajsetih letih delovanja sta plesna pedagoga z veliko predanostjo in neizčrpno energijo vzgajala mlade plesalce v klasični baletni tehniki, v sodobnem plesnem izrazu in folklornih plesih. Na noge sta postavila veliko baletnih predstav s svojimi koreografijami, k sodelovanju pa sta pritegnila tudi več znanih slovenskih umetnikov, kot na primer fotografa Jožeta Kološa, za katerega je Branko Rudolf v Naših razgledih ugotovil, »da sodijo med najlepše plesne fotografije na Slovenskem«, skladatelj Blaž Arnič jima jc napisal balet... Po smrti moža je plesna dejavnost počasi zamrla, gospa Vuka pa umetnosti še zdaleč ni zapustila. Ples in glasbo je zamenjala z besedo in barvami. Zase pravi, da jo poezija spremlja že od mladih let in sedaj, ko gibna ustvarjalnost v glavnem miruje, čeprav si upa vsak trenutek sestaviti novo koreografijo za nekaj plesalcev in na tihem tudi upa, da se bo to uresničilo prihodnje leto, ko bo praznovala svojo petinosemdeset-Ictnico, in njen likovni izraz potrebuje za realizacijo barve in platno, ji neposredna možnost zapisa kratkih verzov predstavlja neusahljiv vir osebne izpovednosli. Ustvarjalna energija gospe Vuke se je posebno v zadnjih letih prelila v likovno umetnost. Gospa Vuka pravi: »Takrat, ko se je končal moj opus izraznega plesa, se je nadaljeval v govorici barve, kompoziciji ritma, slikovnem izrazu impresije, notranje izpovedi -v neizčrpni veri in ljubezni do umetnosti. Hočem nadaljevati po očetovih stopinjah, ki je bil zvest umetnosti do svoje smrti. Večno me spremlja tragedija življenja, vendar mi po drugi strani izraz volje do življenja, zaupanja v jutrišnji dan, daje posebno moč. Notranja beseda in slika barv se sproščata v impulzih od znotraj in navzven. Danes se izražam v besedi in sliki: tisto nekaj -znotraj. Moj svet je sedaj likovna dejavnost. Slikam intenzivno od leta 1975 in sem članica likovnega društva 'Lik' pri ZKO Izola. Tudi razstavljam že vsa leta, imela sem trinajst osebnih in prek sedemdeset skupinskih razstav. Pisanje verzov pa me spremlja vseskozi, ob vsakem trenutu: vsak doživljaj, vesel ali žalosten, sproži v meni vzgib, iz katerega se rodijo besede, in potem mi je dosti lažje.« Umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin pa je zapisal: »Vukina nadarjenost za oblikovanje prihaja do polnega izraza posebej v risbi. Gledalca najbolj privlačijo avtoričine skiciozne zaznave krajinskih motivov, portreti mimoidočih, zanimiva arhitektura, obmorska pristanišča... V sli-karkinih delih z oljno tehniko pa se uveljavlja predvsem avtoričina osebna izpovedanost. Te slike se že na pogled ločijo od drugih. Imajo močneje izražen kolorit z bogatim obsegom tonov, nemalokrat se uveljavi obris, predvsem pa igra svetlobe in senc. ki razgibu-je kompozicijo. Prav dinamika gibanja in poudarjeni kolorit povečujeta ekspresivni značaj slikarske zasnove.« Gospe Vuki je Kamnik zelo všeč, želi si še priti v naše mesto, da bi ga ujela tudi na slikarsko platno, v našem mestu se je zelo dobro počutila, kajti ljudje se ji zdijo zelo prijazni, odprti in gostoljubni. Posebno se zahvaljuje prijateljici Alenki Podobnik, ki ji je pomagala pri pripravah na razstavo. Vukine stvaritve so bile razstavljene v kavarni do 15. januarja. BOJANA KIL MI Nt Kako so pred 60. leti gospodarili z Veliko planino Skrb za plodovitost zemljišč in red na planini »Predmet uprave tvori predvsem skupno premoženje, vpisano v zemljiški knjigi pod vi. St. 126. sodni okraj Kamnik, kat. Občina Ćcrna (sledijo pareelne Številke), ki je skupna last vsakokratnih posestnikov hiSnih Številk« (navedene so hiSne Številke domaCij v KoSiSah. Stolniku, LaniSah. Zagoriei. Zg. Stranjah. Spodnjih Stranjah, Bistričici. na Okroglem. Kle-menčevem. Kregarjevcm. v Praprot-nem, Zakalu, Sidražu in na Sv. Lenartu), je zapisano v 1. Členu »Statuta za upravljanje in uživanje skupnega premoženja upravičencev (zemljiške zajednice) Velika planina«, ki ga je pred Šestdesetimi leti (točneje 15. julija 1938) sprejel komisar za agrarne operacije v Ljubljani. Ker je ta dokument zelo zanimiv in vsebuje tudi marsikaj koristnega za današnji čas, ko sc srečujemo z. različnimi pogledi na urejanje lastniških in drugih problemov gospodarjenja na Veliki planini, je morda prav, če spoznamo nekaj najbolj zanimivih njegovih določb. Ze takoj na začetku poudarja, da je namen upravljanja skupnega premoženja na Veliki planini »vzdrževati in povzdigniti potrajno plodovitost skupnega in dvotretjinsko večino glasov. Na občnem zboru so sprejemali tudi gospodarski načrt, paSni red, razsojali o pritožbah proti ukrepom gospodarskega odbora itd. Na občnem zboru je imel vsak udeleženec toliko glasov, kolikor glav živine jc imel pravico pasti na planini. V gospodarskem odboru, ki je štel pet članov in pet namestnikov, so morali biti vsaj s po enim odbornikom zastopani udeleženci iz. občin Stranje, Bistričica in Cerklje. Statut je določal da »se volitev odbora vrši z vzklikom, ako s tem soglašajo vsi navzoči ali potom listkov z večino oddanih veljavnih glasov«. Mandatna doba odbora jc trajala tri leta. Gospodarno koriščenje planinskega sveta Gospodarski odbor je skrbel za oskrbovanje skupnega premoženja in nadzor skupnega planinskega sveta in njegovih meja. prav tako pa tudi za izvrševanje sklepov občnega zbora in redno plačevanje dav- »Pwaminsno so včasih zw' res'njema'1,« pravijo velikoplaninskipastirji zemljišča ter vzdrževati red v uživanju istega«. Za upravljanje premo ženja so bili določeni: občni zbor. gospodarski odbor in pregledniki računov. Občni zbor so morali opraviti vsako leto v mesecu maju. Sklical pa ga je načelnik gospodarskega odbora. Sklepčen pa je bil, če se ga jc udeležilo toliko udeležencev, da je bila zastopana vsaj polovica deležnih pravic. Na občnem zboru je ženo kot lastnico lahko zastopal mož, »če ona temu ni oporekala«. Na občnem zboru so izvolili člane gospodarskega odbora in njihove namestnike in dva preglednika računov. Sprejemali so obračune za preteklo leto in proračun za naslednje leto ter sklepali o uporabi »računskega prebitka«, lahko bi rekli dobička in nagradah funkcionarjev. Odločali so tudi o prodaji ali nakupu skupnega sveta. Seveda so ob prodaji nepremičnin morali zagotoviti več kot tričetrtinsko udeležbo kov, za vodenje zapiskov o tlaki in drugih dajatvah. »Dolžnost gospodarskega odbora je paziti na pravilno hasnovanje (koriščenje op. p.) skupnega sveta, da ga ne uživajo nekateri udeleženci na škodo drugih, več kakor jim gre. Izvršiti mora izboljševalna dela in za skupni svet potrebna pota in druge naprave in skrbeti za njihovo vzdrževanje«, so Sc zapisali v statut. Posestniki so bili dolžni tudi prispevati k skupnim slroškom na podlagi deležev z delom ali v denarju tako, kot so sklenili na občnem zboru. Će sc jc kdo branil delati oziroma v dogovorjenem času ni opravil njemu določenih del, jih jc opravil gospodarski odbor, seveda na stroške zamudnika. Zaostanke pri plačilih obveznosti pa so izterjali prek komisarja za agrarne operacije tudi z. rubežem. Zelo zanimiva je tudi določba o zagotavljanju udeležbe na sejah gospodarskega odbora, ki bi jo lahko Sc danes uporabili marsikje, kjer imajo težave z. zagotavljanjem sklepčnosti: »Ako izostane odbornik neopravičeno od seje, mu more načelnik naložiti kazen od 10 do 100 din: če pa izostane trikrat zaporedoma neopravičeno, izgubi svoj mandat«. Velja opozoriti tudi na pravico do uživanja skupnega premoženja, ki je med drugim določala, da noben upravičenec ni smel imeti iz. skupnega premoženja več »užitkov«, kot jih je potreboval za svoj dom in svoje posestvo. Kar pomeni, da sc tudi iz vclikoplaninskih gozdov ni smelo kovati kakih dobičkov s prodajo oziroma predelavo lesa in podobno. Vse davke in druge dajatve pa so plačevali iz skupne blagajne. Če pa je bila ta prazna, so obveznosti na podlagi deležnih pravic porazdelili med posestnike, »denar pa pobere in od raj ta odbornik, ki ga v to določi gospodarski odbor«. Cc pa je iz. gospodarjenja s skupnim premoženjem nastalo kaj presežka (donosa), so najprej pokrili »hišne in gospodarske potrebe upravičenih posestev (domačij)«, ostanek pa so namenili »za tekoče stroške, vzdrževanje in izboljšanje potrajne plodovito-sti skupnih zemljišč in za gospodarske naprave na njih«. Kadar pa ni bilo potreb po kakih večjih vlaganjih v te izboljšave, pa so najmanj desetino tako imenovanega pribitka namenili v rezervni fond. V ta fond so se stekale tudi kazni, ki so jih plačevali odborniki zaradi neopravičenih izostankov s sej. Iz rezervnega fonda so krili izredne izdatke, kot so izboljScval-ne naprave, kritje priman-kljajev in izgub, samo tistih, ki niso nastale po krivdi kogarkoli. Za nespošiovanjc sklepov tri tedne zapora Seveda pa ostanka dobička po plačilu deleža v rezervni fond niso smeli razdeliti sami upravičenci med seboj, pač pa je moral za to dati soglasje komisar za agrarne operacije v Ljubljani. Da pred 60 leti ni bilo Salc pri spoštovanju sprejetega statuta in sklepov gospodarskega odbora, kaže tudi visoka kazen, ki je bila zagrožena za njihovo kršitev. Globa jc bila v višini 1000 din »(ki pa sc mora v slučaju neizterljivosti spremeniti v zapor 24 ur za vsakih 50 din)«. Kar pomeni, da je nekdo, ki sc jc požvižgal na statut ali na sklepe gospodarskega odbora, lahko Sel »sedet« kar za tri tedne. Će pomislimo, kako nekateri danes spoštujejo naše zakone, kaj šele statute in lepe sklepe, potem bi bili ob izvajanju takih kazni naši zapori kmalu premajhni... FRANC SVETEIJ Leto starejših ljudi Za v kot ali k mizi Organizacija združenih narodov (OZN) Je prihodnjo leto razglasila za leto starejših ljudi. O njih so govorili tudi na mednarodni konferenci v Vatikanu. Ugotovili so, da so stari ljudje posebej ogrožena, skupina, prebivalstva: ker bo (že Je) na svetu, prav posebej v razvitih državah (tudi v Sloveniji), vodno VBĆ starih, tem namenjajo vedno manj pozornosti, so dobri, dokler so še lahko koristni, potem pa bi se jih bilo najbolje čim prej znebiti; če drugače ne, tudi z evtana-zijo. Takšna Je miselnost sodobne, brezdušne družbe. Ro eni strani namenja raznim genetskim poskusom velika denarna sredstva, po drugI pa peha v prerani grob ljudi, ki hI si na j(wen življenja zaslužili prijeten in varen pretižitek v toplem družinskem gnezdu in ne usodo životarjenja v domu za Starejše občane ali razpadajoči hiši, prepuščeni sami sebi Na jesen življenja človek resnično postala človeku volk in nt; jagnje. I'i maša i ni i se z. najnovejšimi tehnološkimi dosežki, ne znamo pa dobro poskrbeti za tiste, ki so nekoč garali za nas, da bi se »na stara leta« veselili človeka vrednega življenja. Dober si toliko časti, dokler si koristen družbi, pod Jetju, zaslužiš denar, si dejaven na raznih življenjskih ptidrnčjih, potem pa, ko so upokojiš, bolehaš, si pri vezan na invalidski voziček, na bolniško posteljo, bi bilo najbolje, da hI se kar čez noč: »stegnil«. »Ko oom umrl. naj me zagmbejo kar pod tole smtv-ko,« mi je dejal ktijiel s samotne kmetije pgreba, ki gaje moral opraviti že v dopoklan-skem času, odpravil zgodaj. Najbolj so me pretresla srečanja z ostarelimi, ki so ostali čisto sami. V »tlom počitka« ne BOfBjO ali si tudi ne želilo, smrt pa tudi noče priti. Ostaja jim le se upanje, da bodo vsaj se nekaj časa kolikor toliko zdravi, da pred smrtjo ne bodo preveč trpeli In da jih lx> dobri Bog na hitro In pripravljene poklical k sebi. Tako upajo verni ljudje. Tisti, ki sva Jih obiskala in jih je župnik obhajal, skupaj z njimi molil, se kratko, kolikor mu Je čas dovoljeval, pogovoril z njimi. Vernemu je se mogoče kaj niči, kaj pa nevernemu, do konca razočaranemu, osamljenemu, na smrt lxil nemu? Ob njih se v griu ustavi vsaka btjsoda, nemočen si. Ugotavljaš le, da Je življenje časovno odmerjen dar; nekomu več, drugemu manj časa. In skušaš nekaj namilil. Predvsem da. bi si potolažil, utišal og lašajočo se vest In skloniš glavo prod ženkn ki si želi samo, da na starost ne hI bila. v nadlego drugim, ampak bi zmogla sama poskrbeli zase, se uredili, umiti. Mednarodno leto starejših - naj ne gre mimo nas! Zastonj so rože in sveče na. grob naših dragih rajnih na praznik vseh svetnikov (na dan mrtvih), če smo bili, ko so bili se živi, do njih krivični, brezčutni, pozabljali nanje, vsako leto na pokopališču opozarja omenjeni duhovnik. In verjetno ne brez uspeha, saj ga posluša v to storile nekatere druge stranke. Na listi LDS je bil izvoljen tudi kriški kandidat.« Glavni urednik v tretjem stavku pove, daje zagovornik božje teorije, ki pravi, daje oblast dana od boga in karikirano, da vsi tisti, ki redno obiskujejo verske obrede, spadajo v krščanski tabor. Ta teza se seveda v Sloveniji na vseh dosedanjih večstrankarskih volitvah Se nikoli ni potrdila. Božjo teorijo je Se zlasti v tem iztekajočim \c stoletju nadomestila naravna teorija, ljudje, pa so ne glede na svoje politično prepričanje vemi in neverni, pogosto ali manj pogosto obiskujejo verske obrede. NajpomembnejŠa liberalna kategorija je svoboda posameznika, ki se svobodno odloča 0 svojem verskem, političnem prepričanju in mu je ne more zaukazati niti država niti cerkev, Se manj pa politični gorečniki, ki Se vedno želijo revolucionarno spreminjati mišljenjski svet občank in občanov. LDS ni posegal v krščanski tabor, ker ga ni. V Komendi so stranke, na volitvah so sodelovale nestrankarske liste, kandidati so sc svobodno odločili za sodelovanje na listah in volilei odločajo po svoji vesti. Zelo neradi pa \o volilci daljinsko vodeni in se dajo prepričati le zaupanja vrednim ljudem, kar se je jasno izkazalo pri odločanju za novo občino, če primerjamo rezultate iz let 1994 in 1998, lišio o voditeljih, na koga mirite, bralcem ne bo pretežko razvozlati. Lahko mi očitate marsikaj, saj sem v politiki le zelo dolgo, za sabo puščam realizirane projekte, ki so za javno dobro. Taksnega in drugačnega se je nabralo za Številne članke, nikoli pa mi nt boste mogli očitali tistega, s cimer mi najraje odgovarjate. Prepričan sem, da vam enostran-sko popravljanje zgodovine ne bo nikoli uspelo. Se več, meni očitate dejanja, ki so se zgodila pred mojim rojstvom. To je najmanj neokusno, če ne uporabim takšnega izrazoslovja, ki ga uporabljale vi, glavni urednik Aplence. Vohunskem svetu /c resda samo en Križan. Očitno je. da smo se dogovora pogajalske skupine iz Most držali samo liberalni demokrati. Če bi SDS postavila na drugo mesto kri žana, v kar pa ni privolil eden od »vplivnih« članov SDS, k i je v devetdesetih letih zamenjal ze kar nekaj strank, bi imel Križ v občinskem svetu dva predstavnika. To bi sicer bilo več od % števila volilcev s Križa, bil pa bi spoštovan dogovor in ne bi se zgodilo to, da nekatere stranke, razen LDS, držijo pri pogajanjih figo v žepu. Prav tako število volilcev s Križa ne pritrjuje tezi, da hi imeli Križani s samostojno listo dva predstavnika v občinskem svetu. Samo teoretično je možno, Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Zgodovina se ponavlja... Ob nedavnem laganju železnega mostu ob vstopu v Kamnik so vrli Tubinjei spel staknili glave in začeli ugibati, kaj bo iz tega: Na, zdej so nam paseeejslo do Občine odrezal, pa nam ja ne mislijo odrejzal se tolarčkov za naše t libijske eejsle... Tega se luhinjccm verjetno ni treba bati, saj ho imel sedaj župan Tonti na voljo 24 ur na dan, da ho napraskal denar za nov most. Moči ima kot kaže, dovolj, saj si jo je le nekaj tednov pred volitvami nabral v lunjLskem zdravilnem gaju. Če pa je še izpolnil obljubo, ki jo je dal zaradi lepe nedelje na dnevih narodnih nos, da bo dal za dve masi, potem pa sploh ne bo problema. Pa tudi kakšen očenaš pri obisku tu-njiske polnočnice bo verjetno pomagal... T\ a se zgodovina res ponavlja, nam U zgovorno kaže tudi zapis Krišlojo-vega Pepčka o naskoku kamniških paglavcev na Mali grad pred slo leti, »ko se zadušijivi kamniški vlak se ni preri- nil po ljubljanskem polju«. Takrat so se kamniški paglavci razdelili v dva lahora, v tabor ohtegovalcev in tabor branilcev. »Najulni strani je pa Mali grad zelo strm, skoro navpičen in ves skalnat. Pod pečevjem spodaj vidiš niz belili hišic in tu pretaka svoje vode Šajspoh. I a skalnata Stran je bila tedaj torišče napadalnega tabora,« je zapisal Pepček v svojih spominih. »Šlo jc čisto zares. Za Koštrunovo hišo tik Sajspohaje bil tabor napadalcev. Pred seboj smo gnali po skalah svojo pomožno četveronotnp gardo: koze in koštrune, ki smo jih s strašnim vpitjem in mahanjem svojih lesenih mečev gnali v vis. Dočim so ko-šlruni v smrtnem strahu klavrno pobegnili, čim so prileteli prvi kamni, so bile koze že bolj korajžne... Ne vem, kako bi se nam posrečil naskok, da nismo imeli tako izborne pomožne čete, zakaj koza ne pozna Spasa...« Seveda tudi branilci niso bili kar tako, z Malega gradnje na napadalce letelo kamenje in ficafaji. Ko seje enfičafaj z žebljem nekoč zapičil v ubogega koštruna, je bilo seveda bitke konec... Kdaj in kak- šen pa bo k oiiec sedanjih zapletov - da ne zapišem. Bodo res nekoč okrog jezera pod Malim gradom cvetele rožice, kol smo jih nedavno videli na upodobitvah slikarskega samoraslnika Potnika. Kakorkoli že. slišali pa je že, da bo potem lam stala plošča z imeni borcev, ki bodo zaslužni za i o jezero. Financirala pa naj bi jO ludi znana kamniška firma... Jfdor prej pride, prej melje, še vedno A dri. Tega se zavedajo tudi novi ko-mendski občinarji, ki letijo končno prekiniti z dobavo »pitne« vode iz kr-Vavškega bisera, ki oh deževju Se za žabe ni dober. Zato telijo končno uresničiti davno teljo, da bi dobili vodo izpod kamniških planin. Ker se naši komunalci (pa tudi občinarji?) nekam počasi obračajo, so na pomoč poklicali samega ministra za te zadeve iz Ljubljane. Sosedje pa imajo v rokavu Se en adut - suhadolsko jamo za odpadke. Upajmo, da se bodo oboji znali hitro dogovoriti in da ne bomo dobili še eno mi-nijedrsko centralo ali Piranski zaliv... Krištofov Pepe II. TUNJISKI ZORAVll.Nl GAJ JE POMAGAL - Zupan Tone S. je pred volitvami obiskal zdravilni gaj, kjer mu je lastnik Drago V. (na desni s kapo) zagotovil, da bo, če bo spil liter njegove žive vode, tudi v drugem teku zmagal, kot Brigita Bukovec v Budimpešti Pa je res. Zdaj bo Drago nad energijskim vrelcem (glej sliko) obema postavil spominsko tablo. Samo, pravi da bo moral novi (stari) župan še večkrat obiskati Tunjice, če bo hotel biti kos vsem težavam, ki ga čakajo v naslednjih Štirih letih... Ponoven poziv mladim ekologom! Številni občani so nas klicali in nas spraševali, če akcijo /hiranja starega papirja organiziramo Zeleni v Kamniku in zakaj ga ne poberemo. Zalo ponovno obveščamo, tako kot smo ze pri prejšnjih taksnih akcijah, da jo organizirajo nam neznani Mladi ekologi, za katere nihče ne more ugotoviti, kilo so. Ideja bi bila hvalevredna, saj sc s tem zbiranjem Papirja ohranjajo gozdovi in tudi vsa pohvala Ka-mničanoin, ki so bili pripravljeni sodelovati. Zal pa ideja ni bila speljana do konca, ker je papir ostal na cesti. Tako delujejo Mladi ekologi prav nasprot- no, da Kamničani ne bodo več zaupali v podobne okolje varstvene pobude. Vse akcije, ki jih organiziramo Zeleni v Kamniku, organiziramo strokovno in jih tudi izpeljemo do konca. Da sc ne bi ponovilo zavajanje Mladih ekologov, si bomo prizadevali, da jih kljub temu, da ne vemo, kdo so. niti kje imajo naslov, poizkušali izslediti in predstaviti javnosti. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Cankarjeva 3 Ustanovljeno novo Društvo učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik S prihajajočo smučarsko sezono je na Kamniškem začelo z delom Društvo Učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja in je le nadaljevanje dela Sekcije strokovnih kadrov, ki je delovala v okviru Smučarskega kluba Kamnik. Za to nujno odločitev smo sc morali člani novega društva odločiti prav v sezoni, ko društvo praznuje 30-lctnico organiziranega delovanja učiteljev, sodnikov in trenerjev smučanja na kamniškem območju. Morda je to zgolj naključje, da smo se ob tako pomembni obletnici odločili za takšen korak, vendar, če se ozremo le malo po prehojeni poti 30-letnega delovanja, lahko Ugotovimo, da smo se morali stalno boriti za svoj obstanek in je to le logična posledica dogodkov v zadnjem času. Do sedaj smo uspešno obšli vse ovire, ki nam bi onemogočale nemoteno delovanje društva, zato je to pravi trenutek, da se ob takšni obletnici svojega vztrajnega delovanja dokončno odločimo za samostojno pot, ki nam zagotavlja Se naprej uspešno delo. V kratkem kronološkem pregledu delovanja društva lahko ugotovimo, da jc bilo sedanje društvo ustanovljeno v decembru leta 1968, ko so se zbrali tedanji učitelji, vaditelji in trenerji smučanja i' Kamnika. Domžal in Mengša, bilo jc okoli 100 članov, in pričeli s svojim delom organiziranja tečajev za vaditelje smučanja in sodnikov, tečajev šolske mladine, prirejali sejem športne opreme ter organizirali strokovne seminarje. Društvo se je imenovalo Področni zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Kamnik (PZUVTS). Za strokovno delo in izobraževanje članov sta skrbela demonstratorja smučanja Marjan Štele m Marjan Schnabl, prvi predsednik druStva pa je bil Janez Podjed. V sezoni 1977-1978 se je tedanji področni zbor preimenoval v Društvo učiteljev, vaditeljev, tre-neiiev m sodnikov smučanja Kamnik. Že tedanji Smučarski klub Kamnik sc z delovanjem društva ni strinjal, tako da so svoje delo opravljali brez strokovno usposobljenih članov, pa tudi tedanje vodstvo kluba ni kazalo zanimanja za strokovno usposabljanje svojih članov, saj so bili prej nezaželeni kot dobrodošli. Od sezone 1977-78 dalje je Društvo postalo tudi nosilec Področnega zbora Kamnik s šir-So okolico Kamnika v dogovoru s tedanjo Smučarsko zvezo Slovenije. Društvo nadaljuje uspešno delo pri vzgajanju novih mladih strokovnih kadrov smučanja, organizira seminarje za člane področnega zbora, tečaje smučanja, tekmovanja in sejem smučarske opreme. V letu 1981 nastopi nova politična atmosfera do organiziranega športa v tedanji državi kakor tudi občini Kamnik, zato je na pritisk tedanje občinske politike in športne zveze prišlo do združevanja smučarskih športov v Kamniku pod enotni klub. Na novo oblikovani Smučarski klub Kamnik je bil sestavljen iz več sekcij za posamezno zvrst smučanja. Tako se 20. 11. 1981 preimenuje v Sekcijo strokovnih kadrov pri Smučarskem klubu Kamnik (SK Kamnik) in še naprej je bil nosilec področnega zbora strokovnih kadrov. Kljub združitvi v novi klub nam je uspelo obdržati del samostojnosti, saj smo imeli svoj upravni odbor sekcije, ki je samostojno odločal o uporabi lastnih finančnih sredstev, dobljenih kot dotacije Občinske športne zveze in lastno ustvarjenih sredstev. Tedanji SK Kamnik je združeval naslednje sekcije: tekaško, skakalno, sodniško, alpsko, sekcijo za biatlon in deskarje ter sekcijo za strokovne kadre. Takšen klub je deloval kot veliko podjetje tedanjega časa z velikim številom tedaj popularnih TOZD. Iz obstoječe hranjene dokumentacije društva je razvidno, da brez politično obarvanega športa ni Slo. V tako pisani druščini različnih interesov in dejavnosti so se začela trenja med sekcijami, ki so imela predvsem finančni značaj, saj so se sredstva začela nekontrolirano prelivati iz sekcije v sekcijo, oziroma največ v favorizirano alpsko sekcijo, iz katere je izhajalo tudi tedanje vodstvo kluba. Sekcije so druga za drugo prenehale s svojim delovanjem, čeprav so bile nekatere izjemno uspešne. Nazadnje jc razpadla tudi alpska sekcija, tako je ostala le vztrajna in uporna sekcija strokovnih kadrov, ki je delovala Se naprej zelo uspešno. Vrsto let je sekcija s svojim delom nastopala kot samostojni subjekt, saj je Smučarski klub Kamnik, takšen kot je bil, razpadel. V letu 1994 je prišlo do pobude o oživitvi dela v Smučarskem klubu Kamnik s ponovno ustanovitvijo Alpske sekcije s podobnim načinom organiziranosti, kot je delovala pred razpadom kluba. V Smučarski klub Kamnik so pristopile nove mlade moči, ki so sprva kazale obetavnost in zagnanost, a se je žal izkazalo, da so to le stare metode dela iz 80. let, ki so jih oživili mladostniki nekdanjih funkcionarjev razpadlega Smučarskega kluba Kamnik. Zgodovina se je ciklič- no ponovila, saj so se sredstva Sekcije strokovnih kadrov začela prelivati v alpsko sekcijo (tako dotacije občinske zveze kakor tudi lastno ustvarjena denarna sredstva) in to brez vednosti upravnega odbora sekcije strokovnih kadrov. V zadnjem obdobju je zadeva prišla tako daleč, da je sam predsednik kluba javno izjavil, da z denarjem Sekcije strokovnih kadrov razpolaga upravni odbor kluba in ne sekcija. Stanje se je iz meseca v mesec še poslabševalo, tako da je bil že ogrožen obstoj sekcije. Očitno je bila tendenca vodstva kluba ukiniti sekcijo, ker je bilo naše delo zanj očitno moteče. V aprilu letos je bila sklicana seja smučarskega kluba in sekcije strokovnih kadrov, ki se z načinom dela kluba niso strinjali, saj bi prišlo s takšnim nadaljevanjem do ukinitve sekcije s 30-let-no tradicijo, ki je uspešno kljubovala vsem neprijetnostim in pritiskom in preživela vzpone, padce in razpad Smučarskega kluba Kamnik. Zato je bila večina članov sekcije mnenja, da nadaljujemo svojo pot samostojno. Ustanovili in registrirali so samostojno društvo Učiteljev in sodnikov smučanja Kamnik in nadaljevali s poslanstvom področnega zbora Zveze učiteljev, trenerjev in sodnikov Slovenije. Predsednik druStva je Vojko Kolarič, tajniške posle pa bo še naprej prizadevno vodil Marjan Schnabl, ki to delo v društvu opravlja že od samega začetka. Delo društva bo Se naprej enako, kot je bilo do sedaj, to je organiziranje seminarjev za strokovne kadre smučanja, organiziranje tečajev za nove učitelje smučanja, organiziranje tečajev za tiste, ki se želijo naučiti smučanja, tako za predšolske kot za šolske otroke in odrasle. Želimo organizirati tudi cenene izlete smučanja za Kamničane, prevozne tečaje ob koncu tedna, če pa bo zima radodarna s snegom, bomo ponovno oživilLsmučarske tečaje na Velikih poljanah. Skratka. Ka-mničanom bomo skušali nudili najcenejše organizirano smučanje pod strokovnim vodstvom. Informacije o tečajih in poučevanju smučanja ter izletih dobile pri predsedniku druStva. Telefonska številka 831-361 (Vojc). Hkrati pa se vsi člani druStva našemu dosedanjemu tajniku Marjanu Schnablu ob praznovanju 30-letnice obstoja društva javno zahvaljujemo za njegovo dosedanje prizadevno delo tajnika in demonstratorja področnega zbora Zveze učiteljev, trenerjev in sodnikov Slovenije. DUTSS Kamnik IS1M.A. • jMjNEjNtJ^k. * ^JjĐME^rHE • P1SN1.A. • MjNE^J%J.A. * ^^jONjjIEV"! š pomočjo d'HotldtOvega sistemu, da hi dobili Križani na ta način dva člana sveta. In zopet hi morali zaukazati ljudem, da morajo na splošnih, tajnih, pluralnih volitvah volili samo eno lisio. lorej, v Komendi smo izbrali najboljše Tako seje zgodilo tudi povsod drugje v Sloveniji. Izbirali smo ljudi, izbirali smo tisie, ki jim zaupamo in ki so našega zaupanja vredni, volilni sistem, ki je mešanica proporcionalnega in večinskega, Seje 00 izboru kandidatov prevesil v prid večinskega sistema, če bi v Komendi volili po večinskem volilnem siSte "m, bi liberalni demokrati zmagali še z večjo večino. Tako kol do zdaj, bo naše delo, v občinskem svetu usmerjeno k temu cilju. Jam,} delo, delo izpostavljeno ilriilmoglcdu javnosti bo se naprej nase vodilo, pri tem pa nas enostranski komentarji nasprotne strani samo krepijo V s/Katun ju, da delamo prav. Srečno in uspešno leto \999 želimo svojim volilkam in vodičem, šimpalizerjem in elanom LDS. stani: /arnik Ko solze rosijo oči Ivan Cankarje leta /9/7 zapisal: »Dom je popotni-u sumu eden. Snuj mislim zdaj. ko sc truden in do raja vdan poslavljam od poslednji' postaje.« Prispevek ega nazaj v leto 1998. Tudi na političnih položajih te- f/lVi /Itn..i.„ I, u fOAfl ........:-----1: T»J I____/..___ k k šega nazaj . . dljo decembra 1998 novoizvoljeni ljudje. I i bodo no slednji mandat skrbeli za skupne potrebe z veseljem in žalostjo obdarjenih volilcev. Pisal bom o bolečini, ki tli. 0 ljudeh, ki z Imlecino v srcu čakajo krsti ali žari svojega dragega na poslednjo pol, od mrliške vežice v Stranjah po zamrznjenem snegu do groba, ko je jutranja temperatura okrog -10" C. V takih razmerah smo gledali in občutili vso praznino pri pogrebih 16. in 17. decembra 1998, žalujoči domači, občuteni krajani, prijatelji in znanci, ki so se pripeljali celo z Jesenic, iz 1 juhi Jane, Novega mesta, Kranja, Celja in od drugod do mrliške vežice v Stranjah. Od 26. maja 1992. kar la stoji, seje zvrstilo že 145 sprevodov na strunjsko pokopališči: Pred nobenim pogrebnim sprevodom ni plapolala državna .astmu, nasu slovensku, čeprav so nosili umrlega slovenskega krajana, ki je živel in umrl v tej državi in bil pokopan v slovensko zemljo v Stranjah. Stranjska mrliška vežica ne premore niti poceni zvočne naprave, zato so vse molitve in poslovilni govori na začetku ali ob koncu pogrebu le za ožjo okolico, kljub trudu, da bi bila beseda čim glasnejša. Za mnoge pogrebce so bili le na pol nemi pogrebi Najbolj odbijajoče pa vpliva, še posebno na nosače pri klasičnih pogrebih, betonska »skala« (katafalk), ki ni niti lepa niti praktična in na pravem kraju. Koliko bolj bi bila primerna marmorna miza na prostem, s podstavkom z enim ali dvojnim kratkim st, bričem primerne višine in oblike. Naša mrliška vežica slovi tudi po obupnem stopnišč- iicm prepihu, ki v mrzlih dneh še dodatno povecute pre-zebanje žalujočih domačih, kakor tudi čakajočih po-grebcev. Ze šest let in celo v nezimskih okoliščinah imajo ljudje pripombe, da bi moralo bili stopnišče na severu zaprto do vrha in z vrati, ker mrazi in prevetruje tudi ves jiiZni odprl prostor pod napuscem Prepih dobesedno res vleče. S tem hi odpravili tudi zmrzal vode v čajni kuhinji in v sanitarijah. Korislnikc čajne kuhinje ovira preširoka miza. Za žalujoče domače, ki se pozimi zadržujejo tudi po več ur ob pokojniku v mrliški vežici, bi moralo bili poskrbljeno vsaj s skromnim ogrevanjem prostora, v katerem se nahajajo. Pluženje snega in čiščenje koristnih površin ter stopnišč ostaja povsem neurejeno. Novoizvoljeni, poskrbite v svojem mandatu, da bo predprostor oziroma »dvorišče« pred mrliško vežico po-ploščeno ali asfaltirano, opremljeno z nekaj vrtnimi klopmi in zasajeno ob robu z okrasnim drevjem. Tako bo žalujočim na tem slranjskem hribčku bolj domače in čutili bomo, da so tudi vaSe oči večkrat zazrle tja gor, kjer nas vse čaka poslednja sobica. Tako kot se z molitvijo izkazuje čast Bogu. naj se z državno zastavo domovinska časi pokojniku, enako kot v Kamniku, Mengšu, Mekinjah in drugod v naši mladi državi. FRANC URSlČ Zg. StranjelblA 1242 Stahovica Pogoltnost in plače slovenskih vodilnih Zadnje čase smo deležni zelo previdnih napovedovanj o zvišanju poslanskih plač, omenjajo tudi, da si vlada sama povečuje plače. Da bi bila stvar kolikor toliko znosna, naj bi se povišanje poslanskih plač speljalo po določeni proceduri, kot se za neko demokratično družbo spodobi. Seveda jim bo takšna taktika uspela, kot vedno tudi tokrat, razen če se razpiše referendum. Mnogi pričakujemo, da se bodo našli v vrstah poslancev tudi taki, ki bi znali oceniti vso bedo današnjega časa in se pogumno odrekli povišanju pa tudi drugim privilegijem, kijih vodstvo slovenskega naroda spretno prikriva. Ni dovolj samo glasovati, potrebno je tudi dejanje. Če lega ne bo, bo zopet en dokaz več, da so enotni samo takral, kadar gre za plače. Nedavno se je kamniški poslanec g. Lavrinc razpisal o povišanju poslanskih plač. Med drugim omenja, da bi v tej državi (enkrat) moralo bili jasno, koliko naj znašajo plače tako imenovanih državnih funkcionarjev. Da v tej državi marsikaj ni jasno, je v veliki meri odgovoren on sam, saj je skoraj pol žiijjenja na vodilnih političnih položajih, u javnosti niti ni poizkušal predočili tistega, kar bi moral. V Kamniku je veliko mladih, ki so v cedulje leljem polotuju. naš poslanec pa se oklepa birokratske politike in privilegijev. Hvala lepa za tako politiko in lak odnos. FRANC OPRAVŠ POJTE, POJTE, DROBNE PTICE Na svetu živi okoli 9.000 vrst ptic. sitnio v Sloveniji gnezdi okoli 200 vrst. Ptice so del našega življenja, del narave, v kateri Živimo tudi mi. Ljudje živimo z naravo že od nekdaj, jo opazujemo, preučujemo, občudujemo, nekateri pa na to vsak posameznik doživlja /e v svojem domačem okolju. Prvi vzorci obnašanja še vedno oblikujejo prav tam. Vrtci so lahko le pomembno dopolnilo in pomoč primarni družinski vzgoji. Vrtec MOJCA - vsi. ki smo del Pfič/a pojedina v komendskih gozdovih. žalost tudi uničujemo. Naravo dojemati kot celoto, kot nekaj, kar je del nas in hkrati celota, spoznavati soodvisnost vseh živih bitij. Uničevanje narave pomeni uničevanje lastnega okolja. Kaj storiti, da bi stvari potekale, kot je prav? Skrb za okolje in naravo je tudi skrb za naše okolje. Tako kot skrbimo npr. za svoje stanovanje, poskrbimo tudi za svoje širše okolje. A naravo je trebit najprej spoznati, razumeti, čustveno sprejeti, se znati vživeti, se jo naučiti opazovati. Vse to se bere zelo preprosto in v resnici tudi je. Če to seveda hočemo in želimo. Večina stvari v življenju je preprostih, če le tako hočemo sami. Vse njega m povezani z njim. smo se odločili, da spoznamo življenje ptic. Da se naučimo videti, gledali, opazovati in razumevati. Da začutimo, da so tudi ptice nepogrešljiv del okolja, v katerem živimo. Vsak od nas si je verjetno kdaj želel, da bi imel svojo ptičjo hišico, kjer bi pozimi nahranil »uboge, lačne ptice«, ki si v mrzlih zimskih dneh iščejo hrano. Če se že odločimo za zimsko hranjenje ptic, je treba vedeti vsaj nekaj osnovnih dejstev. Zelo rado se namreč zgodi, da postanejo krmil-nice modni dodatek in s tem osnovni namen postavljanja hišice -opazovanje in spoznavanje ptic -ni dosežen. Vrtčevski otroci in po tej definiciji »majhni-" preživljamo nase dneve na različne načine. Torej, spoznavamo ptice. Kako, na kakšen način, kje preživljajo mrzle zimske dneve? Kako in na kakšen način se prehranjujejo? Na različna vprašanja so potrebni različni odgovori. Torej, spoznali smo se s pticami. Odločili smo se, da jim ne bomo postavili ptičje hišice, ampak bomo našim pticam pripravili zimsko gozdno pojedino. Rečeno - storjeno. V ponedeljek zjutraj smo imeli poln vrtec semen in drugih .pripravkov, potrebnih za pripravo prave in okusne ptičje pogače. Lovec Goran nam je prinesel goveji loj in priprava se jc lahko začela. Loj je bilo treba najprej stopili, potem ohladili. Vmes smo lahko pripravili vse ostalo. Šotni lončki, ki nam jih jc prinesel Goran, so ravno pravšnji za pripravo »ekološke« pogače, kajti v gozdu bo lonček razpadel in ne bo postal odvečen in neuporaben odpadek. Loj,, semena, knjige, recepti, lončki, lonci, žlice, kuhanje, pripravljanje, tlačenje... Veliko je bilo treba postoriti za okusno ptičjo pogačo. Dopoldne bi nam skorajda prekmalu minilo. Torek je bil dan D. Dan za pripravo gostije v gozdu. Komendski gozdovi so nas pričakali obsijani s soncem. Vsak od nas s svojo pogačo, lovec Goran pa s polno vrečo krme za srne. jelene... Sprehixl po zimskem gozdu, opazovanje, neposreden stik z naravo, veselje ob misli, da boš kateri od ptic polepšal dan. Gozdne poti so nas pričakovale. Doživeli smo gozd. obsijan s soncem, z vsemi skrivnostmi, ki jih skriva v sebi. Goran nas je tako kot vedno varno popeljal po gozdnih poteh, pomagal nam jc razobesili pogače, mi pa smo mu pomagali napolnili jasli za srne. Zimski sprehod v gozd se jc končal tako, kot se je začel - lepo. Živali so del nas, del našega okolja, v katerem živimo. Ptice imajo prav tako pomembno mesto v človekovem življenju. Marsikateri ptič kot simbol krasi zastave in grbe različnih držav. Marsikomu od nas ptičje pelje polepša dan. O pticah govorijo različne pesmice in pesmi, zgodbice in zgodbe. Doživeti, občutiti in izkusiti to jc nekaj, kar ostane kol lep, prijeten spomin. Za vse lepe spomine, ki jih bomo lahko nosili s seboj, sc zahvaljujemo lovcu Goranu Peršinu in LD Komenda. Vedno znova so nam pripravljeni pomagati in krajšati naše gozdne poti. Prav tako kot g. Ivan Omovšek, ki nam vedno znova z. veseljem priskoči na po- Sredi priprave ptičjih pogač. moč. Življenje je stkano iz različnih doživetij in lepo jc, čc so na tej poti ljudje, ki nam pomagajo obogatiti naša doživetja. Le, da nisem prepričana, če je pij vseh lovcih tako. ALENKA JEVŠNK - El JAN Podružnica Kamnik TTl S/iM FvTn fiT[^l -t=l [OVJ ali: od 15. februarja poslujeta v novih prostorih na Ljubljanski 45 na Duplici pri Kamniku Z veseljem sporočamo, da Podružnica Kamnik seli poslovanje s Tomšičeve 1 in Ljubljanske 14 (Poslovalnica Bakovnik) v nove prostore na Ljubljanski 45 na Duplici pri Kamniku. Poslovalnica Bakovnik s 15. februarjem preneha poslovati. V novih prostorih na Ljubljanski 45 vas od 15. februarja naprej, pričakujejo: Vodstvo podružnice, Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Poslovalnica za prebivalstvo in Oddelek za finančno upravljanje in koordinacijo. Pri urejanju sodobnih prostorov smo prisluhnili potrebam in zahtevam strank in okolja. Zagotovili bomo predvsem udobnejše in hitrejše poslovanje. Naj naštejemo glavne prednosti: • na enem kraju bomo opravljali storitve za prebivalstvo, zasebnike ter pravne osebe; • poslovali bomo nepretrgano od 8. do 17. ure, ob sobotah ne bomo poslovali; • dnevno-nočni trezor, bančni avtomat in predalčke smo namestili v poseben prostor, namenjen samopostrežnemu poslovanju, • gospodarske družbe bodo opravljale tolarski plačilni promet v posebnem prostoru; • poslovni prostori so laže dostopni; • zagotovili smo dovolj parkirnih prostorov, • z namestitvijo novega, sodobnega varnostnega sistema smo zadostili zahtevam varovanja ljudi in premoženja. Verjamemo, da so novi bančni prostori tudi nova priložnost za uspešno sodelovanje. Prepričani smo, da lahko tako posameznikom kot pod|etjem na enem kraju ponudimo najboljše rešitve sodobnega bančništva in jih podpremo pri odkrivanju novih priložnosti doma in v tujini. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Ljubljanska 45 1240 Kamnik Telefon: 061 817 113 Telefaks: 061 817 433 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik UTRINKI IZ VRTCEV Račke Mesec december jc čas pričakovanj, najrazličnejših želja in veselih trenutkov. Veselimo se vsi. šc posebej pa sc potrudimo, da vsak dan obogatimo in popestrimo našim malčkom v vrtcu. Lepo okrašene igralnice pa tudi novoletna jelka, ki jo okrasijo otroci, kar same kličejo k radosti in veselemu razpoloženju. Pa ne samo to! Čeprav so otroci v naši skupini stari le dve leti. so komaj čakali, da si ogledajo lutkovne predstave, poslušajo pravljice in ne nazadnje pričakajo Božička in dedka Mraza. Ne da sc opisali z besedami, kako so otroci sprejeli prijaznega možaka Z darili. Prav gotovo pa lahko rečem, da je njihov obraz žarel od sreče. Kar poglejte! Zatorej - najlepša hvala mamicam, očkom in vsem, ki sle pripomogli k nepozabnim trenutkom, šc prav posebej pa hvala Calcitu za pomoč in sodelovanje. , IRKNA SABMAKOVIČ Tinkara Doživeli in preživeli smo veliko zanimivega in napornega. Še najbolj naporen je bil nočni sprehod na Stari grad. Izgledalo je takole: izpred Ulokovega mostu smo sc ob štirih popoldne - ko se v mrzli zimi že noč spušča - odpravili po bližnjici gor. Ampak joj. prejoj, že po prvih metrih vzpona smo ugotovili, da ne bo preprosto. Pot jc biki lako ledena, da si po padcu drsel, dokler le niso ujele roke nekoga, ki je Irdno stal na gladkih tleh. A nič nas ni ustavilo Mi smo kar noreli. Starši bi sicer večkrat raje šli nazaj kol naprej, če bi seveda vedeli, kako se spodaj ustaviti. Prepoteni, žarečih lic, odličnega počutja smo na vfhu dobili vsak svoj velik krof in vroč čaj. In ujeli smo najlepši zimski sončni zahod: nebo je gorelo. Nočna pot na Stari grad je bila mrzla in zelo ledena. Vračali smo se pa raje po daljši poti. Super jc bilo, z baterijami smo vso pot plašili sove, lisice in medvede. December je bil tudi mesec, poln lutkovnih predstav, igric, zanimivih obiskov, a najboljše jc bilo ob_prihodu dedka Mraza. Dogajalo seje v Glasbeni šoli. Ob šestih zvečer so nas starši oddali vzgojiteljicam vrtca, odšli smo v dvorano in zasedli vse stole. Nato so nam plesne skupine pričarale zimo - balet, snežinke, zvonjenje in potem se je začelo. Napetost jc rasla: na ves glas smo peli, ne, tulili pesmi o dedku Mrazu in. in... nekaj je zaSumelo. Živčnost, prsti med zobmi, roke pred usti, oCi široko odprte in končno - prišel je. Prijazni, sivi dedek Mraz. Pa le ni pozabil na nas. In kako polne koše daril jc imel s seboj. Vsaka skupina otrok je dobremu dedku zapeki pesmico. Dobili smo darilii: miško - učenjaku in fantastično knjigo o veveričku drugačne sorte, ki sc jc skotil s pohabljeno nogico. In ker veveriček Svctlane Makaro-vič ni mogel tako kot njegovi bratci in sestrice skakati po vejah dreves, se jc učil in postiti najpametnejši veveriček v gozdu. Znal jc napovedati vreme, sešteti lešnike in celo... ne. ne. vsegn vam pa n«' povemo. Vsi smo dobili knjigo, vsak svojo in ker nas jc veliko, je knjig za vas zmanjkalo; zato pa nas obiščite in izvedeli boste konec zgodbe. Otroci i/, vrtca Tinkara, zanje zapisala Maja B. RoJaT P. S. Se spomnite prejšnjega Članka 0 ograji - jo že imajo: najlepšo betonsko Ograjo v Kamniku. Sonček Petek, IX, 12. 1998, ura: 18.00 Odprla so se vrata in vstopil je prvi, drugi, tretji... »Dobro jutro, oprostite, dober večer.« smo sc neprestano molili, kajti vajeni smo, da se srečujemo zjutraj. Tokrat jc bil naš vrtec v Šmarei deležen obiska in vriska tudi zvečer ip potem šc ponoči. S polnimi nahrbtniki so prihajali otroci, drug za drugim, veseli, polni pričakovanj. Svojo mamico in očka so kar pri vratih odslovili s poljubom za lahko noč. Pred vrtcem so zagorele bakle, na svečano pripravljenih mizah v igralnici so gorele svečke, prižgali smo lučke na novolelni jelki, nam pii so gorela lička v pričakovanju... »Dedek Mraz. dedek!« smo klicali. In zares, kot da nas jc slišal - vstopil je dedek Mraz s košem in polno vrečo daril. Za .vsakogar jc našel prijazno besedo in darilo v svojem košu, se Z nami fotografiral, mi pa smo njemu in novemu letu nazdravili z. otroškim šampanjcem. Obljubil nam je, da se prihodnje leto spet srečamo in se poslovil. Odšli smo tudi mi - na sprehod, v megleno noč, s svetilkami v rokah in ni nas bilo strah. Ko smo se vrnili v toplo igralnico, smo bili prijetno utrujeni. Po pravljici za lahko noč smo zaspali, eni takoj, drugi malo kasneje, vendar ni nihče jokal. Prvi so se zbudili že zgodaj, potem Se drugi, tretji... noč jc biki kar prekratka. Prišli so starši in odšli smo domov - zdaj smo končno slišali nam tako znan pozdrav: »Dobro jutro! Kako ste? Na svidenje!« Vzgojiteljici Vanda in Mirjam s pomočnico Katjo amniški OBČAN IZ ŠCRM KAMNIK 28. januarja 1999 9 VODIČ PO ŠCRM KAMNIK Za boljšo informiranost o našem delu in lažjo odločitev ob vpisu v srednjo šolo ŠCRM Kamnik sestavljala dve enoti GIMNAZIJA in EKONOMSKA SOI. i. I okviru gimnazije izvajamo program splošne in program ekonomske gimnazije. V obeli gimnazijskih smereli dijaki zaključijo izobraževanje z maturo, ki omogoča nadaljevanje študija na univerzi. Po spremenjeni zakonodaji srednje strok ovne šole izvajajo programe, v katerih se šolanje zaključi z zaključnim izpitom, ta pa omogoča nadaljevanje šolanja na višjih in visokih strokovnih šolah. I' Kamniku vpisujejo dijake v programe ekonomske šole, kije v Sloveniji poleg gimnazijskega najbolj splošen in zanimiv, zalo ga obiskuje skoraj pelina slovenskih srednješolcev. Uspešnosti šole je sledil ludi vpis, saj smo v lanskem šolskem letu vpisali en oddelek več kol o poprej, /.a doseganje uspehov so poleg usposobljenih profesorjev, ki so osnova dobre šole, pomembni ludi materialni pogoji - sola ima poleg splošnih ludi sodobno opremljene specialne učilnice. V letošnjem Šolskem letu bomo usjKJi popolnoma obnovili telovadnico in z najnovejšo tehnologijo opremili računalniško tičilnico.Spomladi bomo zaključili gradnjo zunanjih športnih igri.se za košarko, rokomet, mali nogomet in odbojko, načrtujemo pa Se izgradnjo atletske steze in opremo studia za fitnes. Navedena dejstva kažejo, da dijakom, vpisanim v ŠCRM, nudimo sodobno opremljeno šolo, kjer imajo dijaki, ki imajo zadosti visoko motivacijo, zagotovljene možnosti za doseganje odličnih rezultatov, s katerimi se uvrščajo v slovenski vrli. Imamo realno zastavljene cilje in jasno vizijo razvitja naše šole. S C R M II IRANCI KIMOVHC. direktor zavoda V NASLEDNJEM ŠOLSKEM LETU PRAZNUJE GIjMNAZUA SVOJ 50. ROJSTNI DAN Šolsko leto I999/2000je za gimnazijo poseben praznik. Praznovala ho pol stoletja svojega obstoja. Vemo, da kamniška gimnazija Kamniku veliko pomeni - tako na intelektualnem kot kulturnem področju. Je neizčrpen vir znanja, oblikovalka osebnosti in podlaga za uspešnost v življenju. Te lastnosti petdeset let oblikujejo odlični profesorji in dijaki, ki so pripravljeni sprejemali, kar jim šola nudi. Prav je, da se naslednje šolsko leto spomnimo, kaj nam gimnazija daje in kaj pomeni za nas kulturni prostor. S Spomini se bomo sprehodili skozi njeno preteklost, zajeli sedanjost in pogledali vizijo njene prihodnosti. Vse tO bomo udejanili z dejavnostmi, ki se bodo zvrstile med letom. Pripravljamo zbornik, ki ho v hhedi in sliki zajel preteklost gimnazije in marsikateremu profesorju ali bivšemu dijaku obudil lepe spomine na gimnazijske dneve in morda priklical celo kanček nostalgije. '/. razstavami bomo trenutke zgodovine gimnazije napravili večne. Tudi kulturnih prireditev in okroglih miz na temo petdesetega rojstnega dneva gimnazije ne ho manjkalo. Ker vemo, daje zdrav duh v zdravem telesu, bomo slavnostno odprli zunanje igrišče na katerem se bodo pomerili dijaki in profesorji v košarkarski veščini. Ta kotiček bom izkoristila kot vabilo vsem bivšim profesorjem in dijakom, da se nam pridružite in si ogledale dejavnosti, kijih bomo pripravili. VERONIKA MATJAŠlC-KAI.ISNIK, ravnateljica gimnazije SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST TER LIKOVNA IN GLASBENA UMETNOST Med dejavnostmi našega aktiva je treba na prvem mestu prav gotovo omeniti tiste, v katerih so dijaki najbolj aktivni in tudi najbolj uspešni. Mednje prav gotovo sodi gledališki krožek, ki ima na šoli že dolgoletno tradicijo. Vsako leto pripravi literarni vcCcr in uprizori gledališko predstavo, s katerima ne nastopi le v šoli, ampak tudi v^javnosli. V zadnjih Ic-lih dosega zavidljive uspehe; dve predstavi sta sc uvrstili med najboljše amaterske predstave v Sloveniji (Linhartova srečanja), lani pa jc skupina nastopila na Dnevih izobraževanja v Cankarjevem domu s prvič uprizorjeno poetično igro M. Slane Podlasica in drugi jaz. Igralka te skupine. Tanja Potočnik, jc lani za vlogo Jollya Jokcrja v Hiši iz kart, poetični igri B. A. Novaka, prejela Severjevo nagrado za najboljšo amatersko igralko leta. Skupina pogosto sodelujetudi z av- TUJI JEZIKI - ANGLEŠKI, NEMŠKI, FRANCOSKI, ITALIJANSKI IN LATINSKI JEZIK Pouk pri angleškem jeziku poteka po najmodernejših metodah z uporabo video posnetkov, filmov, televizije, uvajamo pa tudi učenje s pomočjo računalnikov. Poleg tega imajo naši dijaki vsa- Diiaki v Londonu. kodnevnO priložnost za pogovor v angleškem je-"ku z našim lektorjem Paulom. ki prihaja iz Velike Britanije.Dijaki sc lahko pridružijo enemu izmed konverzacijskih krožkov glede na stopnjo znanja ali sc odločijo za aktivno sodelovanje in Pisanje člankov v novinarskem krožku, ki vsako 'do izda tudi časopis v angleščini z. naslovom 00 NANANAS V naši nadslandardni ponudbi vsako lc,° organiziramo tečaje angleškega jezika v Ve-''ki Britaniji in ekskurzije v London, kjer si dijaki ogledajo znamenitosti mesta, parlament, poslu-SaJo razpravo na sodišču, predavanja, si ogledajo musicaj itd... Vse le dejavnosti potekajo na obeh šolah in sc jih lahko Udeležujejo dijaki obeh šol. Pri nemškem jeziku organiziramo različne dejavnosti Tako že tretje leto nastaja glasilo v nemškem jeziku »DIF. ELSTER4. Objavljeni prispevki so rezultat dela pri krožku in pouku. Pri nemškem krožku dijaki lahko počnejo vse listo, za kar pri rednem pouku ni časa. Veliko sc pogovarjajo, in ker je skupina majhna, pride do besede vsak. Oh poslušanju kasel. branju, gledanju video kaset, izdelovanju plakatov, brskanju po nemških revijah dijaki razširjajo svoj besedni zaklad, utrjujejo slovnične strukture in spoznavajo nemško govoreče dežele. Novost na šoli je šolski radio. Dijaki ob posebnih priložnostih z navdušenjem pripravljajo radijske oddaje (aids. božič, kulturni dan. Valentinovo, okolje...), sošolci pa jim z zanimanjem prisluhnejo. Da bi bile oddaje čim boljše, si izkušnje nabirajo tudi z obiski radijskih hiš (radio HIT, VAL 202). Cc imate čas, nam prisluhnite tudi vi na »srednješolskih valovih ooo megasrca«! In za konec - čc dijakom ostane ob koncu meseca kaj denarja, ga seveda pridno shranjujejo za enkratna doživetja po Nemčiji. Švici. Avstriji... vaš mika, kajne? Dijaki, ki si izberejo jezikovni modul, imajo možnost, da sc učijo FRANCOŠČINE ali ITAI.1JANŠČI-NF kol tretjega tujega jezika. Vsako leto organiziramo tudi zanimive izlete v Pariz. Rim. Provanso. kjer se dijaki seznanijo s posameznimi pokrajinami, utripom življenja v prestolnicah in na ta način slike iz učbenika pred njimi oživijo v resničnih situacijah. Latinski jezik v okviru humanisličncga izobraževanja pa predstavlja izziv predvsem za tiste dijake, ki želijo po gimnaziji študirali medicino, pravo, naravoslovne predmete in seveda tudi jezike. KEMUA šolski predme) kemija ima nalogo predslaviti temeljna spoznanja kemije kol naravoslovne znanosti, hkrati pa pokazali njeno uporabo in vpliv na življe- nje Poli do znanja iz kemije in kemije s poznavanjem blaga, ki se poučuje na ekonomski šoli. so različne: v okviru predmeta kemija in poznavanje blaga šola redno organizira strokovne ekskurzije kot dopolnilo za študij različnih materialov in procesov v industriji; na šoli redno tečejo priprave na tekmovanja (Prc-glovo priznanje, kemijska olimpijada), kemijski krožek in raziskovalno delo; na Soli poleka projekt zbiranja posebnih odpadkov. SCRM s panoramo kamniških planin. JAZ IMAM PA RAD BIOLOGIJO V našem Centru je pri pouku biologije prav pestro. Teoretično snov popestrimo še z vajami in tako prestavimo teorijo v prakso. Po končanem pouku se prične šele pravo biološko življenje Dijaki si lahko svoje znanje razširjajo v krožkih, kjer spoznavajo področja biologije, ki jih v rednem pouku ni: mikrobiologija, tehnike izdelave histoloških preparatov, biotehnologija... Vsako leto pripravimo tudi razstave, ki so plod dela krožkov. Če kdo želi doma imeli akvarij in ne ve, kako bi se zadeve lotil, smo mi pravi naslov. Pri akvaristiki naučimo vse o izdelavi akvarija, vzdrževanju lc-tcga in o gojitvi organizmov... Seveda pa biologija ni prava biologija, če ne obiščemo njene zakladnice znanja lam. kjer jc doma -v naravi. Tako si vsako leto oprtamo nahrbtnike in se odpravimo na teren raziskoval naravne zakonitosti. V letošnjem šolskem letu pa se bomo pridružili družboslovcem in skupaj organizirali raziskovalni tabor v Kamniški Bistrici. Tu se bomo seznanili z biologijo na bolj prijeten'način kot v učilnici. Anatomija je resna stvar. ASTRONOMSKI KROŽEK Astronomski krožek na Srednji šoli Rudolfa Maistra (RAK) deluje že nekaj let, bolj zagnano pa dobri dve leti; to jc od jeseni 1996. ko smo kupili 20-eentimeterski teleskop ME ADE IA200. Po začetnem navdušenju peščice, dijakov in mentorja ob pogledu na novo. lepo napravo nam je življenje grenilo pozno jesensko in zimsko vreme z. meglo in mrazom. Pa vendar smo tudi to obdobje preživeli ob lorji. katerih dela predstavlja. Iako je na šoli gcisto-valo precej pomembnih slovenskih literarnih ustvarjalcev; A. Hicng, D. Zaje. I. Minatli. B. A. Novak, M. Slana in drugi. Letos jc skupina pripravila poetični večer Gibranova zrna modrosti, v marcu pa bo pre-mierna uprizoritev Exuperyevega-Malega princa, najprej na šoli, poleni pa še kje drugje. Zelo delaven jc tudi novinarski krožek, dvakrat letno izdaja šolsko glasilo ZELFNO. Dvakrat so prejeli nagrado za najboljše slovensko srednješolsko glasilo. V okviru umetnosti - likovne in glasbene, je treba omeniti zanimive obiske koncertov in galerij. Dijaki so si v tem letu lahko ogledali baletno predstavo in poslušali koncert klasične glasbe, predviden pa jc tudi obisk koncerta računalniške glasbe. tstronomska opazovalnica na vrhu nase tok. spoznavanju delovanja teleskopa (pa tudi njegovih muh), nekaj manj pa neba Po novem letu je članstvo v krožku začelo naraščati, tudi zaradi osrednjega astronomskega dogodka v letu 1997 - kometa Halc-Uopp. Kmalu smo si nadeli ime RAK (Raziskovalno-Astronomski Krožek). Jeseni tega leta pa smo prišli še do kupole, tako da me je že marsikateri Kammčan spia-ševal: »Kaj, za vraga, pa imate na strehi šole?« Vanjo smo lani spomladi postavili nosilec in nanj postavili teleskop. Vmes smo si uredili in opremili kabinet, v katerem je sedaj tudi računalnik, ki bo. upamo kmalu, povezan tudi s CCD kamero na teleskopu. Z astronomskim krožkom smo izvedli že precej nočnih opazovanj vesolja, nekajkrat pa smo se odpravili z vso opremo tudi na Veliko planino. Iako je bilo tudi 27. oktobra 1998. Do večera smo na primernem mestu postavili opazovalnico, nato pa smo si skoz/ okular teleskopa ogledali Jupiter. Saturn, nekatere kopice, galaksije in prepoznali cela ozvezdja ter napravili še nekaj fotografij. Pri tem so se nam za krajši čas pridružili tudi redki obiskovalci planine. DRUŽBOSLOVJE IN HUMANISTIKA V okviru družboslovnega aktiva na šoli delujejo učitelji zgodovine, geografije, filozofije, psihologije in sociologije. Profesorji družboslovja in humanistike dijakom ponujamo veliko dejavnosti: dijaki lahko obiskujejo različne krožke, z njimi hodimo na ekskurzije, izdajamo publikacije... Dijaki se lahko dokazujejo tudi pri raziskovalnem delu. Na šoli pogosto potekajo sociolo- ške delavnice, okrogle mize, predavanja ... Na te dejavnosti povabimo priznane slovenske strokovnjake ali znanstvenike, ki mlade seznanjajo s svojim delom, s svojim pogledom na svet.. O tem delu redno objavljamo članke v Kamniškem občanu. Družbene znanosti so že nekdaj bile zelo pomembne znanosti vsake družbe. Tudi na naši šoli se trudimo, da bi ostalo tako. KO BOM VELIK BOM RAČUNOVODJA ... si si rekel sam pri sebi in si med možnostmi, ki jih ponuja Šolski center Rudolf Maister, odločil namesto za gimnazijo za ekonomsko šolo. Uspešno si izdelal prvi letnik in presedlal v drugega. Namesto predmetov, podobnih osnovnošolskim, se pojavi nekoliko drugačen prednici: računovodstvo. Le kaj naj hi to bilo? Jc podobno matematiki? Poslovni matematiki? Ja. nekoliko jc podobno obema, saj bomo pri računovodstvu, kot ti pove že ime samo, tudi računali. Ampak računali bomo čisto drugačne stvari. Ne bomo seštevali vrednosti x-a in y-a. ptič pa bomo uporabljali konic. Kakšno čudo pa je zdaj to? Cc jc tvoj očka slučajno računovodja, si za konte gotovo že kdaj slišal, če pa nisi. naj ti povem, da je konto lama malce bolj zapleteno ime za knjigovodski račun. Konti nas bodo spremljali'skozi drugi in tretji letnik, čc sc boš pa odločil za finančno smer. pa šc v četrtem letniku. V drugem letniku bomo začeli z. osnovami: naučili sc bomo odpirali in zapirati konte, knjižili enostavne poslovne dogodke, sestavili začelno in končno bilanco stanja ter bilanco uspeha, v okviru denarnega poslovanja sc bomo naučili knjižili čeke in menice, spoznali bomo stroškovne konic, časovno razmejevanje stroškov, navsezadnje pa se bomo naučili še vse v zvezi z računovodstvom trgovskega podjetja, knjižili bomo že nekoliko bolj zapletene poslovne dogodke Po končanem drugem letniku boš že pravi mali računovodja. V tretjem letniku boš spoznal knjiženje vseh možnih načinov pridobitve osnovnih sredstev, naučil se boš knjižili nakup delnic in obveznic ter dolgoročno danih posojil in danih blagovnih kreditov, na koncu pa bomo celo sestavljali plačilne liste in končno boš vedel, kakšna je razlika med bruto in neto plačo, o katerih odrasli tako radi govorijo. Sedaj boš že skoraj čisto pravi računovodja. In cc si se na začetku tretjega letnika vpisal na finančno smer, se bova gledala še v tvojem zadnjem srednješolskem letu. Snov bo vedno bolj zapletena: govorili bomo o analitični evidenci materiala, pojavili se bodo odmiki od stalnih cen materiala in proi/vo-dov. stroškovni nosilci in stroškovna mesta, neposredni in posredni sttoški ter stalni in spremenljivi slro-ški. prispevek za kritje, delež pokritja in prag ren-tabilnosli. In da bo mera polna, se bomo naučili vse to poknjižiti tudi na računalnik. In ko boš vsa ta znanja osvojil, boš postal čisto pravi računovodja. Lc utaje davkov bova puslila listini čisto »tapravim« računovodjem, velja?! Športna vzgoja in šport na šcrm kamni* Športni pedagogi na ŠCRM se držimo načela ZDRAV DUH V ZDRAVIM TELESU, zato poleg rednih ur športne vzgoje izvajamo tudi številne druge aktivnosti: - organiziramo šolska tekmovanja v odbojki, košarki, namiznem tenisu, badmintonu in plavanju: - udeležujemo se področnih in republiških tekmovanj, na katerih smo dosegli nekaj odmevnih rezultatov; - organiziramo šnorlnc dneve z. atraktivnimi športnimi vsebinami: rafting, mini rafting, triatlon, športno plezanje, gorsko kolesarjenje, veslanje s -kajaki in kanuji; - v okviru tretje šolske ure izvajamo za prve in druge letnike planinske pohode, za tretje in četrte letnike pa plesne vaje kot pripravo na maturantski ples; - v popoldanskem in večernem č;rsii organiziramo Razgibavanje v naravi in izvajamo aktivnosti v obliki krožkov ( odbojka, košarka, aerobika, akrobatika), v katere se vključujejo dijaki glede na svoje želje in interese. Kako dobro poznamo svojo občino? Na sliki jc bil osrednji del vasi Zgornji Tuhinj. Stoji okoli 580 m nad morjem. Ime je dal pravzaprav celi dolini, vendar ni njen edini center. To je bolj Šmartno, kjer jc tudi osnovna šola. deloma pa tudi Laze, kjer je pošta. Pred mrzlimi severnimi vetrovi ga SCiti Me-nina, je pa tudi dober kilometer stran od glavne ceste Ka-mnik-Ločica, tako da mu je prihranjen hrup od gostega prometa. Za župnijsko cerkev Marije vne-bovzete z bogato opremo pravijo, da jc verjetno iz 15. stoletja. Je pa to tudi rojstni kraj pesnika Petra Levca. Zreb je izmed pravilnih odgovorov izbral Vesno Žerovnik iz Zg. Tuhinja 57/a. Knjižna nagrada jo čaka v Kocnini knjigarni na Ljubljanski cesti. Danes gremo pa spet v drugi konec naše občine in sprašujemo po imenu zaselka na sliki. Na hišnih tablicah piše drugače, kot kraju pravijo domačini, vendar bo tistim, ki imajo radi malo daljše sprehode (še pod 1300 m), ta kraj prav gotovo znan. Svoj od- govor (ime kraja oziroma zaselka) pošljite na Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik, tako da bo tam do srede, 3. februarja 1999. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje K očna Kamnik. S poti po Južnoafriški republiki Star modrec je nekoč rekel, da bo začetek konca na zemlji takrat, ko se po afriških ravninah ne bodo več selile množice divjih živali. Te so namreč kri matere zemlje. Prvotni prebivalci Afrike so za svoje poslanstvo na zemlji imeli ohranitev vseh živalskih vrst. Evropejci, ki so se začeli priseljevati na jug afriške celine v 16. stol., so mislili, da so te živali tako Številne kar same od sebe, niso pa se zavedali, da so jih domača plemena ohranjala s svojim življenjem Prerokba starega moža se uresničuje, saj divjih živali v milijonskem Številu že dolgo ni več. Belci so jih od svojega pri- Afrikaans Bolj prijaznih ljudi si ne bi mogla predstavljati. Zlasti v prometu, ki se tu odvija po levi strani cestišča, bi se od njih Slovenci naučili marsikaj. Šele po nekaj dneh sva se lahko sprostila in začela navezovati stike z njimi. Od doma prineseni predsodki so namreč naredili svoje. Vsak dan sva kar nekajkrat razlagala, od kod prihajava in ni nama uspelo najti korenjaka, ki bi že vedel, kje leži naša deželica. Ko pa sva razložila, da nas je borih 2 milijona in da kljub temu imamo svoj lasten jezik, pa Mladi sloni v zavetišču. hoda pobijali v stotinah dokler niso spoznali, da so storili nepopravljivo Škodo. Danes je v Južnoafriški republiki veliko narodnih parkov ter programov za zaščito divjih živali. Eden takih je tudi program za ohranitev gepardov. Na eni od kmetij v vinorodnem območju v zaledju Capetowna, kol mnogo drugih je odprta za turiste, vam povedo, da jih je na svetu ostalo le Se okoli 7000. Na omenjeni kmetiji imajo za 6 od njih zgrajeno zavetišče. Če ste dovolj pogumni, lahko h gepardu v veliko ogrado tudi pristopite in ga pobožale Večina jih je bila rojena v ujetništvu. Namen takšnega razkazovanja gepardov je osve-Sčanje ljudi in zbiranje sredstev, ki so potrebna za zaščito živali. Razdeljena dežela Južnoafriška republika je Se vedno dežela nasprotij. Pet milijonov belcev po razpadu apartheida ni več z zakonom privilegirana skupina. Se vedno pa obvladujejo večino vodilnih mest v državi. Živijo v prekrasnih hišah v ločenih naseljih, zaposlujejo črnsko pomožno osebje, medtem ko v okolici mest najdemo barakarska naselja, iz katerih se vije revščina do neba. Neznosen smrad vam pove. da kanalizacije tu Se ni Velika revščina je botra vedno hujšemu kriminalu, kar je eden od razlogov, da so mnogi belci deželo že zapustili Z njimi pa seveda tudi kapital in predvsem znanje. Zanje njihov svet izginja prehitro, medlem ko 35 milijonov črnskega prebivalstva zahteva hitrejše spremembe. Sama sva zato kot turista od temnopoltih domačinov pričakovala grde poglede, doživela pa vse prej kot to. sva požela splošno občudovanje. Sami namreč čutijo, da je njihov razmeroma mlad jezik afrikaans v zatonu, ker ga čedalje bolj izriva angleščina. Afrikaans je s svojo grobo izgovorjavo po posluhu zelo podoben nizozemščini vsebuje pa elemente nemščine in angleščine. S tem odslikava izvor belih priseljencev in je poleg arhitekture, kutinarike (na žalost) in skoraj povsod evropeizirane dežele tudi njihova dediščina današnjim rodovom. Ker pa je angleški jezik tako zelo uporaben in ker ga obvladajo skoraj vsi so se po spreobrnitvi k demokraciji po deželi začeli pojavljali dvojezični ali pa izključno angleški napisi. Z angleščino se lahko tako dobm znajdete, da dobite občutek, kot da je afrikaansu enakopravna. Poleg teh dveh se za uradne šteje Se devet črnskih jezikov. Pravi Babilon. John iz Mossel Bava nama je povedal zanimivo zgodbo, ki kroži med domačini o nastanku enega od jezikov. V začetku prejšnjega stoletja je večino plemen v južni Afriki združil pogumen in močan vladar - Shaka. Ko je po velikih uspehih njegova tiranija postala prehuda, so se posamezniki s privrženci in živino začeli od njegove oblasti odcepljati. Eno od ubežnih skupin je Shaka z vojaki zasledoval in ko so ugotovili da ne bodo mogli uiti so se utaborili in stkali načrt. Preoblekli so se v zanje neobičajna oblačila in v naglici izumili nov jezik. V njem so vse s-je nadomestili s t-ji. Ko jih je Shaka dohitel in jih vprašal, če so videli ubežnike so mu v novem jeziku odgovorili. Da so jih videli iti mimo in da so verjetno že daleč. Shaka jih ni spoznal in rojeno je bilo novo pleme, njihov »novi« jezik pa obstaja še danes. Še eno odkritje, ki vas po nekajdnevnem odkrivanju dežele prešine, je, da so belci na svoje prednike zelo ponosni, saj se zavedajo, da so uspešno začeli znova, » popolnoma neznani in za povrh Se zelo oddaljeni deželi To se odraža v muzejih in spominskih sobah, ki so zgrajene ob vsaki pomembnejši stavbi. In pretrese vas pogled na muzejsko postavitev afriškega muzeja v Capetmnu, ki prikazuje način življenja avtohtonih plemen. Sestavljena je namreč iz figur, ki so jih napravili po zadnjih Se živečih predstavnikih tega plemena leta /922. /Vasi/je belcev in iz Evrope prinesene bolezni so jih pokončali. Mora biti uspeh nekaterih res vedno propad drugih? Capetown Pokrajina pa je tista, ki vas najbolj očara. Tudi ta je polna nasprotij, saj se vam v manj kot uri vožnje odpre popolnoma drugačen pogled. Od zelenih dolin do obširnih rumenkastih žitnih polj, od visokih hribovskih prelazov do romantične obale oceana. In tu je potem Se Capetown, moderno mesto, za katerega nekateri trdijo, da je najlepSe na svetu. Mnogi se morda ne hi strinjali tudi midva se nisva. Saj je vendar betonska džungla, v kateri vsi ulični prodajalci izginejo s svojih delovnih mest kmalu po 5 uri popoldne. Razen beračev, razpečevalcev in Se koga. Trgovine z bogatejšo vsebino, zlasti pa številne dragu-Ijarne si morajo omisliti lastnega varnostnika pred vrati. Mnoge so v obratovalnem času zavarovane z železnimi rešetkami in v lokal vas spustijo le če presodijo, da niste nevarni. Polno je alarmnih in varovalnih sistemov, ki vam dajo vedeti da se v tej deželi kriminal bliskovito razrašča in da se ljudje bojijo noči. Na deželi stvar ni tako očitna, čeprav vas previdnost tudi tu nikakor ne sme zapustiti. V Sloveniji turistom ne pokažemo poti z besedami: »Tu je bližje, vendar je tista daljša pot varnejša.« Podeželje Kraji na deželi so mnogo bolj zanimivi saj v vsakem najdete kakšno zanimivost. Južno od Capetovtna leži znameniti polotok, ki se konča z Rtom dobre nade Celo območje je danes spremenjeno v narodni park, kjer lahko opazujete številne ptice in druge živali, kot na primer antilope, želve žuželke ter mnogoštevilne rastline. Namesto vrabcev nad južnoafriško obalo letajo kormorani in druge velike vodne ptice. Grmičevje spomladi (pri nas jp takrat jesen) rt spremeni v pravo cvetočo preprogo. V tradicionalno zgrajenih hišicah dobite vse potrebne podatke o parku, njegovih živalih, rastju in zgodovini. Njene neme priče so ladijske razbitine ob obali vzdolž rta, ki nas spominjajo na izvor njegovega imena. Veliko upanja in vere mornarjev, ter seveda spretnosti je bilo potrebnih, da so ladje varno nbplule rt. Še danes lahko opazimo čeri ob obali, čutimo močan veter, kije v tem predelu reden gost in s same konice rta doživimo, kako nad našo glavo nastajajo oblaki in v hipu . zaslrcjo pogled kamorkoli. V času, ko še Starosta kamniških planincev 90 let bogatega življenja Vinka Vizoviška ni treba posebej predstavljati većina ga pozna kot izredno prizadevnega družbenega delavca. Zelo opazno je njegovo delo na gospodarskem in trgovskem področju. Nadvse uspešno se je uveljavil kol gornik in kot stalni obiskovalec številnih vrhov naših prelepih gora. Rodil se je 26. 12. 11)08 v 1'resorju pri BoTOV-nici. Življenje ga jo vodilo V razne kraje na Slo venskem. Postal jo trgovec, po II. svetovni vojni pa gospodarstvenik na komercialnem pod- Vbiko Vizovišek roćju. V Kamniku si Je zgradil hišo ln si ustvaril družino. Njegova življenjska pot je podobna poti večine naprednih Slovencev. Med vojno gaje nemški okupator preganjal, bil je 11 mesecev zaprt v Begunjah. Gore so ga privlačile že kol mladeniča, ('lun Planinskega društva Kamnik je že polnih 50 let Veliko časa je posvetil posodabljanju planinskih koč, na Kamni tkem in Kbkrtkem sedlu. Zaradi svojega požrtvovalnega dela v planinski organizaciji je prejel mnoga planinska odličju: Planinskoga društva Kamnik, najvišja odličja planinski? Zveze nekdanje države Jugoslavije in ZlatO Odličje Planinske zveze Slovenije. Danes slavljenim: preživlja jesen življenja, v Domu starejših občanov Kamnik. Ta.ni so ga predstavniki Planinskega društva Kamnik obiskali za njegov rojstni dan, se mu zahvalili za pomemben de lež, pri razvoju planinstva na Kamniškem, ga skromno obdarili in mu zaželeli vse najlepSe, Drugi planinski jubilanti: Na srečanju 28. decembra se Je Planinsko društvo Kamnik spomnilo nekaterih aktivnih članov, ki so v tem letu slavili osebni jubilej. Predsednik Slavko itajh je vsem jubilantom čestital, izrekel vse priznanje in izrazil upanje, da bodo nadaljevali s svojim nesebičnem delom v korist nadaljnjega razvoja planinskega društva. Vsem je izročil priložnostna darilu. Osebne jubl leje so v l!)98 dosegli: Jože Janežtt - 80 let. Lojze Kahne - (it) let, Peter Jakomlnl - 60 let, Marjan Kobav - 50 let Vsem jubilantom čestitamo. STANI': SIMŠIČ nI bilo svetilnikov na obalah vzdolž Afrike, je bilo to za marsikatero ladjo usodno. Najhujši nasprotnik mornarjev pa sta močna tokova obeh oceanov, ki se tu slikata. Križišče oceanov Atlantski in Indijski ocean določala tudi podnebje v vsej Južni Afriki. Atlantik zaradi hladnejše vode neugodno vpliva na zahodni del, saj daje celini manj padavin. Posledica je samotno, puščavsko območje. Indijski ocean pa na celino pošlje dovolj dežja za ugodno kmetijstvo, ob napeljavi namakalnih naprav, seveda. Na splošno jc podnebje te dežele izredno ugodno. Si predstavljate, da 15 stopinj pri njih predstavlja zimske razmere. Tudi poletja niso pretirano vroča, pri 29 stopinjah se poletje^ da preživeti, kajne? Ob takih toplih razmerah je razumljiva tudi nacionalna izbira športov. So oboževalci nogometa, bogatejši se šopirijo po prekrasno urejenih igriščih za golf, če pa se spoznale na kriket, ste praktično njihovi. Novice o kriketu predstavljajo pomemben del vsakdanjih poročil v medijih. Vas ta izbira športov spominja na kako posebno evropsko deželo? Seveda, Britanci so svet spremenili bolj, kot hi si predstavljali. Puristi v to deželo pridejo »jahat valove«, saj možnost surfanja ponujajo vzdolž večine obale ob Indijskem oceanu. Rt dobre nade pa ni najjužnejši rt Afrike. Če želite stali na konici te dežele morate za to odpotovali na kakih 300 km oddaljen Rt Agulhas. V mesecih od junija do novembra v teh krajih lahko opazujete celo kite, ki se obali zelo približajo. Menda so jih domačini kot turistično zanimivost začeli predstavljati šele pred nekaj leti. saj so se njim zdeli nekaj običajnega. Pogled na izrezke iz starih časopisov, ki prikazujejo nekdaj množični lov na te bajne živali, pa je v srce segajoč. Zato sva bila v bližini toliko bolj vesela naravne kolonije malih pingvinov, ki gnezdijo na skalnatem kosu obale. Seveda so zaščiteni z mrežo. Imenujejo jih oslovski pingvini, ker se oglašajo kot te neprimerno večje živali. Skupaj s kormorani predstavljajo prav živahno sliko. Gledati, kako se kljub visokim valovom trudijo priti na kopno, potem ko so si v morju nalovili obed, pa je pravo trpljenje. Po nekaj poskusih jim vedno uspe. Videti so simpatično nerodni, v resnici pa ni tako. Kako ponosni so belci na svoj prihod v to deželo, vam pokažejo tudi v Mossel Bavu, kraju, kjer se je na svoji poti okoli Afrike izkrcal prvi Evropejec, Bartholomeo Diaz. Odkritju je botrovalo naključje, saj je Diaz v nevihti zgrešil Rt dobre nade in tako zajadral proti vzhodni afriški obali. V sklopu tamkajšnjega muzeja vam razkažejo oba- 10 izkrcanja, izvir pitne vode, iz katerega so mornarji zajeli vodo, celo poštno drevo. Izpod tega so ladje, namenjene v Evropo pobirale pisma, ki so jih tam puščali mornarji z ladij, namenjenih v nasprotno smer. Pisma so puščali v starih čevljih, privezanih okoli drevesa. Danes je lam seveda poštni nabiralnik. V samem pomorskem muzeju se lahko sprehajate po reprodukciji Diazo-ve karavele, ki je bila zgrajena na Portugalskem ob 500-letnici Diazovega prihoda. Posadka v originalnih oblačilih je do Mossel Baya potrebovala 3 mesece, pol manj kol posadka izpred 500 let. I tisi v kopalnici za posadko in se nekaj moderne opreme so na reprodukciji česar takratni mornarji gotovo niso bili deležni. Toliko o pristnosti Živalski svet Na skalnatem otočku v zalivu domu-je kolonija tjulnjev, ki si jo lahko ogledate z ladjice ki vsako uro obkroži otoček. Našteli so jih nekaj tisoč, lako da je gneča na tek skalah nepopisna. Kadar pa se koloniji približa morski pes, vsi ljulnji iz morja naenkrat skočijo na otoček, kar je že težko predstavljivo. Ampak morskega psa je treba vzeli zares, sploh če je lačen. Po dveh urah vožnje od obale proti severu se pripeljete do mesta Oudlshoorn. Pri lem morale prečkati slikovit prelaz, s katerega se vam odpre pogled daleč v zaledje. Griči in obširne ravnine so podoba tiste Afrike, kakršno sva si predstavljala doma. Glavna značilnost te pokrajine imenovane Mali Karoo so nojeve jarme. Sprva noje v daljavi zaznate kot razmršene grmičke na lankih steblih, potem vam šele poslane jasno, da so to živali ki se na manjših kmetijah mirno pasejo skupaj s kravami, ovcami in konji. Na velikih farmah se pasejo v ogromnih ogradah, kurjim sicer ne more nadomestili divjine, imajo pa se precej bolje kol naša perutnina, kije v primerjavi z noji prav majhna. Gitjijojih zaradi perja, jajc, kože in mesa, vsega torej. Nojeva samica znese 16 jajc, od katerih jih za inkubatorje farmerji vzamejo 10, medlem ko samica poslane srečna mamica šestim mladičkom. Samci v valjenju enakopravno sodelujejo. Zelo zanimivi spremljevalci v teh toplih krajih so ludi pavijani. Kar nekaj časa so naju nanje ob cestah ODO 'Olja 11 znaki češ da jih je prepovedano hraniti. Živali bi postale od takega vira prehrane odvisne in si ne bi več iskale hrane v naravi. Ko sva jih s pogledi brezuspešno iskala v drevesih oh poli, nisva videla prav nobene. Pokazale so se num same, in to zelo prepričljivo. Kojih promet začne zanimati, se jih nekaj usede na cesto. Če jim kljub prepovedim dajete hrano skozi odprto okno avtomobila, ali če naivno odprete vrat, se lahko zgodi, da bo pavijan nenadoma skočil v vozilo. Sledili mu bodo še drugi in preganjanje opic iz avta vam vzame kar nekaj easa. Posledice ne dišijo lepo. Najbolj so naju očarale prav največje živali, sloni. Teh na žalost v naravi že dolgo ni več. razen v narodnih parkih, seveda. Krugerjev narodni park je v državi največji, v njem lahko vidite vseh velikih pet. Tako imenujejo skupino najznamenitejših živali, to so lev, leopard, slon, nosorog in bivol. Slone pa zagotovo vidite v narodnem parku slonov, Ad-do. Nahaja se približno 70 km severno od Pori Elizabetha, v njem živijo poleg 200 slonov ludi nosorogi, antilope, zebre in druge živali. Nepozabno je videli slona od blizu in v naravi. Glede na to, da se po njihovi »divjini« vsak dan vozijo avtomobili in uvlolmsi turistov, njihova divjost že bolj meji na krotkosl. Vsega lega se namreč že vajeni. Iz avta je najstrožje prepovedano stopiti, tako da potrebujete kar nekaj sreče, da opazite še kako drugo žival. Te vidite, ko vam pridejo na pot, sicer pa ne. Ampak slona zanesljivo ne zgrešile. Njihovi ogromni hrbti so že od daleč vidni v grmovju. Poti, ki vas vodijo po odprtem delu parka, vas na srečo peljejo mimo napajališč, kjer si od daleč ogledale ludi še druga živa bilja. V.ivali uzi jejo nekaj miru le v tistih delih parka, po katerih ni sjieljanih cest. Vseeno pa jih obdaja ograja... Tu ko se zaveste, da so naravni parki le ogromni živalski vrtovi, kjer živali žtvesvo-hodneje, a vseeno ne čisto zase. Dežela prihodnosti Južna Afrika je po padcu apartheida zares poslala odprla dežela, cesar se is krenn veselijo. Tej deželi so dali najmočnejši pecat belci, tako v dobrem kol v slabem. In čeprav jim v tej deželi lako dobro verjetno nikoli vec ne bo šlo, se mnogi belci zavedajo, da je prihodnost v skupnem življenju in povezovanju vseh, naj bodo beli, irm, indiici, katoličani ali muslimani. Na sreco to konec apartheida premostili mirno, kar prebivalci te mešane dežele znajo ceniti. Upam leda bodo od lu dalje znali premagali sc druge težave, kol so brezposelnost, socialna neenakost v šolstvu, zdravstvu in še kje. Belci pravijo, da jih je temnopoltih strah, ker so revni in nepredvidljivi, te pa bodo skupaj vztrajali in oblikovali državo, v kateri ho dobro za vse, bo tudi ta bojazen odveč. Želimo jim vso srečo. CENTRALNO OGREVANIE IN VODOVODNO NAPELJAVO PRI NOVOGRADNIAH ALI ADAPTACIIAH IZDELAMO STROKOVNO IN PO ZELO UGODNIH CENAH. POKLIČITE NA 061/761-073 -1- Kamniški OBČAN PLANINSTVO - ŠPORT 28. januarja 1999 11 Nalepke GRS Tudi letOS jc GRSS - Gorska reševalna služba Slovenije izdala posebne samolcpljive nalepke z namenom zbiranja denarne pomoči za svojo humano dejavnost. Nalepke so po 500 SIT - enako kol lani in predlani - in jih lahko dobite pri članih GRS. Tako zbran denar bo Sel predvsem za opremo in dejavnost GRS pa tudi v sklad za ponesrečene gorske reševalce, saj njihov slalus še ni urejen. Tudi obseg zavarovanja za primer nesreče gorskega reševalca se je v zadnjem času bistveno zmanjšal. Članarina za Planinsko društvo Kamnik za leto 1999 Odrasli člani se lahko odločajo med dvema vrstama članarine in sicer A in B. Članarina A (4.400 Sil) pomeni nezgodno zavarovanje za višjo premijo, zavarovanje za stroške reševanja v tujini do vsote 5.000 DFM, 25% popust pri naročnini na Planinski vestnik, brezplačen koledarček akcij PZS in bon Za nakupe izdaj Planinske založbe. Članarina B je 1.400 SIT, članarina C (550 SIT) pa je z.i ot roke do IX. oziroma za redne študente do 25. leta. Za starejše od 70 let je članarina B 800 SIT, za otroke, ki še hodijo v šolo in katerih oba starša plačala članarino zase, pa 270 SIT. Ugodnosti B in C članarine so nezgodno zavarovanje in popusti pri prenočevanju v kočah PD. Plačana članarina jc pogoj za popust pri prenočiščih v planinskih kočah, za nekaleie registra cijc in včasih (udi pri vodenju. Članarino lahko poravnale v pisarni Pl) na Šutni 42 vsak ponedeljek in petek od (>. do 12. ure dopoldne ali pa vsako sredo od 13. do 16. ure popoldne, kjer se lahko tudi vpišete v PD. Ktloi ne more priti plačal članarine v Kamnik, lahko počaka ludi na pobiralca, ki bo prišel po članarino na tlom. Tečaj za varnejšo zimsko hojo v hribe Vč>dniški odsek Planinskega društva Kamnik je tudi to sezono organiziral tečaj za varnejšo zimsko hojo v hribe. Teoretični predavanji 0 opremi in nevarnosti sla biii 16. decembra, praktični prikaz in vaje s turo pa 19. decembra in nato za tiste, ki sc v decembru niso mogli udeležiti ture, šc 10. januarja Tečaja se jc udeležilo 16 znanja željnih hribovk in hribovcev, od tega nekateri samo teoretičnega, a drugi samo praktičnega dela. Inštruktorji na tečaju so bili gorska vodnika Rado Nadvesnik in Bojan Pollak in pa vodnik PZS Franc Keniperle. Vaje v decembru so bile pri Zgornji griči in nato jc sledila Sc tura na Kamniško sedlo. Januarja so bile vaje prav tako pri Zgornji griči, sledila je pa tura na Kamniški dedec. Medpostajna vaja GRS V soboto, 12. decembra, bi morala bili na Jezerskem vaja postaj GRS Jezersko, Kamnik in Ljubljana, vendar so Ljubljančani zadnji hip odpovedali udeležbo. Tako sc je le kombinirane stensko-ziniske vaje udeležilo 10 Jezerjanov in 6 Kamničanov. Vaja je potekala na osnovi zelo realne predposlavke, da se je v Sinjem slapu pod Češko kočo ponesrečil plezalec. Sporočilo jc prišlo na Jezersko in stekla jc akcija. Že nekaj minut po prejemu obvestila in zboru reševalcev jc na kraj nesreče odhitela trojica (dva Jezerjana in en Kamničan) z najnujnejšo opremo. Splezali so do »ponesrečenca«, mu nudili prvo pomoč in pripravili sidrišče za spuščanje. Medtem so drugi prinesli potrebno opremi), tako da je nato prva skupina dala »ponesrečenca« v aki čoln in začela s spuščanjem. Drugi del ekipe pa je že pripravil sidrišče za naslednji spust, da je transport lahko hitro potekal. Po treh lOO-mcIrskih spustih jc bil »ponesrečenec« v »šo-dru« in so ga nato kar v aki čolnu po snegu peljali še do Ancclj-nove planine, kjer sc je akcija končala. Sledila jc še analiza, v kateri jc bila ugotovljena dobra usposobljenost udeležencev vaje pa tudi njihovo odlično medsebojno sodelovanje, kar je oboje prispevalo k temu, da jc vaja potekala brez za-slojev. Sklenili so (udi, da je s takimi vajami treba nadaljevati, da pa bodo na naslednjo povabili še postaji GRS iz Celja in Železne Kapic, saj ti dve, skupaj z Jezer-jani in Kamničani, pokrivata osrednji del Kamniških alp. BOJČ Komentar ob izboru najboljših športnikov v Kamniku Čreda v galopu je zavila na napačno pot Mislim, da bo tole že tretji članek v štirih letih, ki komentira izbor najboljših športnikov občine Kamnik, ki ga vsako leto pripravlja Športna zveza občine Kamnik. Podelitev je bila tokrat izpeljana v pravem času, ob zaključku leta in ne v zgodnji pomladi naslednjega leta, ko je bilo zanimanje podobno kot za lanski sneg. Vreden komentarja pa je spet izbor. Postopek izbora, ko predloge Športnih društev najprej pretrese komisija SZ za kadrovska vprašanja, priznanja, odlikovanja - izbor pa potrdi predsedstvo Športne zveze, vsekakor ni sporen. Je demokratičen, je dejal Stane Zamik, predsednik Športne zveze. Vendar, če člani komisije za priznanja, v kateri sedi tudi Janez. Andrejašič, ravnatelj na OŠ Stranje, mimo predlogov društev naknadno predlagajo šortnika, ki se pojavlja v vseh medijih od bela do Škrjančka, njegovi rezultati pa ne sodjo v rang ostalih najboljših članov po nobenih kriterijih, običajnih za izbore najboljših športnikov, to vsekakor ni prav nič polival no. Če pa hudo sporen predlog soglasno potrdi tudi predsedstvo ŠZ in .športnika tako postavi na prestol najboljših, pa je dejanje že poseben primer. Člani komisije in predsedstva hi pač morali bili tisti, ki ločijo vrhunski! športne rezultati! na najvišjih nivojih; državnih pr- venstvih, evropskih, svetovnih prvenstvih od odličnih dosežkov na niZjerangiraiiih mednarodnih tekmovanjih na oni strani zemeljske oble, ki so primerno medijsko podprti. S takim početjem možje, ki stolčke zasedajo pomotoma, pa se tega morda niti ne zavedajo, povzročajo ško do športu, saj izkrivljene rezultate s pomočjo medijev vede ali nevede priznavajo za prave. Pa še nekaj je mogoče. Morda so člani komi sije in predsedstva Izbirali le med najboljšimi od stranjskega mostu nižje v porečju Kamniške Iti-strice. Višje, pod vrhovi, če bi veljala vsaj določena pravila, medijski športnik M. K. ne bi posegel niti med trojico najboljših. Dejstva. Tadej j robevšek: 3. mesto na državnem prvenstvu in 32. mesto na EP v krosu v gorskem kotesarsivu (iašper Ribič: član uspešne odbojkarsko reprezentance Slovenije. Damjan Zlatnar: državni prvak na 110 m ovire In udeleženec EP v atleliki. Da so vse njihove panoge v olimpijski druščini, panoge dobitnikov priznanj med člani IKa-mriiškl občan, St. 1, 99) pa ne, je morda zgolj naključje. Ni pa naključje, da letos iz ene od uspešnih kamniških panog priznanj sploh niso Z« loli, ker se požvižgajo na Športno zvezo in njihova priznanja. METOD MOČNIK Smučarska tekačica izvrstno končala staro leto 98 Andreja Mali uresničuje sanje Prevzem akta s ponesrečencem na drugem sidrišču. Na treh tekmah svetovnega pokala smučarskih tekačev v Sprintu, nekakšni pobožični turneji, je Andreja Mali dvakrat v treh dneh stopila na zmagovalni oder najboljših in tako je bil tudi Kamnik po zaslugi Andreje tudi v središču pozornosti slovenske in tudi svetovne športne javnosti. Tekme, ki jih je Andreja pričakovala celo sezono, so se zanjo začele s tretjim mestom v Gar-misch-Partcnkirchnu (Nemčija), ko sta bili od nje hitrejši Norvežanka Bcntc Martinscn in Estonka Kristine Šmigun. Smolo je imela naslednji večer v švicarskem En-gelbcrgu, kjer ji je tekmica v pol-finalncm teku zapeljala na palico. Dve nogometni stopnici navzgor Novosti v vaterpolo klubu V športni dvorani v Kamniku jc l„ 3, in 4. decembra 1998 potekalo občinsko prvenstvo v malem nogometu za fante letnik 19X4 in mlajši. Sodelovalo jc šest osnovnih šol, med njimi tudi naša, OS I rana Albrehta. Na tekmovanje smo sc zavzelo pripravljali (na začetku pod mojim vodstvom, nato pa jc na trenersko klop sedel Beko Gavrano- vič) in upali na dobro uvrstitev. Pričakovanja so sc nam uresničila. Brez poraza in tako osvojenim I. mestom smo sc uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja Področnega prvenstva izvedeno jc bilo 17. decembra 1998 v Športni dvorani v Kamniku, so sc udeležile štiri šole s področja Domžal, Lukovice, Mengša Moravč in Kamnika in sicer: OŠ Vcncelj Pcrko, OŠ Prcseijc/Ra-domljc, OŠ Marija Vera in OŠ Frana Albrehta. Tudi v tej močni konkurenci smo sc najbolje znašli, prikazali veliko nogometnega znanja, borbenosti in sc z doseženim I. mestom uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva skupine H. Četrtfinale bo potekalo predvidoma v drugi polovici meseca januarja. S seboj bomo vzeli tudi nekaj navijačev in sc sku paj trudili čim bolje zastopati ime naše šole. Odlični letošnji rezultati SO prav gotovo tudi sad dobrega sodelovanja z nogometnim klubom Kamnik, kjer večina »malonogometašev« redno trenira in tekmuje. ZDRAVKO SLEVEC Vaterpolisti so v novo leto vstopili z novim vodstvom. Na občnem zboru, ki je bil konec lanskega leta, so izvolili nov upravni odbor. Za generalnega sekretarja kluba so postavili Darka Homarja, Bojan Kambič, dosedanji predsednik kluba, pa ho to funkcijo opravljal Se naprej. V upravni odbor so izvolili starše, ki so kamniškim vaterpolistom žedosedaj precej pomagali: Miro in Metka Romšak, Sandi Zupane, Ivo in Katarina Komatar, Marko Korctic. Mojca 1'inlerič, Brane in Breda Capuder. Med novostmi kluba, ko jo že vpeljujejo, je prav gotovo ugodnost za družino člana kluba - brezplačno plavanje v zimskem bazenu v Kranju in sicer ob sobotah od 17.00 do I H. 30. Vstop je mogoč s članskimi izkaznicami. Novo vodstvo se je prav tako odločilo, da ho z akcijami pridobivanja novih vaterpollstov čimbolj okrepilo svoje vrste, zato vabi fantke in deklice, stare od 7 do 12 let, da pokličejo Darka Homarja po telefonu 832-603, vsak dan dopoldan za dodatne informacije. Poleg tega hodo med zimskimi počitnicami organizirali potitni-sko plavanje v Kranju. I K K sc lahko pohvali s k ar nekaj zanimivimi uspehi v lanskem letu. V letu 1WH je kadetska ekipa (do 17 let) zasedla tretje mesto na pokalnem prvenstvu Slovenije. Ekipi dečkov do 15 let je Občina Kamnik podelila občinsko priznanje za najboljšo Športno skupino na Kamniškem, seveda v svoji kategoriji. Kar Štirje igralci iz Vaterpolo kluba Kamnik so lani na mednarodnih turnirjih uspešno branili slovensko zastavo. Člani slovenske državne mladinske reprezentance iz kamniškega kluba so: Nejc in Luka Nticic. Gašper Se-niča in David Bas. ki je i jesenskem prestopnem roku zapustil kamniške vaterpolske vrste in letos igra v ekipi Kok ra Kranj. Sicer pa je lani klub Kuiiutik organiziral Štiri odmevne prireditve. Dneva slovenskih vaterpolistov seje udeležilo skoraj 400 vatcr/tolistov iz vse Slovenije in velja za največjo va-terpolsko prireditev sploh. Kamničani pa so lani pripravili sc slovensko mladinsko pokalno prvenstvo (do 17 let), mednarodni novoletni turnir v Ljubljani in veteransko državno prvenstvo v Kamniku. In kot se za konec spodobi, nov upravni dobor teli vsem igralcem uspeSno leto! M. P. zaradi česar je osvojila le 13. mesto. Vse pa je nadoknadila na tretjem šprintu, v mondenem KitzbOhlu. Še bolj motivirana je pred številnimi gledalci, med njimi je bilo tudi veliko Kamničanov; po najboljšem času kvalifikacij je v dvobojih nato izločila Norvežanki Maj Helen Sorkmo in v polfinalu Annc Krisli Marken, v finalu pa jo jc premagala prvo žensko ime smučarskih tekov v decembru Bcntc Martinsen. V skupnem seštevku teh Sprintov je Kamničanka. članica Jub Dol osvojila četrto mesto, skupaj z drugim mestom iz Milana pa jo seštevek točk trenutno razvršča tudi na celilo mesto v posebni razvrstitvi šprinterske razvrstitve za mali kristalni globus. Tako je v krogu imen: Bente Martinsen, Kristina Šmigun, Katerina Neuma-nova, Anita Moen,.. ki so pojem smučarskega teka tudi v klasičnih, daljših progah. Nadaljuješ z izvrstnimi rezultati med svetovne tekaško elito, pa si pred to tridnevno turnejo pričakovala takšne uspehe? Glede na Milano sem pričakovala nekaj takega. Vsaj enkrat sem želela stopiti na stopničke, in se na vsaki tekmi uvrstiti v finale. To mi je uspelo v Ga-Pa in KitzbOhlu, v Švici pa sem pač imela smolo. Če je bilo lansko peto mesto le uvod, si letos že v stalnem krogu favorit inj. Kako najboljše iz vrha gledajo na novo konkurentko, na primer nepremagljiva Bente Martinsen, ki tudi vodi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala? Sedaj res vedo, da dobro Sprin- tam in verjetno imajo vse kar veliko treme, ko se na startu postavijo zraven mene. Martinsenovo sem že premagala v Milanu in tudi v KitzbOhlu. bi se lahko bolje izteklo. Vem, da ni nepremagljiva. Če bi prej videla posnetek teka v ovinku, kjer me je prehitela Norvežanka, bi tekla bolj na notranjem robu in bi imela več možnosti tudi za zmago. Kako zahteven je tridnevni tekaški ciklus svetovnega pokala? Zelo naporen. Utrudijo že same vožnje po najmanj pet ur vsak dan. potem pa se tekme potegnejo do II. ure zvečer. Vendar tri dni se že vzdrži, več pa bi bilo skoraj nemogoče. Odvisno je tudi od organizacije, saj se je prav v KitzbOhlu videlo, da imajo posluh za tekmovalce. Prihod, sprejem, tudi prehrana med tekmovanjem, vse je bilo na visokem nivoju. Tudi podpora gledalcev, posebno iz domovine, dobro dene. da se lažje vzdrži. 'davni športni cilj v letu 1999? Glavni cilj še vedno ostaja svetovno prvenstvo, ki bo februarja v Avstriji, kjer je moj realni cilj Se vedno uvrstitev med 30 najhitrejših. Boš po teh uspehih kaj drugačna? Se bo kaj spremenilo v tvojem življenju? Kot osebnost ne. Mislim, da bom nadaljevala z sedanjo potjo, ker imam take ljudi okrog sebe, da me ne bodo spreminjali. Spreminja se edino to, da imam po prihodu domov veliko obveznosti, posebno do medijev. METOD MOČNIK '^r......inaMIn 'M......M' "™» vekipi OS Irana Albrehta so bili: I.Ivin Mehovic, Dario Miladič, Izudin Ve-'adzic. Adis Agovic, Rok Svajger, Sead Sabotič, lilvis Murič, Alsad Kilamet, SamedHori,, llvir Duranovič. FIT*SEXY PODGORJE 56, KAMNIK TEL:: 061/812-811, 817-831 • FITNESS, AEROBIKA • INDIVIDUALNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE • PREVENTIVNI PROGRAMI • VADBA ZA HRBTENICO, 0STE0P0R0Z0 • PRED in POPORODNA VADBA • MAGNETNA TERAPIJA, SAVNA, MASAŽA POMLADANSKI VPIS V TEČAJE NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE ZA MLADINO IN ODRASLE ♦ pouk v Kamniku ♦ ♦ izkušenj profesorji ♦ majhne skupine dinamićni programi Vpisujemo tudi v programe izobraževanja: ekonomski tehnik in prodajalec. Vpis in Informacije: ŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER, Novi trg 41 a, Kamnik. TEL. 817-516 12 28. januarja IW) ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN S SMEHOM SMO SE POSLOVILI OD STAREGA LETA Mesec december je najlepši del leta. poln pričakovanj, vzncmirlji-vosti in skritih zelja. Ena od želja je tudi ta. da se skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci od starega leta poslovimo in si drug drugemu zaželimo zdravo, uspešno in ljubezni polno novo leto. V ta namen smo se 14. decembra 1998 zbrali z rejenci, rejni-cami in rejniki ter Člani skupin starih za samopomoč v Kino dvorani na Duplici, se ob kramljanju posladkali in nasmejali ob zaigrani komediji Vojmila Raba-dana Kadar sc ženski jezik ne suče, v priredbi amaterske gledališke skupine Hrupnik iz. Zg. Tuhinja. Vse navzoče je pozdravil tudi dedek Mraz in jih razveselil z darilci. Bilo je lepo in s smehom smo vsaj za trenutek ustavili čas in pozabili na vsakdanje skrbi, slabo počutje, osamljenost in tesnobne trenutke. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti Rdečemu križu in Kari-las iz Kamnika, Mateja marketu, trgovinam Nakup, Podgorka, Forum in Fructus iz. Kamnika in Fo-to Groharju. S svojimi prispevki so srečanje obogatili in ga naredili bolj prazničnega. Vsem povabljenim, ki se na vabilo niste mogli odzvati, želimo v prihodnjem letu veliko dobrega sodelovanja, zdravja, ljubezni, radosti in osebne sreče. ALEKSANDRA JERAS ŠERBEL CSD Kamnik Rezultati praktičnega streljanja po mednarodnih pravilih L P. S. C O klubu za praktično streljanje velikih kalibrov P. S. C. Kamnik smo že pisali v eni od poletnih številk Kamniškega občana, zdaj pa objavljamo njihove rezultate, dosežene v sezoni '98. Najprej rezultati najbolj uspešnega strelca v klubu: - Rezultati pokalnega prvenstva Slovenije: 1. SEVNICA Uroš JEREB 3. mesto A kategorija 2. N. GORICA Uroš JEREB 1. mesto A kategorija 3 ŠENTJUR Uroš JEREB 1. mesto A kategorija 4. SENOVO Uroš JEREB 1. mesto A kategorija 5. DRŽAVNO PR. Uroš JEREB 1. mesto A kategorija 6. ŠENTJERNEJ Uroš JEREB 2. mesto A kategorija 7. KAMNIK Uroš JEREB 1. mesto A kategorija 8. N. GORICA Uroš JEREB 4. mesto A kategorija 9 POSAVJE Uroš JEREB 1. mesto A kategorija - Rezultati mednarodnega pokalnega prvenstva: 1. HUNGARIAN OPEN "98 Uroš JEREB 28. mesto (standard) 2. CZECH EUROPE OPEN 98 Uroš JEREB 36. mesto (standard) 3. SLOVAKIA OPEN '98 Uroš JEREB 19. mesto (standard) 4. CROATIA OSIJEK '98 Uroš JEREB I. mesto (standard) Za pokalno prvenstvo Slovenije so sodelovali še naslednji tekmovalci iz kluba PSC Kamnik: Skupni rezultati osmih tekem so naslednji: Uroš JEREB 7., Matjaž JEREB 16.. Uroš ALJAŽ 34, Matjaž KOBAL 51, Jože BALOH 66., Ciril V1RJENT 67, Srečo CEMAŽAR 71, Marjan SUŠNIK 72, Janez VIR-JENT 77, (četrto mesto revolver), Tomaž STARIN 108, Milan POTOČNIK 126. mesto od 133 uvrščenih. Na mednarodnih tekmovanjih so sodelovali trije člani iz kluba PSC Kamnik. Skupna uvrstitev v centralno evropski ligi naših članov je: Uroš JEREB 19, Matjaž KOBAL 50, Matjaž JEREB 55. mesto od 385 sodelujočih na tem prvenstvu. To priložnost bi izkoristil, da sc v imenu kluba PSC Kamnik zahvalim vsem, ki so pripomogli k doseganju takšnih rezultatov, še posebej podjetju PUBLICUS, da nam omogoča nemotene treninge na svoji lokaciji. Zahvaljujemo pa se tudi županu gospodu Tonetu SMOLNIKARJU za pozornost do našega športa, ki jo je izrazil z donatorstvom. SIL EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397 posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo druge poslovne storitve rejec Čebel strupen zimzelen. lepoptni grm ali drevo stopnja majhnih tiskarskih crk metrični poduarek (mn02ina) ciro truhelka predinkov- SKO BOŽANSTVO V JUŽNI AM DEL VIETNAMA kdor SI rad kaj ogleduje. opazuje pripomoček za lažje odkašljeva- slovenski geograf (milan) orodje za barvanje MMOCJC, področje JKHF I' PROTI KRŠILCU NORM veja elektrotehnike igralec sotlar perje pri repi zahodno predmestje londona ton a zvišan za p0lt0n NAPRAVA /A DR0BL.JFN.ff ZRNJA eijuNirj fin KARTONA (MN) zdravilna rastlina ludek navratil praoče B080V vozu 0/a prevažanje po snegu REZEK GLAS tovarna farmacevt izdelkov v ljubljani zaprt p000lg0vat svet vrsta iglavca reka v avstriji OČAK iz biblije, grad barke kathy ireland OZNAKA ZA 11 TAl 0 IIIP0IJFV vrsta hrasta mesto v sni v bli2ini psk0vskega jezera anu kmah RAZISK0VAl.ec (john) Ali™ RIS SANI splošni Pl an jap re2 kur0sawa phfifi.sorska stolica na visoki Soli sad DATFLJN0VE palme fr filozof renan Žgana ai k pijača iz posebnih sort vina kratica za avt0-m0t0 društvo reka v zah španiji SIMII0I /a aluminij ferment v ustih Al I'SMUČ koren večje p00j s strojno izdelavo vas s OD HADOM! 1,1 odprta telesna poškodba 000ATTK Jf DFM l(WAR K0IIFJSKA rastlinska maščoba reka na j škotske PHIŽft JC. notranja prsna Žleza avtor: jožef cajhen hannah ARFN0T kdor kaj utemelji julien elie fr filozof (AN0RE) slovenski skladatelj s0ss NfVARNA BOLEZEN gustav ipavec RUSKI VLAD NASI OV priprava za bojevanje ali obrambo "1 pevka Šumnik zg0nec germanski orel kemični el. plin, simbol 0 Skozi Kenijo in Tanzanijo (3) Komendčani na najvišji gori Afrike - 5895 m visokem Kilimanjaru Splošni vpogled Kilimanjaro je eden od najvišjih osamelcev na svetu, speči vulkan s tremi vrhovi: Kibo (5895 m), Shira (3962 m) in Mavvenzi (5149 m). Na 5895 metrov visoki afriški strehi je zrak redek, duševni procesi počasnejši, dihanje pa hitrejše. Srce divje razbija, da bi zagotovilo telesu dovolj zraka. Razgled pa, kot da ni od tega sveta. Vzame Se tisto sapo, ki jo listi, ki uspešno prileze na vrh. Se ima. Vidi sc celo obris zemlje. Na nižjih pobočjih Kilimanjara živi pleme \Vachagga, trdoživi možje so kot tibetanski šerpe. Ti so za nosače na gorskih odpravah. Oblečeni so v tisto, kar pač je na voljo v tistih krajih, le redki so srečneži, ki jim člani odprav pustijo kak kos svoje luksuzne opreme. Kilimanjaro privablja vedno več ljudi z vsega sveta: listih 10.000, kolikor se jih vsako leto skuša povzpeli na vrh v tem nacionalnem parku s površino 756 km-1, pa prinese revni Tanzaniji zavidanja vreden kup denarja. Petdnevna odprava na vrh slane povprečno 6(X) dolarjev na osebo. Toliko stane pristojbina za park, hrana, spanje v kočah, zavarovalnimi za reševanje, plačilo nosttčem in obvezno spremstvo gorskega vodnika Poročajo, da le polovica ljudi doseže najvišji vrh Uhuru Peak, 5885 m (uhuru pomeni svoboda); nekaj se jih zadovolji z. nekaj nižjim Gilman'som, 56X5 m, drugi odnehajo prej. Utrinek visoko v gorah: Uhuru Peak (najvišji vrh Kilimanjara) Svoboden naj bi bil listi, ki pride na vrli Svobode. A lam ni ptičev in bogatih molekul kisika. Špice ledu pod pravim kolom klonilo močnemu vetru. Sonce je ukraden rumen videz, vse je belo. Korak se zdi tek na I (H) metrov, vzdihi ja j je globok kot morje. Pogledi ljudi so vodeni ali pa globok o zmedeni sami v sebi. Na vrhu ni sape za himno in hvalo, le tisto šepetanje sreče kije počasno. Kralj na prestolu g/tre brez krmarja pluje proti dolini, kjer šele začuti kaj je premagal brez meča in sulic, le s koraki polžev in vztrajnostjo levov. MAJA 7.EROVNIK Vzpon na Kilimanjaro Na rob kraterja, do Gilman'sa, 56X5 m, smo se povzpeli četrtega dne pred sončnim vzhodom, na Uhuru Peak, 5895 m, pa pribižno uro in pol za tem. Vzpon se začne v vlažnem tropskem pragozdu, v kraju Marangu, 1970 m, kjer opravijo tudi vse formalnosti za vstop v nacionalni park Kilimanjaro. Ta gozd sega nekaj nad 2700 m, torej do okoli Mandara Hut, kjer smo prenočili. Do te postojanke, kjer jc več koč, smo hodili približno 3 ure. Ker smo imeli dosti časa, smo se napo lili se do bližnjega Maundi kraterja, znanega po samosvoji - avtohtoni vegetaciji. Ko smo sc vračali, je pričelo močno deževati, zaradi česar se je prej dokaj solidna pot spremenila v blatno, z vodo pokrito drsalnico; pa tudi premočeni smo bili skoraj do kože, a ostali smo kljub temu dobre volje! Po večerji smo sc hitro otlpravili v dokaj udobne postelje, da bi odšli naslednji dan na pol spočili. Pot do Horombo Hut, 3780 m, kamor smo se napotili nekaj po osmi uri, nas jc vodila v lepem sončnem vremenu čez suho visokogorsko slepo. Do te postojanke, kjei je več koč in več ležišč kol v Mandara Hut, smo prispeli po dobrih petih urah. Več koč nudi možnost prenočitve vsem: listini, ki sc vračajo z gore in onim ki si želijo po-vzpeti sc nanjo. Tudi ob tem gorskem naselju začasnih prebivalcev smo imeli kaj občudovali: na suho stepo prilagojene kserofilne rastline, znane po bodičavju, med njimi so tudi rože ter v ozadju divji skalnati Mavvenzi (5149), ki dovoli pristop na vrh le najbolj izur jenim alpinistom. Podobno kol prejšnji dan smo pohiteli tudi naslednjega dne. Po-vzpeti smo sc morali do Kibo Hut, 4750 m, torej do višine, ki zaradi redkejšega zraka dela nekaterim, tudi izkušenim gornikom, težave v hoji v breg. Narava jc v tem delu izrazilo svojstvena in zato šc posebej zanimiva: nekako do višine 4000 m seže visokogorska stepa, višje pa visokogorska puščava, ki daje zaradi posameznih nametanih skal na drobno zrnato kamnito podlago videz rdečkaste lunine površine. Prostrano sedlo tega sveta loči Mavvenzi od Kilimanjara, ki se mogočno leskela v letlu in snegu. Od Horomba Hut do Kibo Um smo potrebovali okoli 6 ur. Šc bolj kot prej, nižje, smo na tej relaciji Srečevali prevzele in zasanjane obraze tistih ljudi, ki jim je uspelo prili na vrh Kilimanjara. Da hi bili tudi mi deležni te sreče, smo šli lega ilnc še v svitu v posteljo, da si odpočijemo in naberemo moči Za naslednji dan. Po treh dneh vzpona in nočnih počitkov v gorskih postojankah Mandara, llorombo in Kibo, ki služijo tudi aklimatizaciji ter z. blagim vzponom po višini oddaljenih postojank za okoli 1000 m. smo si nabrali dodal no kondicijo za naskok na vrh Kilimanjara ludi mi. Bila jc popolna tema, mrzlo in jasno zvezdnato nebo, ura pa jc kazala 10 minut čez polnoč, ko smo dobro raz položeni odrinili na pol proti vrini. Od lu dalje pa Kilimanjaro le pokaže pravo goralosl. Strmina vulkanskega složca proli vrhu kratera do (iilman's Poinl se poveča; sicer pa ni nikakršne nevarnosti za zdrs ali padce, zalo pa nam srce tolče svoj boj z. višino, ki ne da pravega »kruha« - kisika lačnim mišicam. Skupino smo sestavljali: Angelca, Maja, Murko in Tone, od domačinov pa gorski vodnik in njegov pomočnik. V breg smo odri nili med prvimi, v želji, da ujamemo vzhajajoče sonce, ki z mehko svetlobo oblije v jasnem vremenu najprej ledeno obrobje in nalo Se dno kraterja. V avgustu jc južno od ekvatorja zimski čas in zalo sla vrh in krater pokrita s snegom in ledom. Bila jc šc noč tema, ko smo po 6 urah prisopihali utrujeni na Gilman's l'oint, 56X5 m; us-lavili smo se. počakali na zarjo in v CUdOVitO Čisti svetlobi nadaljevali pol po poledenelem, a položne jseni robu kraterja, do Uhuru Peak 5895 m, kai pomeni v tamkajS njem jeziku - svvahili - svoboda! Ta najvišji vrh Afrike smo dosegli po dobri uri in pol. Veseli, da nas je gora sprejela, smo sc najprej prepustili svoji notranji sreči; nato užitku prekrasnega razgleda, ki ga vse naokrog ne ovira nič več; s sti-* skorn rok in objemom pa smo dali drug drugemu zahvalo za spodbudne besede pri premagovanju skrajnega napora. Zasanjani od opojnosti lepote nam čas, nekaj ur, ni bil gospodar. Ker jc vsak dogodek zaznamovan z zaključeno ločko v verigi življenja, smo sc oddaljili od gore petega dne tudi mi; ostal pa jc spomin na čudovito lepolo in vsebinsko pesi rosi, ki kraljuje v Icm delu Afrike. DR. MARKO ZEROVNIK (sc nadaljuje) Naša odprava na Uhuru Peak, 5895 m, najvišjem vrhu Kilimanjaro. Kamniški OBČAN OD TU IN TAM 28. januarja IW9 i 3 Nočni smuk Ker je vsak Spori treba približali ljudem, sc v zadnjem času vsi trudijo, da Organizirajo tekmovanja v bližini mest. Ker seveda Kamnik za tem ne sme zaostajati, so se pri podjeju SKIT Trgovina 3S in servis smučarske opreme, odločili, da v soboto, 16. januarja 1999, organizirajo tekmo v smuku kar z Velikih na Male Poljane. Postavili so progo za smuk Z dolžino okrog 400 m in visinsko razliko 50 m. Kar veliko ur so vlo zili v pripravo proge, saj jim je na koncu ponagajalo tudi vreme. Progo so osvetlili Z baklami, saj je bil stari ob 18. uri, ciljni prostor pa z reflektorji To je privabilo kar 80 smukačev in lepo število gledalcev, po izjavah organizatorjev več, kot so pred tekmo pričakovali. V mlajših kategorijah *mo si lahko ogledali sedanje, v starejši pa bivše tekmovalce in celo bivše reprezentante. NK Kamnik: jeseni najboljši najmlajši, neuspeh članov V najmlajši kategoriji deklic do 10 lei je bila najboljša Ksenija Hribar, pri dečkih Rok Klemene, v kategoriji do 15 let pri deklicah Alja Romšak, pri dečkih Jure Pod-bevšek, pri ženskah nad 15 lel je zmagala Darja Slana. Pri moških pa jc organizator izvedel tudi drugi tek. v katerega se je uvrstilo najboljših 10 po prvi vožnji. Najboljši izmed 57 tekmovalcev je bil Tomaž Hribar, lik za njim pa sta se uvrstila Scbastjan Silar in Rok Galjot Za veliko nagrad, ki so jih po koncu tekmovanja izžrebali, so poskrbeli pri podjetju SKIT d. o.o, pomagali pa so jim Svilanit, Meso, Titan, Diskont Koč na. Slaščičarstvo Dražem, Korobač. Vsekakor si želimo Se več podobnih tekmovanj in upam, da sc kmalu srečamo na podobnem! JOŽE JANKOVIČ /. državno prvenstvo za učence OŠpp v namiznem tenisu Bilo ie mrzlo, turobno jutro, 25. H- 1998. Pred OŠ 27. julij so se začele zbirati ekipe dečkov OŠ iz Slrunjana, Mirne na Dolenjskem, Zagorja, Litije, Domžal, Kranja, Ljubljane in Kamnika, ki so se Uvrstile na I. DP v namiznem tenisu za učence OŠpp. Med 16. tekmovalci jc bilo tudi dekle, ki je sicer tekmovalo v fantovski konkurenci, a sc jc kljub temu odlično uvrslilo. lekniovaiei so izpred OŠ 27. julij s svojimi trenerji odšli v telovadnico pri športni zvezi, kjer je potekalo tekmovanje. Pred tekmovanjem je mladinski pevski zbor OŠ 27. julij zapel slovensko himno, ga. ravnateljica Majda Zlcb-nik je prisrčno pozdravila vse navzoče, g, župan Tone Smolnikar pa ie kol pokrovitelj tekmovanja lega tudi odprl. In potem se je začelo. Žogice so poskakovale sem in tja, napetost v tekmovalcih jc naraščala. Vseh 16 tekmovalcev je bilo izredno izenačenih, vsi so sc trudili po svojih najboljših močeh, vendar zmaga lahko samo eden. Tako je prvi državni prvak v namiznem tenisu med učenci OŠpp postal Edis Bcgič, učenec OŠ Roje iz Domžal, ki jc pokazal največ znanja. Drugo mesto si je priigral Danici Martič iz Ljubljane, odlična tretja pa je bila Neli Te-tičkovič iz, Domžal. In kako sta se uvrstila naša Kamničana: Nedžad Husič je osvojil 5., Urban Uuser pa 13. mesto. Na koncu bi se radi prisrčno zahvalili: gospodu županu Tonetu Smolnikarju - pokrovitelju tekmovanja, Sitar pneumatic centru, ki jc prispeval praktične nagrade za vse sodelujoče, OŠ Toma Brejca, športni zvezi občine Kamnik in ministrstvu za šolstvo in Spori, saj nam brez njih ne bi uspelo. JASNA LAMPE SOLA ZA TUJE JEZIKE DOMŽALE Ljubljanska 110 TEL/FAKS: 061/723-089 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA VPIS: do 4. 2.99 od 9.-13. in od 16.-19. ure. PRIČETEK: 10. FEBRUAR 1999 Kamniški nogometaši so z različnim uspehom končali jesenski del nogometne sezone 98/99. To nam kažejo uvrstitve po posameznih tekmovalnih skupinah. Pregled smo napravili od najmlajših, cicibanov, do najstarejših, veteranov. Cicibani so tekmovali po tur-nirskem sistemu. Na štirih turnirjih na kamniško-domžalskcm območju so Kamničani osvojili prvo mesto in se s tem uvrstili v polfinale, ki bo spomladi '99 in na katerem bodo sodelovale Sc prvo-uvrščenc ekipe iz petih ostalih skupin na področju MNZ Ljubljana. Vrstni red po 4. turnirjih: 1. Kamnik 2. Domžale 3. Mengeš 4. Komenda Mlajši dečki so končali jesenski del v tretji ligi na prvem mestu brez poraza. Uspešno je nastopila tudi druga kamniška ekipa Enotnost na petem mestu. Tekmovanje mlajših dečkov jc najbolj množično, saj v treh ligah nastopa kar 35 ekip. Nič manj množično ni lekmo-vanje starejših dečkov. V treh ligah tekmuje 33 ekip. Kamnik jc nastopil v najkvalitetnejši prvi ligi in osvojil osmo mesto. Bodočnost te ekipe pa je v mladosti, saj bo večina igralcev nastopala v tej skupini dečkov Sc v naslednji sezoni. Kadetska ekipa se je oblikovala šele v tej sezoni in osvojila drugo mesto med 12 ekipami. Edini poraz so doživeli v zadnjem krogu z domžalskimi kadeti. Pričakovanja članov so bila večja, kot so dosegli s 6. mestom v 1. ligi MNZ Ljubljana, predvsem zaradi želje o uvrstitvi v višjo, tretjo slovensko ligo. Sredina lestvice in 8 točk zaostanka je ne- precej večja od doseženega, kar daje upanje v uspešno spomladansko nadaljevanje. Pregled zaključujemo z veterani. Rekreacijska veteranska liga je razdeljena na dve skupini. V skupini B, kjer nastopata kamniški ekipi Virtus in Kamnik, bosta tradicijo. Koraki, ki so bili narejeni v to smer, zahtevajo poleg ljudi tudi znatna gmotna sredstva, predvsem sponzorjev. Brez njih in če sami v klubu ne bi z raznimi prireditvami pridobili skoraj polovice potrebnih sredstev, bi sezono težko pripeljali do konca. Najmlajši karmlski nogometaši - cicibani na turnirju r Komendi uspeh, vzrok pa je predvsem v zelo slabem začetku. Tudi v nadaljevanju, ko se je ekipa okrepila z nekaj novimi igalci, ni šlo vse po načrtih. Šele zadnje tekme so pokazale, da je kvaliteta ekipe Tradicionalno FIS tekmovanje Smučarski klub Kamnik organizira 25. februarja /999 te tradicionalno IIS tekmovanje za ženske v slalomu za »11. pokal Kamnika«. Če bodo snežne razmere dopuščale, bo tekmovanje na Veliki planini, v nasprotnem primeru pa ga bomo organizirali na Soriški planini nad Železniki. To tekmovanje predstavlja za Kamnik največje in najpomembnejše tekmovanje v zimskem času in lako prispeva k promociji Kamnika in kamniškega športa izven meja Slovenije. Tekmovanje, ki se ga zaradi odlič- ne organizacije najboljše tekmovalke iz Slovenije in drugih sosednjih držav z veseljem udeležujejo, bo organizirano pod častnim pokroviteljstvom Občine Kamnik. Na tekmovanju pričakujemo udeležbo vseh naših najboljših tekmovalk, prav zato pa tudi udeležbo članic klubov iz nekaterih drugih držav. O rezultatih tekmovanja bomo bralce še obvestili. Obenem ste vljudno vabljeni, da si tekmovanje ogledale tudi v živo. mata obe ekipi pričakali spomladansko nadaljevanje na prvih dveh mestih. Pregled jesenskega dela prvenstva kaže, da se nadaljujejo tradicionalno dobri rezultati mladih selekcij, žal pa se nadaljuje tudi tradicija slabih rezultatov članske ekipe. Sedanje vodstvo kluba se močno trudi, da bi prekinili s tO Ne gre prezreti dejstva, da so se vse članske ekipe tudi v četrti ligi močno okrepile z igralci od drugod. Zato je konkurenca v ligi izredno porasla. Zal pa si klubi s tem, da je v moštvih manj domačih igralcev, delajo slabo uslugo. Upamo lahko, da bo vodstvo NK Kamnik pri tem našlo pravo mero. /I PIVNICA PRI PODKVI Avgust Doma s.p. Kamnik, Trg svobode 1, tel.: 817-184 vabi na DOPOLDANSKE MALICE - raznovrstna izbira. Poleg jedi po naročilu še POSEBNA PONUDBA SLOVENSKIH JEDI IZ JAGNJETINE. Pričakujemo vas od ponedeljka do petka od 7. do 22. ure, oh sobotah ud 7. do 15, ure. SI ŽELITE DELA Z LJUDMI STE KOMUNIKATIVNI ŽELITE SVOJE ZNANJE IN IZKUŠNJE POKAZATI IN ŠE DOPOLNITI V TRGOVINI S SKORAJ 10-LETNO TRADICIJO PRIDRUŽITE SE NAM!!! NAKCIP-ovi KUPCI VAS PRIČAKUJEJO IŠČEMO SODELAVKE: 2 prodajalki (nadomeščanje med porodniškim dopustom, možna kasnejša zaposlitev za nedoločen čas) 1 pripravnico (možna nadaljnja zaposlitev) Prošnje s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili pošljite izključno pisno do 15. 2. 1999 na naslov: Trgovina NAKUP, Šutna 46, 1240 Kamnik. Bi tudi Vi radi investirali v vrednostne papirje, pa menite, da nimate dovolj: =■=•=— =.= =—=. znanja, informacij, denarja, časa? Vse to namesto Vas opravijo vzajemni skladi! = j= == ==■ = So varna, donosna, likvidna, pregledna, fleksibilna, enostavna, vsem dostopna naložba. Skladi delujejo v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, Izpostava vpitneg* mesta Ktttcčkr družbe Ljubljanska 90, Domiale ZVESTOBA SKLADOM SE SPLAČA! Vzajemni sklad G alile <" ^■*a^X* Uitarturljcil 01 1)1 90.1 Donos v zadnjih 12 mesecih (v DEM) 32,03 % Tovp. lelnf donos od ustanovitve (v DEM) 32,44 % Vrednost točke aj^ton 12.1.1999 7.463,83 SIT Sl, ftolntgii dovoljenja: 27/3/At! 97 (12X97) R Vzajemni sklad ci s t k O Donos v zadnjih 12 mesecih (v DEM) 27,63 % Povp. letni donos od ustanovitve (v DEM) 20,57 % Vrednost točke na dan 12.1.1999 1.693,05 SIT Si stalnega dovoljenja: žž/Vzt< 1 97 (11.3.97) Vzajemni sklad Ki d tu Donos v zadnjih 12 mesecih (v DEM) 9,38 % Povp. letni donos od ustanovitve (v DEM) 13,21 % Vrednost točke na dan 12.1.1999 1.456,57 SIT St. stalnega dovoljenja; 27/19/AC-97 0 2.3.1997) 0 VAŠI PRIHODNOSTI RAZMIŠLJAMO SKUPAJ Z VAMI! Pridružite se nam, skupaj nam bo uspelo! Brezplačne informacije in vpis v vzajemne sklade Kmečke družbe pri podjetju VE NET vsak dan od 10.00 do 14.00; pon., sre., pet. od 17.00 do 19.00, Ljubljanska 90 (SPB) Domžale E- mail: venetivnmrak.si. http://www.venet -sp.si. tel.061/ 714 838 ali GSM 041/ 757 806 - non stop AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - semena sončnic in proso za ptice - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, - SLADKOR 50 kg -125 SIT/kg RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. pon.-sobota od 6-23 ■ ned. in prazniki od 8-23 Bar Strelček vas vabi na prijetne urice ob jutranji kavici za samo 90 SIT, s smetano 110 SIT, od 6. do 10. ure! VSAK PETEK IN SOBOTO PARTY z D. J. MAGIC in ugodnimi cenami! PVC OKNy%* V11ATTA in »KI VRTOVI TERMODO M IHIIHIIHI m H ■ i mm H -li i i m HW mi i franova 8, Šmarca, Kamnik telefon 810 090 faks 810 095 n Kl Mi CTD AI 1 vaša okna v svet ^_ mHrkEt manam AKCIJA! Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 - sladkor, 1 kg 155,00 SIT - alpsko mleko, 3,2 nun., Lj. mL, 1 I 109,90 SIT - riž Splendor, 1 kg 129,90 SIT - pašteta Gavrilovič, 100 g 189,90 SIT - testenine, 500 g 74,90 SIT - mortadela, 1 kg 1.399,90 SIT - fižol beli+rjavi, 400 g 63,90 SIT - sir trapist, 1 kg 799,90 SIT - kis vinski, 1 I 169,90 SIT - barcaffe, 100 g 149,90 SIT - marmelada, 700 g 234,90 SIT - čokolada, 100 g 79,90 SIT - bonboni, 400 g 289,90 SIT - keksi (kot Jaffa) 99,90 SIT - Domaćica keksi 349,90 SIT - napolitanke, 200 g 99,90 SIT - sok Multi, 2 I 199,90 SIT - rum Alko, 1 I 999,90 SIT - vino Oro, 1 I 139,90 SIT - vrečke presenečenja 129,90 SIT - mehčalec Schmeichel, 4 I 399,90 SIT Akcija velja od 1. februarja do prodaje zalog. PEUGEOT noni x Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje I ^ PEUGEOT 406 ŽE ZA L 105.379 SIT tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 PEUGEOT 106 OD 1,350.000 SIT PEUGEOT 206 ŽE ZA 1,549.000 SIT IM I GEOT BOXER OD 2,583.000 SIT (s 5% PD) NA ZALOGI OMEJENA KOLIČINA VOZIL L '98 PO ŠE POSEBNO UGODNIH CENAM! Na zalogi Peugeotovi skuterji od 279.200 SIT in kolesa od 51.960 SIT GOUFTURIST Trt. »V 71» W0 —farm m li*.««s i|i,i4»'«< t mu 0mmOJm1 Ml Potovanja, Počitnice, Zdraviusca, Letalske vozovnice VALENTINOVO ITOND.ON HOTEL TURISTIČNE KATEGORIJE** dodatni dan HOTEL VIŠJE TURISTIČNE KATEGORIJE*** dodatni dan samo letalski prevoz za dve osebi •fMM kMHi pMHMM ■ mm m t* mM GrTvr^vr&rv^^rft 87.900 SIT 17.600 SIT 133.000 SIT 29,400 srr 45.300 SIT UGODNI KRI".I)ITI TOM + 2,5% Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 NAKUPI PO UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH - GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... d.o.o. STAHOVICA UROS URANIC Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 041-631-148 SERVIS IN PRODAJA RADIO - TV - HIFI - VIDEO POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC APARATOV SAMSUNG PRODAJA IN MONTAŽA SA TELITSKIH ANTEN PREVOZ OSEB - na poroko, obletnico, rojstni dan... z belo najdaljšo ameriško limuzino. Ob pravem času - pravo presenečenje! LIMMO - 0609-643-492. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. S414 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 48, DOMŽALE TEL., N.C.: 061/7204)20 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 • Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250, 702-253 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO. >* UGODNA PONUDBA: • OPEKE modularni blok • STREŠNIKA Bramac in drugih KRITIN • cementa apna vseh vrst Izolacij ter ostalega gradbenega materiala. Vljudno vabljeni v našo NOVO TRGOVINO V STRANJAH!!! tel.: 0611827-030. 827-035 Izkoristite čas za nakup pred bližajočo uvedbo davka na dodano vrednost. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. SLOVENI/ALES PE Domžale, Antona Skoka 20/a odprto: od 7" do 19n v soboto od 7n do 13h tel.: 721 - 397 in 714 - 710 f a x : 7 14 - 7 12 Enosobno opremljeno stanovanje v Kamniku oddam v najem. Tel: 064-471-754. Instruiram matematiko, jiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-/57. KAMNIK, Huma. tilvio trgovino »Ona-()n« popolnoma opremljeno oddam v najem. 061-832-827 od 8.-14. licem pisarniško delo. Imam 25 let delovnih Izkušenj v računovodstvu ter na ostalih delih v manjSem podjetju. Vodim knjigovodstvo za s.p. Tel.: 817-595. Zahvaljujemo se prijateljem In znancem, ki ste nam z denarno pomočjo pomagali odpraviti posledice poplave v stanovanju. Salih Kolupčlć z družino, ČeSenik. Kam odala si. ljuba mami, kje je tvoj ljubeč nasmeh, tu sprašujeva te tvoja sinčka -mali Mihec in Malic. V SPOMIN Izleka se leto od tragične nesreče pri Naklem 31. januarja 1998, kjer je ugasnilo mlado življenje nase ljubljene hčerke in mamice JANE HRIBOVŠEK poročene Slokan Pretrgana jc bila pot do ciljev, načrtov in vsega, česar si se veselila. Zdaj živiš v naših srcih kot svetal in nepozaben spomin. V tolažbo nam je spoznanje, da v svoji bolečini nismo sami in da mnogi obiskujejo tvoj prerani grob na mengeškem pokopališču. Vsem sc prisrčno zahvaljujemo. V žalosti Hribovškovi in Slokanovi Tvoje pridne roke, polteno in dobro srtr 80 naS ponos In lep spomin nate. Podoba tvoja v srcih naSih zdaj teli ne 't" Izteka umih dni Ob ZAHVALA izgubi nafte drage žene, mami. babice in tašče JOŽICE STIRN iz Zg. Stranj sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sle jo pospremili na zadnjo pot, ji podarili cvetje, sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Posebno sc zahvaljujemo govornikom gospodu Slanclu Simšiču i/ I Ml Kamnik. Cirilu Mcrčunu iz ZZB NOB, Pavlelu Golobu i/ Kokrtkega odreda, Albinu Piršu i/ Svilanita Kamnik in pevcem, praporščakom te) izvajalcu »lisnic«. I Ivala tudi za pozornosl podjetju ALU-Projekt Kamnik in VVZ A. Medveda Kamnik. Zahvala dr. Krtovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem. ki sle našo mami imeli radi in jo spoštovali. Vsi njeni Stranje, Godič, december 1998 tamnije btl tvoj boj, taman mi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila moCnejSa od Življenja V 69. letu življenja je po dolgi in hudi bolezni prenehalo biti srce našega dragega možu. očeta, brala, strica in starega ata LOVRA KLEMENCA i/. Kamnika, Vavpotičcva 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, Lovrovim nekdanjim sodelavcem KIK-a. pošti Kamnik. G7 za izrečena pisna in usma sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo celotnemu osebju zdravstvenega doma Kamnik. Sc posebno dr, Ambrož-Mmelčič ter patronažni sestri Majdi KerSič za pomoč in lajšanje bolečin. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Solidarnosti za pesmi slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem Se enkrat najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi * Kamnik, Gozd, Tiinjicc. januar I99<> Tetko Je slovo od tebi', misel, da nič več le ni. Hvala, ata, ta vse dobro in za skupne lepi' dni. ZAHVALA Na pragu 79. leta je mirno zaspal m odšel k zasluženemu počitku naš dobri ata, stari ata. bral. Stric in lasi KAREL ŽEBALJEC p.d. Bizjakov ata iz Poloka l-očitcv je naša usoda srečanje, BOVO upanje. Usoda je holela lako, da jc "ilro, prehitro prišlo slovo. Kljub bolečini in žalosti pa nas navdaja »Poznanje, da v trenutkih, ko se nam je UStavil čas, nismo rđi sami. Iskrena hvala vsem dobrim sosedom za vsestransko pomoč, sodelavcem Stola, titana m Nove I is Kamnik, vsem našim dobrim prijateljem in znancem, ki sle se v lako velikem številu poklonili našemu alti in se od njega tudi Poslovili. Hvala dr. Ambroževi za požrtvovalno zdravljenje našega ata, g. župniku Francu Balohu za lepo opravljen pogrebni obred, predvsem pa za globoke in tople besede slovesa. Se enkrat hvala vsem za stiske rok, izrečena ustna in pisna sožalja. cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Srečali smo se ob .ilovcm grobu, ob njegovem slovesu pa je v '*«• zaživelo novo upanje, da bo spomin nanj v mnogih srcih živel se naprej. Žalujoči njegovi najbližji Potok, Godič, Podgorje, Suhadolc, Kamnik, Podhruška, januar 1999 ZtUost srca trga, solza lije iz oči, iti nuje prazen m otolen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 75. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustila ANA PREGLED roj. KRČ Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Najlepša hvala dr. Dolenčevi in palronažniin sestram za pomoč na domu v težkih trenutkih. Zahvala g. župniku .luhanlu za lepo opravljen obred. Cerkvenemu pevskemu zboru in Tunjiškemu oktetu za zapete žalostinkc in Valentinu Zabavniku za ganljive besede sloves;!. Zahvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in m. mase. Posebna zahvala nečakinji Francki in družini Znmljcn ter sosedom Kočar za nesebično pomoč v težkih Irenulkih. Hvala vsem, ki sle mi stali ob strani ob ženini bolezni in lezkih Irenulkih slovesa. Žalujoči: mož Jože in vsi njeni Lanise, Kranj, Zabnica, Cerklje, Ljubljana, januar 1999 Saj nt rečeno, da le ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas Živi, Se vedno si med nami ti. ZAHVALA Na koncu starega Ida je komaj v 73. letu za vedno zaspal naš dragi mož, oče. Stari oče, praded. brat in stric FRANC ROMŠAK iz Črne 18 Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. darovano cvetje, sveče in za svete maše Hvala župniku g. Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem, družini Krt in Janezu Krtu za zaigrano Tišino. Iskrena hvala Milanovim sodelavcem iz ( alcila, bivšim rudarjem K K Crna in Marjanu Hančiču za ganljive besede slovesa. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste našega očeta imeli radi. ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in ga z nami ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi januar 1999 m "4 ZAHVALA V 68. letu življenju nas je zapustil naš dragi brat, stric, svak in bratrance JOŽE KREGAR z Vrhpolja Zahvaljujemo sc sorodnikom, sosedom, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, za mase, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti Iskrena hvala pnlronažnima sestrama Darji in Min ki za nesebično pomoč in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi december 1998 Ni smrt listo, kur nas loči in Življenje ni, kar druži nas. So vezi moCnejSe. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in cas. » (M. Kačtč) ZAHVALA mM V 68. letu nas je nenadoma zapuslila Bata draga mama. stara mama. tašča, sestra in teta ANA LIPOVŠEK iz Špitaliča Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem. ki ste nam v teh icž.kih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli iožaljc, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapele žalostinkc, praporščakom in govornici za besede slovesa. Hvala tudi vsem, ki sle našo mamo Aniko pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: sin Danilo, sestri Fanika in Tončka ter bral Ivan z družinami januar 1999 i £ delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje, vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo bol ugnal, Pa pošle so ri moči in ZattsnU irudiif \i OČI ZAHVALA V 51. letu življenj;! nas jc /;i vedno zapustil JOŽE ROMSAK iz Podloma pod Črnivcem Iskreno sc zahvaljujemo vseni sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Varnosti in Invarst ter Titana za izrečena sožalja, darovano Cvetje, sveče in za maše. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebcem in g. Marjanu Gorza za izrečene besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi januar 1999 I je delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo Tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upal. da bolezen s trdo voljo bos ugnal. Pa posle so Ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVAIA V 86. letu življenja nas je zapustil dragi mož in stric FRANCE DIMNIK Škofov France, i/ Kamnika. Samostanska 20 lskreno-se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, sveče in darovane svete mase. Posebej se zahvaljujemo dr. Krtovi in vsemu zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma v Kamniku za prizadevno pomoč, gospodu patru iz Frančiškanskega samostana za opravljen pogrebni obred, pevcem Solidarnosti ter trobentaču za zapete in zaigrane žalostinke, praporščakom za zadnji pozdrav. Iskrena hvala vsem, ki ste našemu Francetu storili karkoli dobrega in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Anica in vsi njegovi Kamnik. Potok v Tuhinjski dolini. Volčji Potok, januar 1999 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te nt. ZAHVA1.A V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta JUSTINA PREKLET iz Stahovice 21 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Hvala župnikoma g, Berčanu in g. Gradišku za lepo" opravljeno zadnje slovo, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni december 1998 Ko ljubezen svojo vso si nam razdalu, o, mama, trudna, liho si zaspala. 12. januarja 1999 je v 81. letu za vedno zaspala naša ljubljena mama LOJZKA PLAHUTA iz Novega trga 39 v Kamniku Zahvajujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče ter mamo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v Domu in si z njo dopisovali. Hvala kolektivu »Alprema«. praporščakom, patru Miroslavu za opravljen pogrebni obred in maso, trobentaču za poslednje akorde. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov v Kamniku, prof. dr. Emi Mušič za zdravljenje ter osebju intenzivnega oddelka Inštituta Golnik za skrbno nego. Naj jo v Božjem kraljestvu čuvajo angeli! Vsi njeni ■Mifi lip Niti zbogom nisi rekel, niti rok e nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA V 68. letu je za vedno zaspal ANTON MALI p.d. Jernačev ata iz Bele 7 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, našemu atu podarili cvetje, sveče in darovali za sv." mase. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem ža ganljivo petje, gasilcem iz Špitaliča ter Komunalnemu podjetju Kamnik. Vsem Se enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi januar 1999 Smrt te vzela je prerano, za teboj ostala je praznina. Ni več tvojega nasmeha, le trud in delo tvoje ostaja. ZAHVALA V 63. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric ANDREJ URŠIČ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem njegovim sodelavcem in prijateljem iz KAM-BUS-a za zadnje slovo, župniku g Tonetu Berčanu ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi januar 1999 9999999 A NAPREDEK Pustna oblačila, maske, barvice in vse kar potrebujete za nepozabno pustovanje vas pričakuje v blagovnici Vele. "i i i1 pr«d blocjovnko VELE V soboto 13% februarja od 10%do 13% uro zbor najlepših otroških pustnih mask, ki bodo tudi nagrajene. b 1 -tAl ' blagovnici Vele /n v vseh Napredkovih rehrambenih trgovinah bodo pripravljeni s 5 & tu O Krt* iz Napredkove slaščičarn Hi ČUDOVITA LOKACIJA TRAJNA VREDNOST ZELO UGODNE CENE VISOKA KAKOVOST IZJEMNO UGODNO KREDITIRANJE ii BL UBBURm d.d. V KAMNIKU /m itkadp •ariarsfca rika i, ImI M.: KI / 81 75 23 fsak dttmi tosc od M d« 1» PUH d.o.o. VUUBUAM: Ktrssfksva 6/5, Tti.: 861 /133 50 40 Hrt toa: «4 8fc to 1» od tk to 121 ■Hip« z obrestne mara o* T ♦ 2,90% dalja in odplačilno dobo lili M i dokoacae in zajemajo m predviđane ttroike do prevze- ■} inovanja po sistemu staro za novo prapratakttranla In svetovanja prt notranji opremi Ambrož anaa V AlAjlJUlii iJMJjJkJdiMlM : mMS&m ©1K111 m W©M^ Oo m ■ PUNTO 75 SX za 1,459.000 SIT - SEICENTO 900 S,Sx od 1,148.000 SIT - BRAVA 1.4 SX samo 1,952.000 SIT (ABS, 2x AIRBAG, EL. OPREMA, KOV. BARVA) - VELIKA IZBIRA RABLJENIH, TESTNIH, KOMERCIALNIH VOZIL - POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL - AVTOVLEKA D/ PRODAJA VOZIL: lahovče 2, tel.: 064/421 119, lel./faks: 064/421 141 SERVIS VOZIL: lahovče 40, tel.: 064/421 193, lcl./1'aks: 064/421 021 AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 - BOGATA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje • pralni, sušilni, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare • kuhinjske nape in pomivalna korita • mali gospodinjski aparati • barvni televizorji, glasbeni stolpi ^ervnideUOoreme - pralni stroj 1131 S sušilec perila VVT 610 - hladilnik kombinirani k27 hišina 160, širina 54 cm) - zamrzovalna omara F24 (cca 210 litrov, 6 predalov) štedilnik HEC 799 (stcklokcramiCna plošča. 60 cm) - barvni 1 \ 37 1T\ Oorenje barvni TV 51 IT V Oorenjc sesalnik SIEMENS 1300 VV ao/ovurni ■•ii-aMjjhlOiiii •J'JjlU'iil Možnost nakupa na več obrokov! kOčna MODNA HIŠA, Medvedova l/a TIP TOP, Glavni trg 12 KNJIGARNA, Ljubljanska c. 1/b, KAMNIK