Kamniški OBČAN
St. 19
53.leto
Drsališče letos pod streho
Minuli petek so v središču Kamnika tudi uradno odprli letošnjo drsalno sezono in drsališče, ki pa ni več na Glavnem trgu, kot je bilo minula leta, ampak na parkirišču za frančiškanskim samostanom.
Jasna Paladin
Kamnik - Prav sprememba lokacije drsališča je glavna novost letošnjega decembrskega dogajanja, in čeprav zima še ni pokazala vseh svojih čarov, se lahko največji navdušenci, predvsem pa najmlajši, nekaj zimskih radosti naužijejo tudi že v mestu.
»Kar nekaj časa smo razmišljali o tem, kam v letošnjem letu prestaviti drsališče. V mislih smo imeli predvsem varnost otrok, naše mladine, pa tudi to, da bo Kamnik sedaj veliko bolj prometno pretočen. Predvsem pa to, da bomo lahko drsali do 1. marca, vsak dan, ne glede na vremenske razmere, saj je drsališče pokrito, česar na Glavnem trgu nismo smeli izvesti,« je na odprtju povedal v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar in nadaljeval: »Kamnik je mesto, kjer je bila odigrana prva hokejska tekma, in tudi zato
Pokrito drsališče so tudi letos prvi navdušeno preizkusili najmlajši. / foto:
boste lahko v večernih urah, po drsanju, nekaj minut namenili tudi hokeju.« Zbrane, ki so že nemirno čakali, da preizkusijo ledeno ploskev, ki se tudi letos razprostira na 280 kvadratnih me-
Primož Pičulin
Drsališče bo odprto do 1. marca 2015, in sicer vsak dan od 10. do 21. ure, od 21. do 22. ure pa bo na razpolago hokejistom in organiziranim skupinam.
Za praznično vzdušje na odprtju je poskrbel tudi Pevski zbor OŠ Toma Brejca.
trih, je znova povabil na pestro decembrsko dogajanje, ki ga zavod v središču mesta pripravlja v zadnjih dneh letošnjega leta, pred uradnim odprtjem pa je občane pozdravil tudi župan Marjan Šarec.
Spretno sta se na drsalkah letos prva odvrtela Živa Držaj Bonač in Janez Bonač, bronasta na svetovnem prvenstvu v kategoriji odraslih parov, še predno pa je pove-zovalka programa Oriana Girotto zbrane povabila na brezplačno drsanje, pa so za nekaj kulturnega programa
poskrbeli člani pevskega zbora Osnovne šole Toma Brejca pod vodstvom profesorice Mateje Kališnik. Tudi letos si bo ob drsališču možno izposoditi drsalke (od številke 26 do 47), hokejske palice in ploščke, organizatorji pa so poskrbeli tudi za nekaj gostinske ponudbe. Organizirali bodo tudi drsalno šolo ter več dogodkov in animacij. Zima se torej začenja, ali kakor pravijo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik: »Nabrusite drsalke, naše drsališče je odprto!«
Naročnina na Gorenjski glas je lepo darilo!
Pokličite na 04 201 42 41
tus MARKET veronika
Kranjska cesta 3c, Kamnik
ZA VAŠE DOMAČE iN PRiJATELJE
ZDRAVO IN SREČNO 2015
OBČINSKE NOVICE
Sedežnico bodo obnovili
Svetniki so v sredo sprejeli predlagani investicijski program zamenjave sedežnice Šimnovec na Veliki planini in s tem potrdili obnovo obstoječe naprave. Investicija ne bo dolgoročna, je pa z vidika financiranja trenutno edina možna.
stran 3
POGOVOR Sprejmimo sami sebe
S patrom Stanislavom Zore-tom iz Znojil v Tuhinjski dolini, petim ljubljanskim nadškofom, smo se na Miklavžev večer pogovarjali o njegovi novi vlogi in praznikih.
stran 5
MLADI
Božički za en dan
Študentski klub Kamnik se je že drugo leto zapored pridružil projektu Božiček za en dan. Odziv je bil neverjeten, saj so »Božičke« za izbrane otroke dobili v rekordnem času.
stran 9
ZANIMIVOSTI
Božična zgodba z živimi jaslicami
Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so v nedeljo v Bizjakovih dolinah v Snoviku po enoletnem premoru zaradi slabega vremena znova pripravili Božično zgodbo z živimi jaslicami.
Kamnik, 24. december 2014
stran 13
Malograjski dvor spet odprt
Po tem, ko je zaradi stečaja edini hotel v mestu sredi poletja zaprl svoja vrata, so ga v ponedeljek, 15. decembra, znova odprli. Najelo ga je podjetje Porta Ilirica Hoteli, ki ga kmalu namerava tudi odkupiti.
Jasna Paladin
Kamnik - Malograjski dvor, hotel s štirimi zvezdicami in z več kot dvestoletno tradicijo, znova sprejema goste. Zaradi trajne insolventnosti in izgub, ki jih je delovanje prinašalo zadnjih pet let, je lastnik Vito Habjan sredi julija razglasil stečaj, a stečajni upravitelj Igor Bončina je še pred zaključkom stečajnega
postopka uspel najti najemnika, ki je hotel - ta je sicer v zelo dobrem stanju, čeprav od poletja ni obratoval - skupaj z restavracijo uradno znova odprl. Kot je zbranim na slavnostnem odprtju zaupal novi najemnik, izkušeni hrvaški hotelir in direktor podjetja Porta Ilirica Hoteli Mla-den Mohorovič, ima z novim projektom velike načrte.
► 3. stran
Direktor podjetja Porta Ilirica Hoteli Mladen Mohorovič in župan Marjan Šarec / Foto: Gorazd Kavčič
tjpPla UVARTA
decembrska in januarska akcija
- 20 % popusta pri nakupu novega akumulatorja
• kontrola vašega akumulatorja • deponiranje iztrošenega starega akumulatorja
NUDIMO VAM VSA AVTO ELEKTRIČNA POPRAVILA NA OSEBNIH, DOSTAVNIH IN TOVORNIH VOZILIH
ZAMENJAVA: ■ Alternatorjev in zaganjačev po sistemu staro za novo • Xenon žarnic za vse vrste avtomobilov

Delavnica- Klemen: 051 636 556
v v
~Z-a. BOZiO pryefwj praz za KONEC* LETA hvala za zfrup&v^e,, ~Z-A NOVO LETO zrtrfrvje-j irežo, t^peU in nadaljnje dobro sodelovanje!
Občinske novice
Skavti prinesli luč miru iz Betlehema
Kamnik - Župan Marjan Šarec je med nedavno sejo občinskega sveta sprejel kamniške skavte, ki so prinesli luč miru iz Betlehema. Pridružili so se mu tudi svetniki, v njihovem imenu je luč miru sprejel najmlajši svetnik Matija Sitar Močnik. Kamniški skavti - Tadej Uršič, Aljaž Šter, Janja Zupančič in Rebeka Čibej - so zbranim prenesli tudi letošnjo poslanico. Luč miru iz Betlehema je v prostorih Občine Kamnik na voljo tudi občankam in občanom. j. P.
Program dela občinskega sveta za leto 2015
Kamnik - V prvi obravnavi okvirnega programa so bili vključeni predlogi občinske uprave, Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik in Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, do druge obravnave pa bo župan sprejemal morebitne pripombe. V prihodnjem letu se predvideva 10 rednih občinskih sej. Svetniki se bodo med drugim odločali o občinskem proračunu, o spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini, ukrepih za oživitev Šutne, strategijah za vzdrževanje občinskih cest ter se seznanili s poročili o delovanju družbe Velika planina, projekta Varstvo starejših občanov in brezplačna svetovalna pisarna, z nadaljnjimi fazami obnove OŠ Frana Albrehta, kohezijskih projektih za kanalizacijsko in vodovodno omrežje, s poročilom o zagotavljanju človeku dostojnega življenja za vse občane ter še marsičem. K. U.
Nov pravilnik socialno-humanitarnih dejavnosti
Kamnik - Svetniki so sprejeli nov Pravilnik o sofinanciranju programov na področju socialno-humanitarne dejavnosti, ki bo bolj pravičen in bo strokovni komisiji precej olajšal delo s prispelimi vlogami. Po novem bodo veljala nova merila, in sicer se bodo zagotovljena sredstva razdelila v dveh skupinah: skupina A, ki se ji dodeli 70 odstotkov (organizacije in društva, ki imajo sedež v občini Kamnik), in skupina B, ki se ji dodeli 30 odstotkov sredstev iz občinskega proračuna (organizacije in društva, ki izvajajo dejavnost na območju občine oz. ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Kamnik). Na ta način občinska uprava daje večji poudarek prostovoljnemu delu domačih izvajalcev, ki imajo tudi članstvo neprimerno višje od ostalih. K. U.
Nov pravilnik o občinskih športnih objektih
Kamnik - Svetniki so sprejeli nov Pravilnik o merilih uporabe in oblikovanja cen za najem športnih objektov, saj je bilo potrebno starega iz leta 2004 posodobiti. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je že v preteklosti prevzel v upravljanje večino javnih športnih objektov, v prihodnjem šolskem letu pa naj bi prevzel tudi upravljanja telovadnic. Sprejet pravilnik zavodu pomeni osnovo za upravljanje športnih objektov, za pripravo razpisov oddajanja športnih objektov v najem ter uporabo in oblikovanje cen športnih objektov v občinski lasti. K. U.
Kamniški OBČAN
UREDNICA:
Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si
ODGOVORNA UREDNICA:
Marija Volčjak marija.volcjak@g-glas.si
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
KAMNIŠKI OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.
Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@glas.si.
Naslednji Kamniški občan bo izšel 23. januarja, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 15. januarja 2015.
Druga seja občinskega sveta Občine Kamnik
Svetniki o proračunih
Skupni načrtovani prihodki v predlogu proračuna za leto 2015 znašajo dobrih 33 milijonov evrov, za 2016 pa 25 milijonov evrov, medtem ko so odhodki ocenjeni na dobrih 34 milijonov.
Katja Urankar
Kamnik - Podlaga za načrtovanje proračuna za leti 2015 in 2016 je obseg primerne porabe, vendar izračuna občina še ni prejela. Povpreč-nina za leto 2015 znaša 525 evrov, kar je za 11 evrov manj kot v tem letu, to pa pomeni, da bi poraba naslednje leto znašala dobrih 15 milijonov evrov, kar je 315.732 evrov manj kot letos. Glede višine povprečnine sicer še potekajo usklajevanja, zato bodo občine končne podatke o višini primerne porabe, dohodnine in morebitne finančne izravnave prejele šele po zaključku pogajanj med vlado in združenji občin. Skupni načrtovani prihodki proračuna 2015 znašajo 33.360.188 evrov, za 2016 pa 25.249.371 evrov, medtem ko so odhodki ocenjeni v višini 34.755.404 evrov. Gre za prvo obravnavo proračunov za leti 2015 in 2016, do druge obravnave pa se bodo sprejemale in upoštevale morebitne pripombe. Med drugim bo proračunska rezerva znašala 250 tisoč evrov, v sklad za financiranje investicij v OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta se bo namenilo 300 tisočakov, v sredstva rezervnega sklada za stanovanjsko področje bo šlo 38.700 evrov, za pokriti bazen pa 50 tisočakov. Za financiranje investicij se občina drugo leto lahko zadolži do višine 526 tisoč evrov.
Ključno bo dokončanje začetih investicij
V prihodnjih dveh letih so ključne prioritete in prednostne naloge nemoteno financiranje javne porabe, skladen regionalen razvoj in dokončanje začetih investicij, predvsem kohezijskih projektov. Na področju izobraževanja bo potrebno zagotoviti kvalitetne pogoje za delo izobraževalnih ustanov - z rekonstrukcijo OŠ Frana Albrehta, z investicijskim vzdrževanjem in nakupom opreme za potrebe osnovnih šol in glasbene šole. Potrebno bo tudi nadaljevanje izgradnje varnih šolskih poti v občini. Na področju športa je potrebna izgradnja infrastrukture za
razvoj profesionalnega in rekreativnega športa: to pomeni določitev lokacije za izgradnjo pokritega olimpijskega bazena ter odvisno od tega izdelati projektno dokumentacijo. Potrebno bo pridobiti uporabno dovoljenje za objekt na stadionu ter urediti dodatne atletske površine v Mekinjah in urediti kolesarske ter pešpoti ob Kamniški Bistrici na območju Šmarce in Qlandie. Posodabljala in vzdrževala se bodo
Občine Kamnik je tudi sprejetje Občinskega prostorskega načrta. Pomemben cilj je tudi nadaljevanje in zaključek kohezijskih projektov: Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik (na območju občin Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš in Moravče) in Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale - Kamnik, znotraj katerega se bo zgradila manjkajoča kanalizacijska infrastruktura na
Svetniška skupina Liste Dušana Papeža je vložila amandma, v katerem so predlagali znižanje sredstev za delo v občinskem svetu za 40 odstotkov, saj so mnenja, da mora varčevati tudi politika. Amandma ni bil podprt. Po besedah župana delo občinskega sveta v zadnjih letih že poteka v duhu racionalizacije javne porabe.
otroška igrišča po občini. Potrebno bo tudi zagotoviti prevoznost cest ter čim boljšo pretočnost prometa in varnost udeležencev v prometu. Prioriteta je nadaljevanje že začetih investicij na komunalno-cestnem in drugem področju ter možnost njihovega zaključevanja.
Poudarek na turizmu
Poudarek bo na turizmu kot vodilni gospodarski panogi v občini. Pomembno vlogo pri tem mora nadaljevati Zavod za turizem in šport v občini Kamnik z združevanjem ponudbe ter organiziranjem raznovrstnih prireditev, ki v občino privabljajo vedno več turistov in drugih obiskovalcev. Kljub neugodnim finančnim razmeram se bo poskušalo zagotoviti vsaj dosedanji nivo financiranja oziroma sredstva za področje turizma tudi povečati. Potrebno bo urediti poslovne cone (vsaj eno), ki bodo vzpostavljene z novim občinskim prostorskim načrtom. Cilj
območju občin Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Trzin in Cerklje na Gorenjskem ter nadgradnja CČN Domžale-Kamnik. Projekt Dosežek za Občino Kamnik ter sodelujoče občine bo pridobitev odločbe o sofinanciranju projektov s kohezij-skimi sredstvi, vendar bo cilj dosežen z realizacijo zastavljenih projektov ter uspešnim črpanjem sredstev.
Bodo v tem mandatu sejnine nižje?
Da lahko svetniki opravljajo svojo funkcijo, bodisi kot samostojni svetniki bodisi znotraj svetniških skupin, dobijo določena sredstva, ki so zagotovljena v občinskem proračunu. Glede na načrtovani obseg proračunskih sredstev za naslednji dve leti in na še vedno zaostrene socialno-ekonomske razmere, je tudi poraba sredstev prilagojena trenutnim razmeram. Tako kot na drugih področjih je tudi tu potrebna racionalizacija javnih finanč-
V prihodnjem letu bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ostala nespremenjena. Tako bo tudi v letu 2015 vrednost točke znašala 0,005956 evra za zazidano in 0,002033 evra za nezazidano stavbno zemljišče.
nih sredstev, zato bodo sredstva ostala enaka kot v letu 2014, torej največ 90 evrov mesečno na posameznega člana, kar pomeni 1080 evrov na leto. Iz proračuna v 2015 in 2016 bomo torej za delo vseh 29 svetnikov namenili 31.320 evrov/letno, pri tem pa ni upoštevan prenos neporabljenih sredstev iz preteklega obdobja. Svetniška skupina Liste Dušana Papeža je vložila amandma, v katerem so predlagali znižanje sredstev za delo v občinskem svetu za 40 odstotkov, torej 55 evrov mesečno za delo posameznega člana. Na letni ravni bi to pomenilo le 19.140 evrov namesto 31.120 evrov proračunskih sredstev. Privarčevanih 12.180 evrov bi bilo preusmerjeno na sofinanciranje dejavnosti občinskih športnih društev in klubov, ki so jim namenjena nižja sredstva kot doslej. V svetniški skupini so namreč mnenja, da mora tako kot druga področja (denimo šport, folklora, humanitarne dejavnosti) varčevati tudi politika. Njihovo razmišljanje je šlo sicer v smeri popolne ukinitve teh sredstev, a se kljub temu zavedajo, da svetniške skupine potrebujejo določena sredstva za svoje delovanje, ki jih lahko porabijo za najem prostorov, plačilo administrativne in strokovne pomoči, plačilo poštnih storitev, raziskav javnega mnenja, stroškov fotokopiranja, izobraževanja, telefona in interneta, obveščanja volivcev in javnosti o svojem delu, organizacijo neposrednih stikov z občani, nakup strokovne literature, osnovnih sredstev in pisarniškega materiala. Amandma ni bil podprt, saj predlog svetniške skupine LDP pred obravnavo ni bil usklajen vsaj znotraj celotne opozicije, predlagane spremembe pa bistveno posegajo v najpomembnejše standarde dela svetnikov. V tem primeru bi bil predlog bolj konstistenten in bi imel širšo podporo, razprava pa bi vodila v smeri dejanskih smiselnih in za vse strani sprejemljivih sprememb. Po besedah župana delo občinskega sveta v zadnjih letih že poteka v duhu racionalizacije javne porabe.
Skupni prostorski okoliši za osnovne šole
Katja Urankar
Kamnik - Glede na to, da se od prihodnjega leta dalje kaže povečano število prvošolcev, je na območju mestnih šol potrebno uvesti skupne šol-
ske okoliše, s tem pa v okviru danih prostorskih zmogljivosti zagotoviti izvedbo programa v eni izmeni. Tako se bo z enakomernejšo razporeditvijo učencev v okviru obstoječih kapacitet učencem v občini
zagotovilo bolj enakovredne pogoje za pouk. Skupni okoliši zadevajo mejne prostorske okoliše OŠ Stranje/OŠ Frana Albrehta Kamnik, OŠ Frana Albrehta Kamnik/OŠ Toma Brejca in OŠ Toma Brejca/
OŠ Marije Vere. S spremembami odlokov se bodo tudi uskladili podatki v uradnih evidencah države za področje vzgoje in izobraževanja (poleg zgornjih šol tudi za OŠ Šmartno v Tuhinju).
Občinske novice
Sedežnico bodo obnovili
Svetniki so v sredo sprejeli predlagani investicijski program zamenjave sedežnice Šimnovec na Veliki planini in s tem potrdili obnovo obstoječe naprave. Investicija ne bo dolgoročna, je pa z vidika financiranja trenutno edina možna.
Jasna Paladin
Kamnik - Dvosedežnica Šimnovec na Veliki planini je bila zaradi neizvedenih posebnih pregledov v skladu s Pravilnikom o tehničnem pregledu žičnic zaustavljena v začetku decembra lani in vse od tedaj občina Kamnik z vodstvom družbe išče možnosti za rešitev nastale situacije.
Svetniki so že spomladi sprejeli sklep o nakupu rabljene sedežnice, s katero bi zamenjali obstoječo dotrajano napravo, in v ta namen v proračunu tudi zagotovili 380 tisoč evrov. Kmalu zatem so sprejeli sklep, da se postopki nakupa rabljene naprave začasno zaustavijo in da mora vodstvo družbe pripraviti investicijski program zamenjave sedežnice Šimnovec. Tega so v sredo svetnikom predstavili z njim pa tudi štiri možne variante ukrepov.
S finančnega vidika je obnova edina rešitev
Če ne naredijo ničesar, bi bilo prihodkov družbe še manj, dostop na vrh planine bi bil onemogočen starejšim in mladim družinam, namesto sedežnice bi se na planini najverjetneje okrepil tovorni promet, saj bi števil-
ni sicer mnogo težje dostopali do svojih koč. Če bi kupili novo sedežnico, bi bila to dolgoročna rešitev, a občina bi morala iz proračuna prispevati vsaj 2,8 milijona evrov, ki jih za ta namen trenutno nima. Nakup rabljene naprave bi skupaj s stroški zamenjave po zbranih podatkih stal okoli 880 tisoč evrov, česar občina spet nima, še posebno zato, ker tudi rabljena naprava ne bi bila dolgoročna rešitev. »Mnenja smo, da je ta trenutek edina sprejemljiva in finančno vzdržna zadnja va-
stva in sedežnico zamenjamo z novo. Do takrat pa nujno potrebujemo obnovljeno sedežnico,« je svetnike nagovoril v. d. direktorja družbe Velika planina Leon Ke-der in poudaril, da bo tudi obnovljena sedežnica varna.
Velika planina še vedno nima jasne strategije
Svetniki so bili v razpravi, ki je sledila, do obravnavane tematike znova večinoma kritični. Opozorili so na vrečo brez dna , kot radi rečejo Veliki planini, in odlo-
Svetniki so na seji imenovali nove predstavnike Občine Kamnik v Skupščini družbe Velika planina: Štefana Dominka, Mateja Humarja in Igorja Rozmana. Pred tem so se seznanili z odstopom Karle Urh s te funkcije, kot svojega predstavnika pa so razrešili Marka Kemperla.
rianta, in sicer ta, da obstoječo sedežnico obnovimo. Obnova je ocenjena na slabih 312 tisoč evrov, ta denar pa je v proračunu že zagotovljen. Ne glede na to, da predlagamo obnovo obstoječe sedežnice, pa se moramo zavedati, da to ni dokončna rešitev. Stremeli bomo k temu, da v doglednem času pridobimo nepovratna sred-
čitev na horuk , pred katere so vsakokrat postavljeni kot odločevalci. »Velika planina je tako gonilo naše občine kot žal tudi zaviralec. Ta problem nas bo spremljal, vse dokler ne bomo naredili neke jasne vizije, kaj s planino sploh hočemo,« je povedal Matej Slapar iz NSi. »Izgubili smo že eno leto, v investicijskem programu pa
pogrešam prav časovni vidik - za koliko časa nam obnova prinaša rešitev. Lastnik družbe je občina, zato od župana pričakujemo, da določi cilje, ki jih imamo s planino,« je razmišljal Damjan Hribar iz SDS. »Z velikim dvomom bomo ta predlog podprli, a ga jemljemo kot začasnega z željo po tem, da celotno območje dobi celovito strategijo, poslovni model in stabilno vodstvo. Zdaj smo stisnjeni v kot, zato to je edini sprejemljivi predlog,« pa je v imenu Liste Dušana Papeža povedal Brane Go-lubovič. Kritičen do predloga je bil tudi Aleš Lipičnik iz SMC. »Gre za množico visokoletečih besed in napovedi, da bo po obnovi poslovanje družbe pozitivno, se mi zdi navadno zavajanje. Ne mečimo si peska v oči, da bo Velika planina po investiciji kaj drugačna, ker ne bo.«
Po razpravi so svetniki predlagani sklep sicer podprli brez glasu proti. Obnova sedežnice naj bi trajala tri mesece, s prvimi pregledi pa so v družbi že začeli. Nosilne betonske konstrukcije naj bi bile v dobrem stanju, prav tako večina stebrov, zato naj višjih stroškov od predvidenih ne gre pričakovati.
Malogra j ski dvor spet odprt
i 1. stran
»Gre za zelo dobro zasnovan butični hotel z vrsto odličnih perspektiv, ki popolnoma sovpada z vizijo našega podjetja, ki se ne ukvarja z masovnim turizmom. Na trgu so trenutno največji trend prav takšni hoteli in posebnosti za zahtevne goste, ki vedo, kaj želijo. Povezali smo se že z našimi partnerji, ki so že zakupili določene kapacitete, tako da se za obisk ne bojimo,« nam je povedal Mla-den Mohorovič, ki je z najemno pogodbo dobil tudi predkupno pravico, ki pa jo namerava tudi izkoristiti. Hotel naj bi na dražbi pristal že sredi januarja in takrat bi, kot kaže, že lahko dobil tudi lastnika. Kot je še povedal Mohorovič, navdušen nad lepotami Kamnika, prijaznostjo ljudi, s katerimi tu sodeluje, in podporo župana Marjana Šarca, so v hotelu in restavraciji zaposlili štiri delavce, ki so v hotelu delali že pred stečajem. Z vnovičnim odprtjem hotela sta zadovoljna tudi v. d.
Malograjski dvor znova sprejema goste. /
Foto: Gorazd Kavčič
direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kramar, ki nam je potrdil, da na zavodu skupaj z najemnikom že pripravljajo nove programe za zahtevnejše goste, da pa bodo priložnost namenili tudi športnemu turizmu, in župan Marjan Šareč, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomen tujih gostov: » V turizmu preživi samo tisti, ki se spozna na to, kako svoj posel voditi, kako privabiti turiste, ki ve, da ne gradi hotela ali turizma samo za tiste, ki živijo v
Kamniku in njegovi bližnji okolici, temveč skuša pridobiti tujce ali goste iz ostalih predelov Slovenije. Ti gostje so tisti, ki nam bodo v Kamnik prinašali tisto, kar si želimo - denar, njihove vtise, pa bodo odnesli v svet ali ši-rom Slovenije, s tem pa privabili še druge goste. Mislim, da se sedanji najemniki tega zavedajo. Turizem v prvi vrsti ni namenjen tistim, ki živijo tukaj, mi poznamo svoje lepote, ali pa včasih žal tudi ne. Če ne bomo znali privabiti tujih gostov, potem ne bo
živela ne Šutna, o kateri se pogovarjamo že 20 let in več, ne bo zaživela Velika planina, o kateri vsi vse vemo. Prav tako ne bo zaživel športni turizem, ki si ga želimo, in ne bo zaživelo še marsikaj drugega. Zato je potrebno ta pogled spremeniti.« Slavnostno odprtje hotela so s kulturnim programom obogatili učenki Glasbene šole Kamnik Valentina Šku-fca in Urška Komatar ter njuna mentorica Svetlana Novakovič ter kamniške ma-žoretke.
Spoštovane občanke in občani,
razmišljal sem, kaj napisati v pričujočih vrsticah, ki so mi na voljo za praznične misli. Izteka se v vseh pogledih pestro in zahtevno leto. Za nami so naravne ujme, kar troje volitev, še vedno se ukvarjamo tudi z gospodarskimi in socialnimi težavami. Lahko bi ugotovili tudi, da smo bili pogosto izčrpani od vseh teh naporov, ki nam jih je povzročila narava in gospodarske razmere v Sloveniji.
Naj praznični čas prinese mir sprtim, povezanost osamljenim in upanje tistim, ki so tik pred tem, da klonejo pod težo obupa. Vedno obstajajo rešitve, samo prepoznati jih moramo. Ni jih malo, ki se praznikov bojijo, saj se za praznike njihove težave zdijo še večje in še težje rešljive. Če tisti, ki imamo še vedno vsega dovolj, le malo spremenimo miselnost, lahko tistim, ki živijo v pomanjkanju, pomagamo lajšati njihovo stisko in polepšamo praznične dni.
Se sporočilo praznika izraža v prekomerni pijači in jedači, kilometrih lučk, ognjemetih, celo v petardah? Ne! Je skrito in tiho globoko v srcih, na
plan pride šele v umirjenosti in pripravljenosti pomisliti zlasti na najšibkejše člane naše družbe.
Spoštovani, za praznike Vam želim iskrenega veselja in zadovoljstva, poguma in upanja, v letu 2015 pa čim več izpolnjenih ciljev.
Za konec mi dovolite, da Vam čestitam ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti v upanju, da se bo družbena zavest razvijala v smeri, ko bo vsak čutil odgovornost zase in do sočloveka, odgovornost do države, ki so si jo naši predniki priborili z željo, da v njej vsi živimo samostojno in pravično.
Vaš župan Marjan Šareč
OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
objavlja
JAVNI POZIV
K PREDLOŽITVI PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ZA LETO 2015
Kandidate za občinska priznanja lahko predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, društva in drugi subjekti s sedežem na območju občine Kamnik.
Priznanja Občine Kamnik so:
•	bronasto priznanje Občine Kamnik,
•	srebrno priznanje Občine Kamnik,
•	zlato priznanje Občine Kamnik,
•	naziv častni občan Občine Kamnik.
Podrobnejša vsebina poziva z obrazložitvijo pomena posameznih priznanj in obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati predlog, je objavljena na spletni strani Občine Kamnik (http://www.kamnik.si/). Pisne predloge je treba predložiti oz. posredovati v zaprti kuverti na naslov: Občinski svet Občine Kamnik - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom: »predlog za podelitev občinskega priznanja za leto 2015«, in sicer do vključno 23. januarja 2015.
Karla Urh, I. r., predsednica Komisije
Praznični vozni red nihalke
Kamniška Bistrica - Nihalka na Veliko planino bo v času božično-novoletnih praznikov obratovala z novim voznim redom, in sicer: 24. decembra od 8. do 24. ure, 25. decembra od 24. do 18. ure, med 26. in 30. decembrom od 8. do 18. ure, 31. decembra, od 8. do 20. ure ter med 1. in 4. januarjem od 8. do 18. ure. Prav tako so letos za božič znižali ceno vozovnic. Povratno vozovnico za nihalko bo tako mogoče kupiti že od osem evrov naprej. V kapeli Marije Snežne na Veliki planini bo tudi letos potekala polnočnica. Pot od zgornje postaje nihalke do vrha Velike planine bo osvetljena, v primeru snega pa tudi ustrezno poteptana. J. P.
Mnenja
Iz poslanskih klopi
2014-
leto pretresov
Leto 2014 gre h koncu. Na volišča smo odšli trikrat. V enem letu smo imeli kar dve različni vladi. Predsednik največje opozicijske stranke je odšel na prestajanje zaporne kazni. Iz parlamenta je izpadla najstarejša politična stranka. Dobili smo novo komisarko. Prodan je bil Mer-cator in Aerodrom. Sindikati so vlado stisnili v kot in dosegli svoje. Slovenija beleži pozitivno gospodarsko rast. Neverjeten kolaž izjemno nasprotujočih si dogodkov.
Na prvi pogled bi marsikdo dejal, da pozitivna gospodarska rast v letu 2014 kaže na to, da je podjetjem najbolj ustrezalo, da se je politika v veliki meri ukvarjala sama s seboj in tako gospodarstvu pustila več manevrskega prostora. Pozitivna gospodarska rast v letu 2014 je posledica predvsem dveh elementov: 1. povečanje izvoza in 2. povečanje investicij v lokalno infrastrukturo. Slovenija je izvozno naravnana država, zato so ugodne gospodarske razmere v naših ključnih partnericah prispevale k našemu večjemu izvozu, s tem pa tudi k večji slovenski gospodarski rasti.
Drugi pomemben prispevek h gospodarski rasti je bila pospešena izgradnja komunalnih, vodovodnih, cestnih in drugih injrastrukturnih objektov po slovenskih občinah. Za črpanje evropskega denarja iz finančne perspektive 2007-2013 je treba projekte dokončati do 2015, zato so v letu 2014 vsi hiteli z izgradnjo infrastrukture, financirane z evropskim denarjem. Ne nazadnje smo imeli leta 2014 še lokalne volitve. Župani so hiteli z dokončevanjem investicij, saj so jih želeli zaključiti še pred volitvami. To so torej ključni razlogi za slovensko pozitivno gospodarsko rast v letu 2014. Pozitivni številke nas ne smejo zavesti, videz vara. Da bi tovrstne trende ohranili v prihodnje, potrebujemo davčno, zdravstveno, pokojninsko reformo in reformo trga dela. Zakaj? Zato, ker so to sistemi, ki proizvajajo milijonske primanjkljaje. Primanjkljaj kopiči dolg, dolg ustvarja obresti, obresti pa predstavljajo že več kot 10 % državnega proračuna. Če ne želimo, da nas obresti dokončno ohromijo, potem moramo razviti finančno vzdržne sisteme. To je naloga politike. Slovenija je prelepa, Slovenija ima mnogo ljudi z znanjem, zato ni nobenega razloga, da bi obupavali. Spomnite se osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kriza, omejene dobrine, visoka inflacija in še mnogo drugega. Ko smo že mislili, da slabše ne more biti, se najde druščina, zbrana okrog Demosa, ki obljubi samostojno Slovenijo in jo tudi realizira. Vse od leta 1993 pa do 2008 beležimo napredek. Jasna zaveza za Slovenijo, izražena na plebiscitu 23. decembra 1990, me navdaja z optimizmom, da upanje za Slovenijo še obstaja.
Mag. Matej Tonin, poslanec
Pisma
Vse zaustaviš, če dovolj dolgo oviraš
Pripevek Vilka Rifla v zadnji številki Kamniškega občana, v katerem opozarja na pomen tehnične in druge dediščine v nekdanji smodnišnici, me je spodbudil k opisu prizadevanj za njeno ohranitev. Ko je bilo jasno, da gre 158 let po ustanovitvi Pulvar Fabric njen potomec, podjetje KIK, v stečaj, je župan Anton Smolnikar sklical dva sestanka o usodi ostankov propadle tovarne. Razen njega so bili prisotni še mag. Zora Torkar, direktorica medobčinskega muzeja, Igor Podbrežnik, dipl. inž. strojništva, nekoč zaposlen v KIK-u, in še dve osebi. Konkretnih ukrepov niso sprejeli. Kasneje se je zanjo zavzel g. Podbrežnik, ki je posredoval tudi nekatere podatke, ni pa šel v akcijo.
Razen na tehnično dediščino je g. Podbrežnik opozoril na zbirko slik, večinoma Koželje-vih, ki jih je nekdo odnašal. KIK je imel namreč v sejni sobi in drugih prostorih na stenah slike, za katere je nekdaj skrbela duša uprave Angelca Adamič. Morda niso umetniški vrhunci, a so del lokalne kulturne dediščine. Od tehnične dediščine je bil že prej evi-
B ran ko Mrak
Kamnik - Letošnje leto je na političnem prizorišču zaznamovano z mnogimi dogodki. Slovenske parlamentarne stranke, predvsem Slovenska demokratska stranka, so intenzivno, sprotno odreagi-rale na ta dogajanja. Hiter tempo je tudi v SDS Kamnik zahteval veliko pozornosti, strokovnega in prostovoljnega dela. Družaben dogodek v obliki izobraževalnega izleta na zaključku leta je bil zato dobrodošla sprostitev in nagrada za naš trud.
dentiran drobilec smodnika (morda ime ni natančno) kot edini v Evropi. Večina naprav ni bila ovrednotena, nekaj pa jih nima lastne vrednosti, a sodijo h kompletiranju tehnoloških postopkov. Za upravno stavbo pristojni stečajni upravitelj je kasneje povedal, da so slike, kolikor jih je, pod ključem, a ni niso katalogizirane, seznam, ki gaje po spominu napravil upokojeni delavec KIK-a, pa do njega ni prišel. Že dolgo pred tem so iz informacijsko in fizično zaprtega okolja ozaveščeni zaposleni opozarjali zunanji svet, kadar je kaj ogrožalo njihovo varnost in varnost Kamnika. Na primer, ko so v smodnišnico padale pobegle rakete proti toči, ko so popustila kaka varovanja ali so nezadovoljni delavci zagrozili s sabotažo. Tako smo obveščeni nekajkrat ukrepali po delujočih kanalih in mimo ležernega občinskega vodstva - tudi tokrat. Za možnost zaščite tehnične dediščine, ki po ožji opredelitvi sodi v okvir kulturne dediščine, sem vprašala Tehnični muzej Slovenije. Direktor dr. Orest Jarh je po posvetu s kustosi sporočil, da bodo naprave pregledali, poslikali in popisali, nato pa izdali odločbo z visoko stopnjo varovanja, ki bi omejila tudi ravnanje, kar si ta dediščina vsekakor zasluži. Kasneje bi jih v okviru svojega programa resta-vrirali in konzervirali. Kamniški muzej za to nima pristojnosti. Seveda pa morajo
Pri nas se odločamo o stvareh skupaj. Ideja o obisku Parka vojaške zgodovine Pivka se je takoj zdela posrečena in zato smo se nemudoma lotili priprav. Tematika v muzeju, ki je bil naš cilj, je koristna za razumevanje aktualnih političnih dogajanj v Sloveniji, kljub negibnim eksponatom -jeklenim kolosom iz najrazličnejših vojaških arzenalov. Razlaga kustosa doda potrebno vsebino muzejski zbirki. Časovni okvir predstavitev sega od prve svetovne do osamosvojitvene vojne za
naprave, zavarovane s strani stečajnih upraviteljev in pod drobnogledom upnikov, videti. Občina naj da pobudo. Poklicala sem dva od stečajnih upraviteljev in oba sta zatrdila, da stečaj, v katerem skušajo iztržiti čim več za upnike, ni ovira za zaščito tehnične dediščine, če je statusno tako opredeljena. Enako spoštljivo je temu pritrdil največji upnik dr. Marjan Pogačnik, lastnik podjetja Iskra Mehanizmi. Upnika Joca Pečečnika po telefonu ni bilo mogoče dobiti, na pismo pa se ni odzval. Volja za zavarovanje dediščine je torej obstajala. Dovolili bi nadzorovan ogled. Žal župana g. Smolnikarja za pobudo ni bilo mogoče prepričati. Nekaj pozornosti je temu namenilo tudi Ministrstvo za obrambo. Spomnimo, daje v KIK-u obtičala velika količina nevarnih odpadkov, delno iz proizvodnje podjetja, v samostojni Sloveniji pa so jih tja navozili v skladiščenje, po neuradnih podatkih z okoli 400 vagoni. Ministrstvo je neprevidno nakazalo denar za uničenje, a je poniknil v propadajočem podjetju, nato pa je odklonilo ponovno plačilo. Luknje barutanskem zidu pa so bile zlovešč dokaz, da imajo odpadki obiske. Problem je nato predstavil televizijski Kanal A. V parlamentu pa je poslanka in nekdanja domžalska županja Cveta Zalokar Oražem z nekaj mojega sodelovanja opozorila ministrico dr. Jelico Jelušič. Ministrica je
Slovenijo. Zanimivo je dejstvo, da so mnogi pričevalci sodobnejših tem še živi. Slovenija je na žalost v preteklosti med premnogimi vojnami utrpela hude izgube med prebivalstvom in materialnimi dobrinami. Mnogi naši ljudje kljub temu ne poznajo naše lastne zgodovine; naj bo po svoji ali tuji krivdi. Zavedanje o narodovi usodi je prednost, kultura in osnova za prihodnje ravnanje. Vsem, ki še niste bili tam, lahko obisk Parka vojaške zgodovine Pivka samo priporočamo.
najprej oklevala (v trdem razgovoru sem ji zagrozila s posledicami, če bo v KIK-u le enkrat počilo). Po dodatnih prizadevanjih poslanke Zalo-karjeveje postala razumevajoča, v KIK-u so se hitreje zavrteli dogodki, sredstva so našli, vagoni so začeli voziti odpadke v obratno smer - v uničenje na Češko. Državnega sekretarja s tega ministrstva pa je zanimalo, kako je z zaščito naprav in objektov, ki bi bili zanimivi za kak vojni muzej, vsekakor pa jo treba železje zaščititi pred tatovi kovin ali drugačnim uničenjem; ali ima občina kake načrte, kako bo ohranila in predstavila to dediščino. Žal sem mu lahko posredovala le odgovor predstavnika občine, da tam ni ničesar vrednega. S tem se ni strinjal, omenjal je, da bi posegli v zaščito, morebitno nadaljevanje pa mi ni znano. Razgledani ljudje vedo, kaj vse je možno vključiti v turistično ponudbo in kaj je smiselno in potrebno varovati za naslednje rodove. V Sloveniji je precej zavarovane tehnične dediščine, ki služi turizmu in izobraževanju, na primer Mestne elektrarne v Ljubljani, mlini na Muri ali idrijska kamšt. Dediščina je dana, je zastonj, le zapraviti je ne smeš. Žal v Kamniku včasih prevlada preproščina in primanjkuje volje, da bi izkoristili, kar imamo, ali vsaj prihranili za pametnejše zanamce.
Vanda Rebolj
Naš izlet na Notranjsko je obogatil Zvone Černač, ki se nam je pridružil. Opisal je širši okvir trenutnih političnih dogajanj in zgodbo o Parku vojaške zgodovine Pivka. Izkazal se je za zelo prijetnega in razgledanega sogovornika. Optimizem ljudi, ki so ustvarili ta muzej, preskoči na obiskovalce, saj je njihovo delo dokaz za uspeh Parka vojaške zgodovine Pivka. Pozitivni zgledi in optimizem vlečejo! Muzej v Pivki je nastal kot občinski projekt, zato lahko služi kot primer dobre prakse.
Lista Marjana Šarca
NAPREJ
LMŠ
KAMNIK
Vsem članom in podpornikom liste ter občankam in občanom občine Kamnik želimo vesele božične praznike, v letu 2015 pa obilo sreče, zdravja in veselja.
SDS Kamnik Vam želi doživeto praznovanje Božiča v krogu vaših najdražjih. Dan samostojnosti in enotnosti praznujte s ponosom. Za našo domovino gre. V novo leto pa vstopite z optimizmom.
SDS
Želimo Vam veliko sreče in uspeha v letu 2015.
Spoznavanje naše zgodovine
Obisk članov SDS Kamnik v Parku vojaške zgodovine Pivka.
Pogovor
Sprejmimo sami sebe
Pater Stanislav Zore iz Znojil v Tuhinjski dolini, dolgoletni frančiškanski provincial, je konec novembra s posvečenjem in umestitvijo postal peti ljubljanski nadškof. Za naš časopis sva v njegovi pisarni o prazničnem času spregovorila na Miklavžev večer.
Bojana Klemenc
Msgr. Stanislav Zore je znan po tem, da izhaja iz zelo verne družine, rad hodi v hribe, pesni, prevaja in fotografira, poznavalci pa ga ocenjujejo kot skromnega človeka, ki naj bi slovensko Cerkev vrnil k preprostosti. Zares je preudaren v besedah in vešč v sproščenem navezovanju stika s sogovornikom, mnogi pa pričakujejo, da bo s svojo karizmo in izkušnjami znal prebuditi slovensko Cerkev. Rad in pogosto se vrača domov v Tuhinjsko dolino in bo januarja v domači župnijski cerkvi na Selah maševal na nedeljo svete Neže.
V imenu bralcev našega časopisa vam čestitam za škofovsko posvetitev. Kako ste doživeli ta trenutek v ljubljanski stolnici? »Tisto nedeljo je bilo res posebno sveto dogajanje. Po eni strani me je spremljala zavest Božje bližine, ki se ozira na človeka in mu podeljuje milost za služenje ljudem tako v Cerkvi kot širše, po drugi strani pa zavest bližine ljudi, ne samo domačih. Lepi trenutki in spomini, ki človeku dajejo zaupanje v prihodnost.«
Letos mineva 30 let od vaših slovesnih zaobljub. Ste si morda v vseh teh letih kdaj predstavljali, da boste danes poglavar ljubljanske nadško-fije?
»Res sem leta 1984 dokončno in v polnosti vstopil v frančiškanski red, medtem ko sem bil v duhovnika posvečen slabo leto kasneje. Frančiškani sami po sebi nismo namenjeni za škofe, pač pa za oznanjevanje ljudem, zato o svojem imenovanju nisem razmišljal ali ga pričakoval. Z veseljem sem vršil svoje delo nagovarjanja, pridiganja, spovedovanja ljudi. Verjamem, da je to imenovanje prišlo tako po Božji volji kot odločitvi papeža Frančiška in ga sprejemam kot pokorščino Cerkvi in Božji volji.«
Dovolite, da vas vprašam. Ali ste odslej škofijski duhovnik ali še vedno frančiškanski redovnik in kakšno je vaše vsakodnevno oblačilo? »Še vedno sem frančiškan, ki je poklican, da služi Bogu in
Cerkvi kot škof. Sedaj sem inkardiniran v ljubljansko nadškofijo, prej sem bil član frančiškanskega reda Slovenske frančiškanske province Svetega Križa. Moji bratje frančiškani so še vedno moji bratje. Sedaj so to tudi škofijski duhovniki skupaj z redovniki, ki delujejo na področju naše nadškofije. Nosil bom obe obleki, habit in talar - seveda ne hkrati.«
Kakšne spomine gojite na svoje otroštvo? Se spomnite trenutka, ko ste začutili klic za služenje Cerkvi ali je odločitev za vstop v duhovniški poklic zorela počasi? »Doma sem preživljal krasno otroštvo. Na Selih sem hodil v šolo in tudi ministri-ral v župnijski cerkvi. To je bil še čas, ko smo otroci znali biti skupaj z veliko igre, nagajivosti, hudomušnosti, veselja. Današnji otroci so v družbi pametnih telefonov in računalnikov zares prikrajšani. Mi smo dobesedno živeli na vasi. Vsakogar smo poznali, vedeli, kaj se kje dogaja. Bili so skromnejši časi, a nam ničesar ni manjkalo. V petem razredu smo postali vozači v ta staro šolo in še danes se z veseljem spominjam, da nihče ni delal razlik
med nami - vozači in kamniškimi šolarji. Kasneje sem se odločil za šolanje na gimnaziji, saj sem razmišljal o pedagoškem poklicu ali študiju medicine. Gimnazijski sošolec Jernej me je med čakanjem avtobusa proti domu enkrat res nagovoril, če greva pogledat k frančiškanom. Tako se je začelo. Počasi sem spoznaval kamniške frančiškane, tam sem ministriral, bral berila in sčasoma prišel do spoznanja, da je to moja pot. Nisem doživel aha efekta . Želja se je rojevala počasi, seveda potem tudi odločanje, da svojemu spoznanju sledim.«
Zadnje obdobje je Cerkev tako na Slovenskem kot v širšem prostoru doživela kar nekaj pretresov, a hkrati tudi sprememb. S prihodom papeža Frančiška je zavel nov veter, tudi v vas polagajo številni verniki upanje za spremembe. Se Cerkev obrača na novo pot?
Stanislav Zore / Foto: Gorazd Kavčič
»Že papež Janez Pavel II. je pred dvema desetletjema s svojim prihodom naredil korenite premike, uvedel stvari, ki se nam zdijo danes popolnoma samoumevne, in med verniki povzročil pravo evforijo. Tudi njegov naslednik Benedikt XVI. je znotraj institucije naredil pomembne korake za prenovo Cerkve, za njeno večjo pristnost in zvestobo temu, kar naj bi bila. Papež Frančišek, ki s svojo preprostostjo, neposrednostjo in latinskim temperamentom navdušuje cel svet, gradi na tem, kar sta naredila oba njegova velika predhodnika. Naša Cerkev torej ni toliko zaznamovana s prelomi kot z nadaljevanjem že začrtanih poti, zagotovo pa ne daje Cerkvi upanja posamezen papež ah škof, temveč zagotovilo Jezusa Kristusa, da ostaja z njo. Rekel je: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Zaradi te gotovosti kristjan nikoli ne obupa, pa čeprav niso vse stvari dobre.«
Vaše imenovanje in posveče-nje je bilo za vernike ljubljanske nadškofije že težko pričakovano.
»Pričakovanje je bilo, odkar se je spraznil nadškofov sedež, ves čas navzoče. To razumem. Ne želim zapirati oči niti se umikati pred stvarmi, zagotovo pa ne bom mogel izpolniti pričakovanj vseh ljudi. Sam od sebe pričakujem le, da bom naredil to, kar zmorem in znam - z Božjo pomočjo in s pomočjo sodelavcev.«
Vaše geslo Veselite se v Gospodu se dobro povezuje z adventnim časom. Kako osebno doživljate ta čas?
»To misel doživljam kot povzetek celotnega Božjega odnosa do človeka. V branju Svetega pisma razbiram, kako je Bog vesel človeka, nanj skorajda ponosen. To sporočilo veselja je za naš čas še kako pomembno, saj ljudje pod plazom katastrofič-nih novic in napovedi lahko hitro dobijo občutek, da ni nobenega izhoda, prihodnosti. Od veselega decembra, kjer imajo predvsem dobiček trgovci, ni neke notranje rasti, družba ni boljša, bolj vesela. Pametno se mi zdi, da ljudje ob vsem blišču in hrupu, ki jih obdaja, ohranijo trezno glavo in počasi gradijo svoje pričakovanje, svoje vstopanje v praznik, kajti le tako postane praznik res praznik. Zame je božič 25. decembra. Sam še vedno kljub vsem novim obveznostim doživljam advent ponotra-njeno. V tem času razmišljam, k temu spodbujam tudi druge vernike, kako živim dar vere, kako se Božja beseda in božič učlovečuje v meni... Polno vsebine, ki me pripravlja na božično praznovanje.«
Kakšni so vaši spomini na praznične decembrske dni v otroštvu?
»Miklavž je bil vedno zelo pričakovan trenutek. Takrat smo postali bolj pridni. To se mi zdi lepo. Tako otroci kot odrasli potrebujemo vzpodbude, da damo prostor za tisto najboljše, kar nosimo v sebi. Spominjam se nestrpnega pričakovanja Miklavža, kako smo se trudili, da ne bi prej pospali. Zjutraj je bil nepopisen direndaj ob pogledu na skromna darila. Bolj kot adventnih nedelj se spomnim adventnih jutranjih maš. Takrat so bile še prave zime, ko je sneg škripal pod nogami. Zjutraj je bila cerkev svetla, polna radostne pesmi. To ni bilo razumsko doživljanje, temveč ponotra-njanje adventnega sporočila. Za božič je bila nepozabna polnočnica, postavitev jaslic, blagoslov doma na vse svete večere, vonj kadila, tiha molitev, predvsem pa čas z družino. Pomembno nam je bilo biti skupaj. Na decembrske praznike imam zares lepe spomine.«
Pogosto obiskujete domače, jim pomagate pri kmečkih opravilih, radi zahajate v hribe, pesnite, prevajate. Ali si
boste tudi na svojem novem odgovornem mestu vzeli čas zase in stvari, ki jih radi počnete, se vračali v Kamnik?
»Verjamem, da ne bom imel več toliko časa kot doslej. Zelo rad sem v stiku z zemljo, radostijo me sadovi, ki prihajajo iz zemlje in iz dela človeških rok. Žal mi je, ker veliko ljudi nima več neposrednega stika z zemljo, jim manjka ta ljubezen do tega sveta, iz katerega prejemamo svoj vsakdanji kruh. Treba se je potruditi zanj. Zagotovo bom poskušal izkoristiti čim več skupnih trenutkov z domačimi. Vsekakor je pomembno si vzeti čas za stvari, ki bogatijo dušo.«
Prosila bi vas še za božično misel ali voščilo bralcem našega časopisa.
»Vsem bralcem Kamniškega občana želim, da se v resnici odprejo Bogu. Sveti Janez Pavel II. je ob svoji izvolitvi dejal: Ne bojte se Jezusa Kristusa. Zakaj ne? Bog prihaja z velikim spoštovanjem, da bi ti nekaj dal - samega sebe in tebe samega. Dostikrat ne znamo sprejemati samega sebe, se veseliti samega sebe. Če se je že Bogu zdelo vredno, da se učloveči, potem bi se tudi mi lahko začeli doživljati v veselju, dostojanstvu in spoštovanju. Ko bo vsak pri sebi prišel do tega spoznanja, do veselja, da obstaja, da živi, da je sam sebi podarjen, takrat bomo lahko v istem duhu srečevali drug drugega. Takrat bomo lahko ustvarili novo ozračje med seboj - v naših družinah, soseskah, v različnih kolektivih.«
»Predvsem bi rad ostal svoboden. Ne bi rad pripadal nobeni struji, nobeni skupini, nobenemu idejnemu polu, nobeni stranki. Svoboden in zavezan resnici. Kot je oznanilo evangelija namenjeno vsem ljudem, mora biti tudi duhovnik - prav tako škof - za vse ljudi.«
»Od veselega decembra, kjer imajo predvsem dobiček trgovci, ni neke notranje rasti, družba ni boljša, bolj vesela. Pametno se mi zdi, da ljudje ob vsem blišču in hrupu, ki jih obdaja, ohranijo trezno glavo in počasi gradijo svoje pričakovanje, svoje vstopanje v praznik, kajti le tako postane praznik res praznik. Zame je božič 25. decembra. Sam še vedno, kljub vsem novim obveznostim, doživljam advent ponotranjeno.«
Iz naših krajev
Izšel je Perovski list
Miklavže vanje na Brezjah
V soboto, 6. decembra, so Brezje nad Kamnikom žarele v luči pričakovanja Miklavževega mimohoda.
Pod nadstreškom Prelesnikove domačije smo zaigrali pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico?
Jasna Paladin
Kamnik - Člani Športno kulturnega društva Dober dan, Perovo so izdali že peti Perovski list, pravi mali perovski zbornik, kakor mu radi rečejo, ki so ga prejela vsa perovska gospodinjstva. »V Perovskem listu 2014 z navdušenjem popisujemo vse perovske dogodke, z največjim na prvih straneh - odprtjem novega Perov-skega mosta. Sledi jim prispevek, kaj je o Perovem pisal Kamniški občan. Perovski utrip Sveta KS Perovo popisuje delo zaključenega mandata, iz KS Novi trg, kjer se tudi nahaja nekaj perovskih domov (Zg. Perovo), pa smo dobili zanimivo razglednico z novotrškimi biseri. O Zgornjem Perovem, hišnih imenih in zdravi kmečki pameti razpreda Zgornjeperov-čanka, ki ni in noče biti Zgornjeperovljanka in čisto prav ima, saj je lahko eno ali drugo. Kritičnemu zapisu se nasmihajo mladi, starejši in nekdanji perovski obrazi, njihov entuziazem pa veje iz vsake zapisane besede, zato vas ne bo pustil ravnodušnih. Kot se vas bo dotaknila zgodba o ulični telovadbi in popisana pot
iz Perovega v Orahovo. Dve bralni poslastici je za Perovski list prispeval Miha Pero-vljan. Kako se dan v keramični učilnici zjasni, nam predstavlja Perovčanka z levega brega. Zadnje liste so popisale (perovske) hiše s poslanstvom, zadnji pa je popisan z iskrivo goranšči-no «, je vsebino Perovskega lista slikovito opisala glavna in odgovorna urednica Ivana Skamen, ki si želi, da bi ga bralci z veseljem prelistali, tudi tisti iz drugih delov občine. Perovski list lahko prelistate tudi v kamniški knjižnici, muzeju ali TIC-u.
Glavna in odgovorna urednica Perovskega lista Ivana Skamen
Bojana Lužar
Brezje nad Kamnikom -
Pod nadstreškom Prelesnikove domačije se je na večer zbralo več kot petdeset otrok, ki so si z navdušenjem ogledali glasbeno pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico? Igro so uprizorili člani domače gledališke skupine Gledališče z razgledom. Anka Starovasnik je v vlogi pripovedovalca orisala ozadje skromnega življenja malega Vidka. V vlogo štiriletnega dečka se je prepričljivo vživel Teo Lužar, ki je na sprehodu skozi gozd srečal prijazno ovčico - Lucijo Gabrovec. Videk se je ovčki zasmilil, saj je nosil tanko in mestoma raztrgano srajčico, zato mu je poklonila malo svoje volne. Volneno kepo mu je razčesal dobrosrčen grm bodiček, ki ga je odigrala Petra Gabrovec. Miša Arko se je izkazala v dobro dodelani vlogi pajka tkalca. Ta je prejo stkal v mehko tkanino, saj mu je bil Videk pri srcu. Navihanega raka krojača je obudil Simon Jezer-
šek, ki je Vidku tkanino ukrojil in jo razrezal na kose. Te mu je v srajčico sešila lastovička Sanja Kukovič. Zgodba se zaključi z veselim snidenjem mame Mihele Gabrovec in Vidka, ki se ponosno razkazuje naokrog v novi srajčici. Da je igra lahko zaživela, je odgovorno kar nekaj ljudi, ki so s svojo dobro voljo, pripadnostjo in marljivostjo ponovno dokazali, da s skupnimi močmi lahko premikajo meje mogočega. Sanja
Kukovič se je odrezala v vlogi kostumografinje, Jasna Podgoršek v vlogi vizažistke, Mihela Gabrovec kot kuharica in gostiteljica, Simon Jezeršek kot tonski mojster, Simon Podgoršek kot snemalec, Sebastjan Čebular kot fotograf, za scenarij in režijo pa sem se zavzela zgoraj podpisana. Postaviti in urediti je bilo treba tudi oder. Zanj so poskrbeli Miha Starovasnik, Bojan Zvržina, Andrej in Domen Kuhar, Elvis in Jaka Kerz-
nar, Jože Lednik ter Marko Osolnik. Pravljično sceno je upodobil vešči slikarski mojster Franci Oražem. Po zaključeni igri so otroci na oder priklicali težko pričakovanega Miklavža, ki je zakorakal med zbrane v spremstvu peklenščka (Andrej Kuhar) in dveh angelčkov (Nuška Zvržina in Nuša Kerznar). Dobri mož je k sebi poklical in obdaril vse otroke, ki so bili letos pridni in so si s tem zaslužili njegovo pozornost. Ob tem mu je bila v veliko pomoč gospa Pavla Tome, saj je marljivo sodelovala pri pripravi darilnih paketkov. Družaben kulturni večer se je za vse navzoče zaključil ob kotlu kuhanega vina in prigrizkih vaških gospodinj.
Na Brezjah se ob tem dogodku, ki ga organizirajo člani Športnega, turističnega in kulturnega društva Brezje nad Kamnikom, zbere vsako leto večje število ljudi, kar vse zaslužne še prav posebej veseli. Tako so namreč bogato poplačane vse ure prostovoljnega udejstvovan-ja posameznikov.
motion & emotion
PEUGEOT
RODEX d.o.o.. Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si
KONCESIONAR LETA 2014
www.peugeot.si
Naj bo v letu 2015 vsak dan kakšna vaša želja ukradena sanjam.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi vaš Rodex.
Srečno.
Slovesnost na Kostavski planini
Pošta 1219 Laze v Tuhinju zapira svoja vrata
Laze v Tuhinju - Pošta Slovenije je občane z območja pošte 1219 Laze v Tuhinju v teh dneh obvestila, da poštnega urada, kakršnega so poznali, od 5. januarja naprej ne bo več. Zaradi zmanjševanja stroškov bodo urad zaprli, izvajanje poštnih storitev pa - podobno kot so to naredili v Motniku - prenesli na pogodbeno pošto, ki bo delovala v prostorih bližnje trgovine, in sicer vsak dan med 9. in 17. uro, ob sobotah pa med 9. in 12. uro. J. P.
Jasna Paladin
Kostanj - Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik-Komenda in Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in Tuhinj so v nedeljo pripravili že 59. slovesnost na Kostavski planini, s katero so počastili spomin na žrtve prve večje
bitke v teh krajih, v kateri je 24. decembra 1942 padlo šestnajst kamniških borcev. Zaradi lepega vremena se je slovesnosti udeležilo veliko pohodnikov, ki so lahko prisluhnili tudi županu Marjanu Šarcu in slavnostnemu govorniku, podžupanu Igorju Zavbiju, ki je osvetlil dogodke iz druge svetovne
vojne in se v nagovoru med drugim dotaknil poguma borcev in njihovega tovarištva. Župan, predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Kam-nik-Komenda Marjan Schnabl in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir so k spomeniku polo-
žili venec in se s tem poklonili padlim (na sliki). Za spremljevalni program so poskrbeli člani veteranske sekcije Mengeške godbe, praporščaki, recitatorki Mina in Mirta Brajer ter člani Kulturnega zgodovinskega društva Triglav, pridružili pa so se jim tudi člani Kon-jerejskega društva Tuhinj.
Podjetje Rodex, d. o. o., pomaga žrtvam poplave
Nad Poljansko dolino stoji že skoraj štiri stoletja - vse od daljnega leta 1621 - tam na začetku ustja ozke grape Karlovski mlin. Verjetno se ne bi zlagali, če bi zapisali, da v tem delu Žirovskega Vrha Svetega Antona narava še nikoli doslej ni pokazala tako ostrih zob kot 21. oktobra okrog enih zjutraj. Močno deževje je ponoči začelo prožiti zemeljske plazove in ranjena pobočja so se odpirala vse naokoli Karlovskega mlina. Voda je začela izjemno hitro naraščati in zalila celotno domačijo Jerneja in Marije Lampreht. S pomočjo gasilcev sta se s hčerama Niko in Ines in očetom Jernejem z vrvmi rešili na varno. »Posledice neurja so bile grozljive in ker v nesreči spoznaš prijatelja, smo se odločili pomagati po svojih močeh. Sredstva, ki smo jih prvotno namenili za novoletne čestitke in koledarje našim strankam in poslovnim partnerjem, smo donirali družini Lampreht, za hitrejšo odpravo posledic. Prepričani smo, da je poraba sredstev veliko bolj učinkovita. Upamo, da bodo našemu in podobnim zgledom sledili tudi drugi in pomagali ljudem v stiski« pove direktor podjetja Aleš Rode.
Kultura
Jubilej Solidarnosti
Člani DKD Solidarnost so ob svoji 95-letnici 5. decembra pripravili jubilejni slavnostni koncert, ki je napolnil dvorano Galerije Veronika.
Mešani pevski zbor DKD Solidarnost pod vodstvom Marka
Tirana / Foto: Marjan F. Levstek
Jasna Paladin
Kamnik - Novembra je minilo 95 let od ustanovitve Delavsko prosvetnega kulturnega društva Solidarnost, ki je združevalo čitalnico, pevski, dramski in glasbeni odsek. Gonilna sila društva so bili člani moškega pevskega zbora, večinoma delavci tovarne Titan, ki so ga vodili Franc Vidmar - Ciber pred vojno, po vojni pa Viktor Mihelčič, Srdžan Ribarevič, Stane Habe, Milan Trček, Ivica Ropas, Sebastjan Vrhovnik, Marjeta Kočar Čimžar in sedaj Marko Tiran. »Kamničani smo lahko ponosni na naše mesto, njegovo bogato zgodovino in kulturno dediščino. Mnogi pomniki pričajo o preteklosti, živa kultura pa s številnimi poustvarjalci opozarja na nadaljevanje kulturne tradicije. Med slednjimi pomembnejše mesto prav gotovo pripada Delavsko kulturnemu društvu Solidar-
nost. Skozi pestra obdobja njihove 95-letne zgodovine je Solidarce vseskozi vodila misel, da s pomočjo kulture pripomorejo k širitvi narodne zavesti. 95 let Solidarnosti ni mogoče oddvojiti od razvoja našega mesta, čeprav tega danes marsikdo skoraj ne želi priznati,« je na slovesnosti med drugim povedal predsednik društva Martin Gorenc, ki je prireditev vodil skupaj z Zlatko Le-vstek.
DKD Solidarnost pa niso zgolj pevci moškega pevskega zbora. Že leta 1975 je bil ustanovljen ženski pevski zbor na pobudo gospe Drage Spruk, ki je bila tudi prva predsednica zbora, sledile pa so ji Jelena Kuret, Zdenka Petek, Zinka Skoporc in sedaj Jožica Hribar. Prvi zborovodja zbora je bil Viktor Mihelčič, za njim pa še Alenka Mihelčič Zupan, Karla Urh, Karmen Logar, Janez Klopčar, Olga Stele in Marjeta Kočar Čimžar, za-
dnja leta pa pevke vodi Marko Tiran. Poleg moškega in ženskega pevskega zbora so se obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, predstavili tudi Otroški pevski zbor, ki ga vodi Marina Aparnik, Mešani pevski zbor pod vodstvom Uroša Gorenca pa še Pihalni orkester DKD Solidarnost. Člani slednjega se že pripravljajo na veliki Valen-
tinov koncert, ki bo februarja v Domu kulture Kamnik. Jubilej je bil tudi priložnost za podelitev priznanj zaslužnim članom. Prejela sta ga Dušan Podgornik, ki je vsestransko aktiven član društva že polnih 31 let, in Peter Prezelj, ki se je pihalnemu orkestru društva pridružil že daljnega leta 1954, kasneje pa tudi pevskemu zboru, kjer poje še danes.
Ekspresije slikarja Darka Crnkoviča
Šenčur - V decembru je bila v Muzeju Občine Šenčur na ogled slikarska razstava Ekspresije ustvarjalca Darka Crnkoviča. Crnkovič, ki živi in ustvarja v Tunjiški Mlaki, je začel slikati kot 21-letni mladenič. Po daljšem ustvarjalnem premoru je za platno stopil ponovno pred dobrimi tremi leti - energija in zanos sta se vrnila. Neizmerna želja po likovnem izpopolnjevanju ga je pripeljala na Visoko šolo za risanje in slikanje v Ljubljani. Sodeluje na mnogih likovnih kolonijah in ex temporih, je pa tudi prejemnik številnih nagrad in priznanj. V šenčurskem Muzeju se je predstavil s pregledom pestrega slikarskega opusa, ki zajema portrete, podobe mest, tihožitja in krajine. Prav preko krajine Crnkovič pove največ. Kot ga je na odprtju razstave predstavil umetnostni zgodovinar Roman Veras: »Začetni realizem se pod težo slikarjeve lastne interpretacije stvarnosti kaj hitro zabriše; živahne, svetle, barvne in stilizirane ploskve pa dajejo slikam vsebino in globino. Le-te pa prerastejo v krajine, polne ekspresije.« S. L.
Razstava o Almi M. Karlin
Kamnik - V Matični knjižnici Kamnik je še do konca meseca na ogled zanimiva potujoča razstava Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom Akma M. Karlin Poti, ki osvetljuje izjemno potovanje Celjanke, ki je v letih 1919-1927 prepotovala svet. Na razstavi si lahko med drugim ogledate fotografije, razglednice, akvarele rastlin in druge predmete iz zbirke, ki je nastala med potovanjem. J. P.
Razstava Veronikine zgodbe 2014
Kamnik - V prostorih občine je na ogled razstava z naslovom Veronikine zgodbe 2014 s fotografijami, ki so nastale na koncertnih večerih Kulturnega društva Veronikine zgodbe. Posnela sta jih fotografa Lojze Kalinšek in Klemen Udovč. Na odprtju razstave je zbrane nagovoril idejni vodja Kulturnega društva Veronikine zgodbe Zdravc Balantič, ki ni skrival navdušenja nad razstavljenimi deli, pa tudi nad mnogimi glasbeniki svetovnega slovesa, ki so jih v okviru Veronikinih zgodb gostili v Kamniku in so svoje mesto našli tudi na fotografijah. Razstava bo na ogled do začetka januarja. J. P.
Vsak človek...
Vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi.
Kakovost je temelj naše predanosti bolnikom in našega odnosa do zdravja. Naše delovanje temelji na dolgoletnem znanju in izkušnjah, medsebojnem zaupanju, vključevanju in spoštovanju različnosti ter na najvišjih etičnih vrednotah.
Stalna vlaganja v raziskave, inovacije in napredek proizvodnje omogočajo, da doma in po svetu ponujamo visokokakovostna, varna ter cenovno dostopna zdravila. Z dolgoročno načrtovanim razvojem zagotavljamo
lek
član skupine Sandoz
pogoje za nova delovna mesta In Izobraževanje ter napredovanje strokovnjakov v vrhunske znanstvenike.
Kot odgovoren delodajalec skrbimo za razvoj zaposlenih, odgovoren odnos z lokalnimi skupnostmi ter trajnostnl razvoj okolja.
Lek je cenjen član skupine Sandoz, vodilne svetovne družbe v hltrorastoči generični farmacevtski industriji.
je dragocen.
©
Najuglednejši Delodajalec
E	*
a	Družini prijazno podjetje
12 (O
s
Društva
Mladi gasilci tekmovali v pikadu
Komenda - V petek, 28. novembra, je v organizaciji PGD Komenda potekalo še zadnje letošnje tekmovanje mladih gasilcev GZ Kamnik in Komenda s tekmovanjem v pikadu. V štirih kategorijah se je med seboj pomerilo 136 mladih gasilcev. Po društvih je zmagalo PGD Motnik pred PGD Komenda in PGD Šmarca, ki si delita drugo mesto. Pri pionirkah so prva tri mesta osvojile Taja Omerzu (PGD Križ), Nika Mencigar (PGD Komenda) in Kaja Osolnik (PGD Šmarca), pri pionirjih pa Martin Cene (PGD Motnik), Jan Marolt (PGD Komenda) in Tilen Trebušak (PGD Sela). Pri mladinkah so bile najboljše Sara Humer (PGD Motnik), Janja Marolt (PGD Komenda) in Eva Jamnik (PGD Nevlje), pri mladincih pa Nejc Koželj (PGD Šmarca), Tine Štrajhar (PGD Šmarca) in Timotej Kovač (PGD Križ). Ob zaključku letošnjih tekmovanj smo razglasili tudi skupne uvrstitve celoletnih tekmovanj, kjer so prvo mesto osvojili PGD Tunji-ce, drugo PGD Šmarca in tretje PGD Komenda, za njimi so se uvrstili: PGD Zgornji Tuhinj, Motnik, Križ, Kamnik, Sela, Gozd, Kamniška Bistrica, Nevlje, Moste, Šmartno, Špitalič, Srednja vas in Duplica. Na pomoč! Mihaela Poglajen
Mladi gasilci so se razveselili tudi pokalov v skupni razvrstitvi tekmovanj.
Upokojenci aktivni v športu
Člani DU Kamnik delujejo v številnih športnih sekcijah in to tako uspešno, da jim je Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske podelila priznanje za najbolje organizirano društvo in uspehe na področju športa v letu 2014.
Jasna Paladin
Kamnik - Za kakovostno delo v DU Kamnik na področju športa so zaslužni vodje posameznih sekcij, predvsem pa predsednik komisije za šport in rekreacijo Miha Prosen. Povzetek njegovega poročila dokazuje, da so kamniški upokojenci zares med najbolj športno aktivnimi pri nas. V balinarski sekciji aktivno sodeluje več kot dvajset članov, ki tekmujejo v medobčinski rekreacijski ligi. Na pokrajinskem prvenstvu so letos osvojili 6. (ženske) oz. 7. mesto (moški). Pri kegljanju je aktivnih dvanajst članov, ki nastopajo v občinski ligi, odlični pa so bili na pokrajinskem prvenstvu, kjer sta tako moška kot ženska eki-
pa osvojili prvo mesto, na državnem prvenstvu pa so bile članice tretje, člani pa šesti. V društvu imajo tudi sekcijo kegljanja s kroglo na vrvici. Člani te sekcije so z lastnimi sredstvi zgradili objekt v kampu Pod skalo, z velikim razumevanjem lastnika, ki jim je omogočil brezplačno uporabo prostora. Na pokrajinskem prvenstvu, ki je bilo v Naklem, so ženske osvojile 2., moški pa 3. mesto. Več kot trideset aktivnih članov ima kolesarska sekcija, ki prireja daljše in krajše ture v okolici Kamnika, deset kamniških upokojencev pa se druži ob namiznem tenisu in to po dogovoru kar pri igralcih doma. V prostorih društva se srečujejo ljubitelji pikada. Na pokrajinskem prvenstvu so dekleta osvojila 1.,
fantje pa 3. mesto. Zelo priljubljeno je tudi plavanje, ki pozimi poteka v termah Snovik, poleti pa na kamniškem letnem bazenu. Na pokrajinskem prvenstvu so tako članice kot člani premočno osvojili 1. mesto. Najbolj številna je sekcija za pohode in sprehode, zaradi visokih stroškov pa si organizirane vadbe ne morejo privoščiti v smučarski sekciji, katere člani so kljub vsemu barve društva zastopali na pokrajinskem prvenstvu. Na strelišču v Mekinjah se srečujejo člani sekcije za streljanje, ki so bili tako v ženski kot moški kategoriji na pokrajinskem prvenstvu drugi. Redno se v prostorih društva srečujejo šahisti, aktivni so tudi teni-sači, plesna sekcija pa je zaslužna za zanimive ples-
ne večere ob sredah zvečer. »V jesenskem času je zaživela nova sekcija - prstomet - to je balinanje s plastičnimi ploščki, ki je naletela na velik odziv. V letu 2015 bo organizirano prvenstvo PZDU Gorenjske tudi v tej panogi,« nam je še povedal Prosen in poudaril, da imajo v društvu izdelan pravilnik o vrednotenju rekreativne dejavnosti in tekmovalnih rezultatov članov DU Kamnik, ki vse aktivnosti na področju športa in rekreacije ovrednoti s točkami. Najboljšim tako vsako leto podelijo medalje. Tako je bilo v letošnjem letu podeljenih 13 zlatih, 15 srebrnih in 43 bronastih medalj na področju rekreacije ter 11 zlatih, 14 srebrnih in 33 bronastih na področju športa.
Na mednarodni vojaški vaji
Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik-Komenda uspešno zaključuje svoje delo v letu 2014. Program dela je bil vsebinsko in finančno premišljeno načrtovan in zato skoraj v celoti realiziran.
Marjan Schnabl
Kamnik - Med pomembne aktivnosti prištevamo poleg udeležb na proslavah, pohodih, izletih in predavanjih razvitje novega prapora OZSČ Kamnik-Komenda, sprejetje novega Statuta združenja, pridobitev pohodnega prapora od krovne organizacije ZSČ, usposabljanje praporščakov in zastavonoš, strelsko kondicio-niranje s PAP 7,62 in pištolo 7,65 v Trbovljah, uniformiranje dela članstva s svečanimi in terenskimi uniformami ter sodelovanje treh naših članov v organih krovne organizacije ZSČ v mandatnem obdobju 20142018.
O vsaki navedeni akciji bi se dalo obširno pisati, vendar naj to ostane v poročilih in arhivih OZSČ, ome-
niti pa velja nedavni ogled mednarodne vojaške vaje Immediate Response 2014 (Takojšen odgovor 2014) v Postojni. Vajo si je ogledalo tudi nekaj naših članov, tudi rez. stotnik Janez Ben-kovič, ki je svoje videnje med drugim opisal takole: »Gostje smo se zbrali v večnamenski dvorani postojnske vojašnice Baron Andrej Čehovin, kjer so nas informirali o programu, vodja vaje brigadir Miha Šker-binc pa je podal bistvene lastnosti vaje. Navedel je zunanje vzroke zanjo, njene cilje, pojasnil pretežno virtualno organizacijo izvedbe vaje na ravni brigade do osmih bataljonov, posebej sta bili službi za vodenje vaje in za nadzor ter ocenjevanje vaje. Vajo so popestrili z mednarodno sestavo enot iz enajstih držav.
Vodili so nas od enega mesta do drugega. Na vsakem si je odgovorni vodja vzel čas, da nam je pojasnil naloge skupine v okviru vaje in trenutno stanje. Najprej smo pokukali v prostore vodenja vaje, ki so bili opremljeni z mnogimi računalniki, na katerih so častniki pazljivo spremljali potek vaje in analizirali ukrepanje izvajalcev na vseh ravneh glede na pretežno fingirane dogodke . Potem smo obiskali poveljniško mesto brigade v velikem napihljivem šotoru, modularno sestavljenim v nekaj urah skupaj z vso opremo, tudi računalniško mrežo. Tu od vodstva vaje prejemajo ukaze, pripravljajo taktične odločitve in jih posredujejo na nižji nivo. Predstavitev obravnavanega terena in spremlja-
nje situacije je v celoti na računalniških zaslonih. Vmes so nam pokazali talno maketo terena, na kateri so nam opisali osnovne predpostavke vaje. Za drugi del ogleda so nas z bojnimi vozili prepeljali pod železnico in avtocesto na Mah-neče blizu Počka. Pokazali so vojaški vidik in način reševanja civilistov ob različnih nesrečah. Udeleženci obiska smo bili zelo zadovoljni s prikazom, posebej izstopajo sodobna oprema, raznolikost in humanost ciljev vaje ter zavzetost izvajalcev«. Nosilec mednarodne vaje je bilo Poveljstvo kopenske vojske ZDA, njen cilj pa, da udeleženci sodelujejo, krepijo zaupanje, gradijo medsebojno povezanost in spodbujajo regionalno stabilnost.
Planinsko društvo Kamnik
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleivveisova 4, Kranj, jo naročite po
tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si
Zaradi velikosti knjige priporočamo prevzem na Gorenjskem glasu!
DRUŠTVO ^ UPOKOJENCEV KAMNIK
želi vsem upokojenkam in upokojencem vesel božič, novo leto 2015 pa naj bo bogato z zdravjem, srečo in prijetnimi trenutki.
Mladi
Božički za en dan
Študentski klub Kamnik se je že drugo leto zapored pridružil projektu Božiček za en dan. Odziv je bil neverjeten, saj so »Božičke« za izbrane otroke dobili v rekordnem času.
Odziv v akciji Božiček za en dan je bil tudi letos odličen.
Dan pro s to vol j s tva
Katja Uran kar
Kamnik - Pri projektu Božiček za en dan gre, kot pravijo njegovi ustanovitelji, za mešanico ustvarjalnosti in humanitarnosti, ki daje ljudem možnost, da se razdajajo. Zahteva celega človeka, gre za nekaj več: ni namreč dovolj, da nakažemo denar, da pobrskamo, česa doma ne potrebujemo več, pač pa za to, da se za nekoga potrudimo, si zanj vzamemo čas, razmislimo, kaj bi otrok potreboval, nakupimo, mu napišemo posvetilo in vse skupaj skrbno zavijemo ter odnesemo na zbirno mesto. S tem poskušamo uresničiti kanček otroških želja in polepšati praznike vsaj enemu otroku, ki mu življenje sicer ni naklonjeno. Študentski klub Kamnik je bil zbirna točka že drugo leto. Pojasnili so nam, da je bila akcija že lani zelo lepo
sprejeta, zato so se odločili sodelovati tudi letos, saj v neposredni okolici ni bilo zbirnega mesta in se je veliko ljudi obračalo na njih.
Projekt se jim zdi idejno odlično zasnovan, poleg tega se zavedajo, da čedalje več otrok v decembrskih dneh zaman čaka dobre
može. Tudi sicer skozi celo leto namenjajo pozornosti socialni problematiki in dobrodelnosti, saj se zavedajo, da je vse več ljudi v stiski. Mladi se tako tudi povezujejo: nekateri se odločijo, da bodo otroka obdarili skupaj s svojimi prijatelji, skupaj izberejo darila in na ta način škatlo napolnijo z najbolj kakovostnimi stvarmi. Odziv je bil neverjeten: na seznamu ŠKK-ja je bilo letos kar trideset otrok, ki so v rekordnih dneh tudi dobili svoje Božičke, veliko Božičkov pa se je prijavilo tudi na uradni spletni strani akcije. Do 10. decembra je bilo zbranih prek 100 zavitih daril, ki so jih predali pobudnikom akcije. Klu-bovci se vsem Božičkom zahvaljujejo, da so postali del akcije in tako prižgali iskrice v očeh ter pričarali nasmeh na obraz toliko malim nadebudnežem!
Tanja Ivan j ko Kovač i č
Kamnik - V petek, 5. decembra, smo bili Modri noski še posebno aktivni. Ob mednarodnem dnevu prostovolj-stva smo na šoli širili idejo prostovoljstva. Vsi učenci prve triade so sodelovali pri nastajanju plakata o naši dejavnosti in spoznali, kako Modri noski pomagamo na naši šoli. Med odmorom smo z učenci na hodnikih delili svoje misli o pomenu prostovoljstva, preko prispevka na šolskem radiu pa smo spoznali, da je čas, ki
ga lahko vsak, ne le prostovoljec, deli s sočlovekom morda najlepše darilo današnjega časa. Naj tudi vam naše misli ogrejejo srce: S prijaznostjo spreminjamo svet, Z nasmehom lahko marsikomu polepšamo dan , Za vsako težavo se najde rešitev, četudi se sprva morda ne zdi tako ... Zavedajmo se, da potrebujemo drug drugega, saj majhni prstki zmorejo zgnesti testo, s pomočjo velikih prstov pa ustvarijo slastne piškote! Postani prostovoljec tudi ti in podari nasmeh!
Novičke iz GSŠRM
NAŠLI SNEG IN OGRELI SRČKE NAJMLAJŠIH
Navadno rečemo, da je vse zapisano v zvezdah, a naši dijaki dokazujejo še nasprotno -tudi Zemljani lahko poznamo usodo zvezd. Sredi decembra smo na šoli namreč že šesto leto zapored organizirali ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ASTRONOMIJE. Dijaki, med njimi morda kak bodoči astronom ali astrofizik, so se pomerili v reševanju nalog iz astronomije in astrofizike ter uporabe vrtljive zvezdne karte. Seveda k uspehu pripomore tudi splošna razgledanost na tem področju. Kar 14 mladih astronomov je prejelo bronasto priznanje, med njimi pa so kot najsvetlejše zvezde žareli Gregor Spruk, Krištof Špenko, Urban Ogrinec ter Leon Lombergar. Iskreno čestitamo, najboljšim pa želimo uspešno reševanje astronomskih problemov na državnem tekmovanju, seveda pa tudi naklonjenost zvezd. K zimi sodi sneg, in če ga ni, je treba vzeti pot pod noge in ga izvohati. Naši dijaki so ga našli v Tamarju. Pa ni šlo zgolj za željo po snežnih radostih, igre na snegu so namreč nujen sestavni del predmeta ŠPORT ZA OTROKE v okviru programa predšolska vzgoja. Dijaki se spoznajo s spretnostmi in številnimi športnimi aktivnostmi, ki jih lahko s pridom uporabijo pri delu z otroki. In ker se vsega ne morejo naučiti v domači telovadnici, so se dva dni mudili v Planici, kjer so poleg snega odkrivali še druge izzive športa v naravi.
Pa to še ni vse, s čimer se zadnji mesec poleg šole ukvarjajo dijaki programa predšolska vzgoja. Ker se vseskozi urijo v ustvarjalnem izražanju, je postalo že tradicionalno, da tretji letniki PRIPRAVIJO AVTORSKE IGRICE IN Z NJIMI RAZVESELJUJEJO NAJMLAJŠE. Sami napišejo scenarije, vanj vpletejo glasbo in ples, izdelajo potrebne kostume in kulise ter se seveda izpilijo tudi v nastopanju. Prikupne igrice so kot nalašč za popestritev decembrskih
Naši zelenci pri Savinih Zelencih
praznovanj, z njimi se dijaki predstavijo v vseh kamniških vrtcih, podajo pa se tudi v Krašnjo, Moravče, Prevoje, Motnik in Šmartno. Malčki so navdušeni, naši dijaki pa dobijo neposredno izkušnjo ter iskren odziv mlade publike. Le žal jim je, da je povpraševanje po njih postalo že tako veliko, da ne morejo obiskati vseh, ki bi si to želeli. Od predstav za najmlajše še k tistim za velike -prejšnji teden smo izvedli že 13. ponovitev mu-zikala The Immortals. Božični predstavi sta bili še posebno nabiti z energijo, med publiko pa številni navdušenci, ki so si predstavo ogledali že večkrat. Odlika že tako nadvse uspešnega muzikala je tudi posebna pozornost času, v katerem je izveden -tako so gledalce v decembrskih predstavah ob koncu razveselili še dodatki plešočih Božičkov. Napovedujemo: še pred koncem leta tekmovanje v pravu, pričakujemo reportažo dijakov, ki se prav zdaj mudijo na strokovni ekskurziji v Sarajevu, potem pa ... pooočitniceeee in SREČNO 2015!
Z učenci 3. a razreda Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik smo se prijavili na dobrodelno akcijo z imenom Pezovi objemčki.
Živa Matičič
Kamnik - Namen akcije je obdarovati sovrstnike in druge pomoči potrebne. Naša naloga je bila iz blaga izdelati simpatične lutke vseh možnih oblik, barv in velikosti. Z učenci smo se odločili, da izdelamo blazine v obliki srčkov in pri tem so bili zelo pridni in ustvarjalni. Srčke smo izdelovali z mislijo na tiste, ki so prikrajšani ali v stiski. Odločili smo se, da srčkaste ob-
jemčke podarimo policistom Policijske postaje Kamnik, ki jih bodo uporabili pri svojem delu, v različnih kriznih situacijah ali prometnih nesrečah, kjer so udeleženi otroci. Mi pa smo v zahvalo od organizatorjev akcije prejeli sladko presenečenje. Učenci so o akciji zapisali: »Prvi dan smo srčke obriso-vali, drug dan izrezali in nato napolnili s peno.« (Gjorgi) »Nekateri so strigli, šivali, lepili, polnili peno.« (Ema) »Ko
smo delali srčke, smo se zelo zabavali. Hodili smo drug do drugega in si pomagali.« (Jaka) »Zelo smo se zabavali. Naša akcija se je uspešno končala.« (Tamara) »Za srčke smo se trudili. Delali smo jih vsak dan. Bilo je super.« (Neža) »Zelo smo se trudili in razmišljali, kako bodo otroci, ki bodo objemčke dobili, veseli. Ko smo šli do policijske postaje, smo bili vsi srečni. Policist nam je razkazal celo stavbo.« (Tiana)
Učenci 3. a razreda Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik
Ee
Fr
Šport
Leto izjemnih dosežkov in rekordov
Člani Kluba gorskih tekačev Papež so pripravili slovesen zaključek odlične sezone. Avla OŠ Stranje je bila do zadnjega kotička napolnjena s tekači iz cele Slovenije, somišljeniki in prostovoljci.
Strelci v novo sezono
V novo sezono streljanja z zračno puško so uspešno vstopili mlajši kamniški strelci.
Žiga Mikeli (v sredini) je v streljanju z zračno puško dosegel svojo prvo zmago v kategoriji dečkov.
Avla OŠ Stranje je bila ob slovesnem zaključku sezona polna tekačev vseh starostnih
kategorij. / Foto: Nina Kisarič
Jure Ugovšek
Kamnik - Žiga Mikeli je v drugem krogu državne lige v kategoriji dečkov s puško dosegel zmago v najbolj številčni kategoriji. Dosegel je 181 krogov, ravno toliko kot Nik Matek iz Rečice, a je zadel več centrov in si tako pristreljal prvo zmago. Ekipno so z Blažem Bergantom (161 krogov) in Matevžem Hribarjem (141 krogov) zasedli šesto mesto med skupno petnajstimi. Na isti tekmi je svoj talent znova pokazal tudi Maks Šorn. Med mladinci z zračno puško je z osebnim rekordom 409,2 kroga zmagal in si tako prislužil pozornost trenerke državne reprezentance. Uspeh mlajših kamniških strelcev je zaokrožila Maksova sestra Sabina. Med deklicami je dosegla 181 krogov, torej toliko kot Žiga med dečki, s čimer se je uvrstila na tretje mesto.
V članski konkurenci uspehe enega za drugim z zračno pištolo tudi letos niza Rožle Repič. Na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance se je izkazal s 573 zadetimi krogi, kar je bil najboljši rezultat s pištolo, dosežen na strelišču v Hočah. Najboljši rezultat v konkurenci mu je uspel tudi v Ljutomeru v drugem krogu 1. državne lige. V rednem delu je dosegel 382 krogov, v finalnem nastopu - prednost iz rednega dela se izbriše - pa je zasedel četrto mesto. Dobro formo je prikazal tudi na mednarodnem prizorišču. V Zagrebu je bil v začetku decembra z rezultatom 573 krogov najboljši med Slovenci, v finalnem nastopu osmih strelcev - številni med njimi imajo medalje iz evropskih in svetovnih prvenstev - pa je končal tekmovanje na sedmem mestu.
Mira Papež
Zgornje Stranje - Prisotne je najprej pozdravil Dušan Papež, predsednik kluba, in se zahvalil za številno udeležbo. Mira Papež je podala izčrpno in obsežno poročilo celotne sezone, ki je bila organizacijsko in tekmovalno izjemno uspešna. Klub je dosegal zavidljive rezultate na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju. Je organizator dveh tekem, zaključne prireditve Tekaškega pokala Občine Kamnik, v letu 2015 v svoje okrilje sprejema tudi 6. zimsko ligo k sv. Primožu. KGT Papež je od AZS (Združenja za gorske teke) prejel priznanje za 1. mesto v ekipnem prvenstvu Slovenije, Dušan in Mira Papež pa priznanje za organizacijo teka na Grintovec, odmevne tekme svetovnega pokala. Prek petdeset aktivnih tekačev je dosegalo izjemne rezultate posamično in ekipno tako v gorskem teku kot v maratonu in stadion-skih tekih. Naslov državnih prvakov ekipno so dosegle štiri ekipe (tri moške in ena ženska), posamično pa so osvojili kar 16 naslovov, od tega devetkrat ženske in sedemkrat moški. Kategorizacije od svetovnega, mednarodnega in državnega razreda je do oktobra doseglo 19 tekačev.
Tekači KGT Papež so bili tudi reprezentanti na evropskem prvenstvu v gorskih tekih, kjer sta 5. mesto dosegla Čuferjeva in Kosovelj, sedem tekačev pa je suvereno nastopilo tudi na svetovnem prvenstvu. Nadvse uspešen pa je bil nastop na SP v gorskem maratonu v Ameriki, k ekipnemu bronu
pri članicah je pripomogla Trobčeva, ekipno 4. mesto pri članih pa so pritekli tudi Kosovelj, Ambrožič in Zupančič. Cvet je prinesel srebro tudi s SP za veterane. Na 16. teku na Grintovec -tekmi za svetovni pokal - je Kuhar kot prvi Slovenec osvojil vrh, Kosovelj pa je bil peti. Udeleževali so se tudi tekem, kot so vertikal, sky race, ultra trail, tekov po stopnicah doma in v tujini. Tudi v teh disciplinah so bili v samem vrhu najboljših tekači Mikloša, Novak, Zar-nik, Mlakar, Klančnik, Zupančič, Kosovelj, Triler. V Pokalu Slovenije v gorskih tekih so v skupnem seštevku točk gotovo prednjačili tekači KGT Papež. Kar 18 tekačev v različnih kategorijah od 1. do 3. mesta je prejelo bogate nagrade. (1. mesto: Viriant, Prelovšek, Milovič, Sušnik, Čufer, Lapajne, Teraž; 2. mesto: Uršič, A.
Božič, Kosovelj, Kožuh, 3. mesto: M. Bregar, P. Miklo-ša, Kuhar, K. Orehek, R. Podbregar, Cirovič, M. Pod-bregar). Absolutni zmagovalci in dobitniki največjega števila možnih točk (400) so bili Maša Viriant, Ana Milovič, Rok Sušnik in Franci Teraž. Papež je podelil nagrade tudi vsem drugim aktivnim tekačem in jim čestital za uspehe. Zahvale in nagrade pa so prejeli tudi trenerji, ki imajo zasluge za odlične uspehe (Urh, Škrtič, Zupan, Kosovelj, Zarnik, Papež Zamljen, Janša). Niso pa pozabili tudi na zveste pomočnike pri organizaciji teka na Grintovec. Posebna priznanja za izjemne dosežke so prejeli Franci Teraž za izziv Iz Krme do Triglava štirikrat v 22 urah, Klemen Triler za izziva Grintovci ekstrem in podvig Z rekordom osvojiti Grinto-vec, Stol in Triglav. Za
30-letno udejstvovanje na gorskotekaški sceni pa sta priznanji prejela Ivan Urh in Franci Teraž. Mitja Koso-velj pa je prejel priznanje kot naj gorski tekač in tretje-uvrščeni med najboljšimi slovenskimi atleti v letu 2014.
Dušan Papež je podal tudi smernice in usmeritve za naslednjo sezono. Zaključil pa je z besedami: »Za nami je leto izjemnih dosežkov in rekordov. Ponosen sem na vse vas, na naše trenerje, zveste prostovoljce, na katere vedno lahko računam. Vsem še enkrat hvala in iskrene čestitke! S takim predanim delom se nam ni treba bati za odlične rezultate in tako uspešno delovanje kluba tudi v prihodnje.« Sledila je Teraževa projekcija filma Iz Krme do Triglava in družabno srečanje, kjer so se kar iskrile nove ideje in izzivi za prihodnje leto.
Na 14. Miklavževem teku zbranih 400 tekačev
Šmartno v Tuhinju - Člani Športnega društva Šmartno v Tuhinju so 6. decembra organizirali že 14. Miklavžev tek. Po 5,36 km dolgi progi s skoraj 300 metri višinske razlike se je kljub slabemu vremenu podalo več kot 400 tekačev iz vse Slovenije. Najboljši so bili Rok Puhar (AK Triglav), Gašper Bregar (KGT Papež) in Luka Tavčar (Calcit Bike Team) ter Lucija Krkoč (ŠD Nanos), Karmen Klančnik (ŠD Naklo) in Petra Draksler (Adacta plus). J. P.


G HT1A H Ujn; 1V[>|F H AI IJ HA/-I F 7. M^HO^MliU 1
yth Cdrehjski CIAS! *
■	-I
Naročnino lahko podarite v vrednosti, ki jo sami določite. Če se boste odločili za celoletno naročnino, vam bomo priznali še kup ugodnosti. Za več informacij nas, prosimo, pokličite, nam pišite ali se pri nas oglasite osebno!
Podarite nekaj lepega. Podarite naročnino na Gorenjski glas, ki za vas izhaja vsak torek in petek.
04 2014241
B	———
Gorenjski Glas
Lokalna novica je kraljica
PLAVALNI KLUB
KAMNIK
as

¡^nje
PLAVALNI TEČAJI ZA OTROKE
v
Se nekaj prostih mest za januarski termin.


www.plavalniklub-kamnik.si
info@plavalniklub-kamnik.si
Za Božič znižane vozovnice nihalke na Veliki planini	^ 0
Obveščamo vas, da bo nihalka za Božič obratovala od 24. 12. 2014 od 8. ure do naslednjega dne 25. 12. 2014 do 18. ure.
Prav tako smo letos znižali ceno vozovnic. Povratno vozovnico za nihalko bo moč kupiti že od 8 € naprej.
Veliko obiskovalcev se vsako leto udeleži polnočnice na Božični večer v kapeli Marije Snežne na Veliki planini. Letos se je udeležite tudi vi in občutite moč tega veličastnega dogodka na Božični večer.
Pot od zgornje postaje nihalke do vrha Velike planine bo osvetljena, v primeru snega pa ustrezno poteptana, da bo sprehod do vrha kar se da nezahteven.
*
Ob poti pa vas bo v gostišču Zeleni rob ter v baru pri spodnji postaji nihalke čakalo toplo okrepčilo.
Šport
Še eno uspešno leto
Najuspešnejši kamniški športni kolektiv je bil tudi v iztekajočem se letu nadvse uspešen.
Miha Štamcar
Kamnik - Ženska ekipa Cal-cit Volleyball je pokalnemu naslovu v lanski sezoni dodala še prvo mesto v srednjeevropski ligi, drugo v državnem prvenstvu, v pokalu Challenge pa se je uvrstila med osem najboljših ekip. To so v moškem pokalu Challenge ponovili še kamniški odbojkarji, ki so bili v pokalu drugi in v državnem prvenstvu tretji. Na svoji zadnji tekmi v letu 2014 so varovanci Marka Brumna z odlično igro premagali kanalski Salonit ter potrdili drugo mesto po rednem delu državnega prvenstva. V t. i. Modri skupini, ki se bo začela sredi januarja, bodo krenili z osmimi točkami, dvema manj kot vodilni AC H Volley in dvema več kot njihovi najbližji zasledovalci, odbojkarji Panvite Po-mgrada. Na ta način so enega svojih prvih ciljev v novi sezoni dosegli. »Povratna tekma z ACH Vol-leyjem nas je ne samo telesno, temveč tudi čustveno popolnoma izpraznila, saj smo bili z eno nogo praktično že na zaključnem turnirju. Žal nam senzacije ni uspelo pripraviti in tega ne
moreš kar čez noč pozabiti. Grenak priokus bo zagotovo ostal še nekaj časa. Ko smo na začetku sezone videli, da bomo v četrtfinalu igrali z ACH Volleyjem, smo se zavedali, da se bo težko uvrstiti v polfinale, vendar smo bili na koncu zelo blizu presenečenja,« se je s porazom težko sprijaznil Klemen Hribar, libero kamniške ekipe, ki je zadovoljen z minulim letom, v katerem pa je vendarle manjkala smetana na torti. »Z letošnjim državnim prvenstvom smo lahko zadovoljni, saj smo redni del tekmovanja končali na drugem mestu. Toda tako v lanski kot v letošnji sezoni smo bili v pokalnem tekmovanju obakrat na pragu še večjega uspeha. Letos smo zapravili dve zaključni žogi, da bi se uvrstili na zaključni turnir. V letu 2015 si želimo priti do naslova državnih prvakov. Če bomo vsi zdravi, lahko z navdahnjeno igro pridemo do želenega cilja,« je še povedal.
Vse bo podrejeno finalu pokala
Čeprav so bile kamniške od-bojkarice v letu 2014 v glavnem navajene igrišče zapuščati visoko dvignjenih glav,
so na zadnjih treh letošnjih tekmah morale priznati premoč svojim nasprotnicam. V šestnajstini finala pokala Challenge, ki so ga lani končale šele v četrtfinalu, so naletele na norveško ekipo Stod Steinkjer. Na prvi pogled je šlo za ugodne nasprotnice, a le na pogled, kajti v norveški ekipi igrajo tri Brazilke, dve Poljakinji, Kubanka, Romunka in Albanka. Kljub tej pisani mednarodni zasedbi so »Norvežanke« le s težavo na obeh tekmah premagale veliko mlajše in manj izkušene Kamničanke. »Odločalo je to, da smo preveč nihale v igri. Naredile smo nekaj zelo lepih točk, potem pa smo začele delati napake, ki jih je tako izkušena ekipa, kot je norveška, znala kaznovati,« je o vzrokih za izpad v pokalu Challenge dejala Lana Ščuka, ki pri le osemnajstih letih postaja nosilka igre kamniške ekipe. Slovenska mladinska in tudi članska reprezentant-ka pa je z mislimi že pri zaključnem turnirju pokala Slovenije, ki bo 17. in 18. januarja v Braslovčah in Šempetru. Če bo šlo vse po napovedih, bi se v finalu morale pomeriti z Novo KBM Branikom, ki jih je po hudem boju (3:2) premagala tudi na drugi
medsebojni tekmi v srednjeevropski ligi v letošnji sezoni. »Škoda je, da jih nismo premagale že v Kamniku, ker bi nam to vlilo še več samozavesti, toda po drugi strani smo same sebi dokazale, da smo jim lahko enakovredne. Zdaj imamo skoraj mesec dni časa, da se nanje dobro pripravimo, popravimo svoje napake in ubranimo lanskoletni pokalni naslov. Seveda pa ne smemo podcenjevati Koprčank, s katerimi se bomo srečale v polfinalu.«
Druga moška ekipa na prvem mestu
Od leta 2014 sta se z zmagama poslovili obe drugi ekipi Calcita Volleyballa. Ženska ekipa je v boju za obstanek v 2. DOL zahod s 3:2 premagala Ljubljano Volley, kar jim je po devetih odigranih krogih prineslo osmo mesto z osmimi točkami. Brez poraza pa je prvi del državnega prvenstva v 3. DOL zahod končala druga moška ekipa. Žal sta brez finalnega turnirja za naslov državnega prvaka v mladinski konkurenci ostali obe kamniški ekipi, zato pa so v novo sezono uspešno krenili najmlajši člani Calcita Volleyballa.
Lokostrelci spet najboljši
Blanka Štrajhar
Kamnik - Lokostrelska zveza Slovenije je ob koncu leta organizirala srečanje članov slovenskih klubov. Že tradicionalno na taki prireditvi razglasijo najboljšo lokostrelko in lokostrelca, prav tako pa tudi najboljši klub v tekočem letu. Najboljša lokostrelka je postala Toja Černe iz LK Fe-niks Kranj, najboljši lokostre-lec pa je Slavko Turšič iz LK
Potens iz Horjula. Naziv najboljšega kluba v Sloveniji si je zopet prislužil Lokostrelski klub Kamnik, ki že vrsto let niza velike tekmovalne uspehe v Sloveniji in na mednarodnih tekmah. LK Kamnik se lahko pohvali s člani slovenske članske in mladinske reprezentance, z državnimi prvaki v različnih starostnih kategorijah in drugimi osvojenimi medaljami. Klub slovi po tem, da je edini v sloven-
skem prostoru, ki je sposoben s svojim kadrom in znanjem organizirati tekme visokega ranga in z mednarodno udeležbo. Prav tako je edini klub v Sloveniji, ki je sposoben sestaviti tako kvalitetno moško ekipo treh lokostrel-cev (Jaka Komočar, Klemen Štrajhar in Den Habjan), ki so sposobni premagati 33 najboljših evropskih ekip in postati zmagovalci tekme za evropski ekipni klubski po-
kal. Klub se lahko tudi pohvali, da je v štirih letih vzgojil kar tri tekmovalce, ki so se udeležili olimpijskih iger, in sicer: Gregor Rajh (Mladinske OI, Singapur, 2010), Klemen Štrajhar (OI London, 2012) in Gašper Štrajhar (Mladinske OI, Nanjing, 2014). Za dobro organizirano delo v klubu gre zahvala predsedniku Janezu Čiriču, ki vodi klub že četrto leto, in številnim posameznikom. Za velike športne uspehe pa gre zahvala našim trenerjem, in sicer Mateju Zupancu, Matiji Žlendru in Denu Habjanu.
Patricija je svetovna prvakinja
Vanda Klopčič
Kamnik - V Mikolajkiju na Poljskem se je v soboto, 13. decembra, zaključilo Svetovno prvenstvo v jazz baletu, modernu in baletu. Prvenstva se je udeležilo 1.835 plesalcev iz 24 držav. Slovenska reprezentanca je štela več kot 100 članov. Slovenske barve je zastopala tudi Kamničan-ka Patricija Crnkovič, članica Društva Kazina, ki je domov prišla s kar tremi zlatimi medaljami in eno srebrno ter tako čudovito zaključila letošnjo sezono in dvema zlati-
ma medaljama iz Prage s Svetovnega prvenstva v show plesih, ki se je odvijalo v mesecu septembru, dodala nova odličja. Patricija je očarala sodnike in osvojila naslov svetovne prvakinje v kategoriji jazz solo članice s točko Loving you, svetovni prvaki so postali tudi z malo skupino modern - Need for need ter s formacijo s točko Decadence. Do naslova Svetovne viceprvakinje je priplesala v kategoriji modern solo članice. Vse točke so delo koreo-grafa in trenerja Mitje Popov-skega.
Patricija Crnkovič
raphy.eu
Družba KAM-B US d.o.o. želi vsem svojim potnikom in ostalim uporabnikom naših storitev, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2015!
KAM-BUS d.o.o. - SKUPINA ALPETOUR Potovalna agencija, Perovo 30, 1241 Kamnik ^ telefon: 01 830 94 00, telefaks: 01 830 94 06,
informacije: 01 830 94 14, 01 830 94 15	;
-y- www. kam-bus.si, avtobus@kam-bus.si

Dr. Andreja Valič Zver v monografiji,
ki je ključnega pomena za
razumevanje prelomnega
obdobja v letih
1989-1992. Prikaže
in analizira sile, ki so prispevale
k osamosvojitvi
Slovenije. V prvi vrsti
prikaže nastanek,
delovanje, vlogo in
pomen Demosa _ Demokratične opozicije Slovenije.
Redna cena knjige je 22 EUR. Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le
20
EUR
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na:
narocnine@g-glas.si.	Gorenjski Glas
Med nami
Pravljica za slepe
Ob glasbi se sprosti
Manca Berlec je devetnajstletna Kamničanka, zaradi katere je v letošnji sezoni oddaje Slovenija ima talent Branko Čakarmiš pritisnil zlati gumb, ki je mlado glasbenico popeljal naravnost v polfinale.
Jasna Paladin
Šmarca - Sabina Romšak iz Šmarce je pred petimi leti izdala svojo prvo pravljico z naslovom Najdeno pismo, ki se z glavnimi junaki, sestricama Lino in Evo ter škratom Kamnčkom, dogaja v Kamniku. Letos je pravljica izšla tudi v angleškem prevodu in je namenjena vse bolj številnim tujim turistom z majhnimi otroki. A Sabina si je zadala še en izziv - pravljico natisniti v Braillovi pisavi in s tem zgodbico približati tudi slepim. »Knjižica je prilagojena slepim in slabovidnim otrokom, da lahko razkrivajo svet pisane besede. V ljubljanskem Zavodu za slepo in slabovidno mladino se ob pomoči tiflopedagogov Braillove pisave začnejo učiti otroci z okvaro vida že pred vstopom v šolo. Braillova pisava ne pozna malih in
Katja U ran kar
Ka m n i k - V torek, 16. decembra, je v Matični knjižnici Kamnik potekala razstava in predavanje mlade in ambiciozne Kamničanke Monike Klobčar o umetnosti animacije. Na predavanju je predstavila problematiko, ki jo je raziskovala v svojem diplomskem delu z naslovom Dru-žbenoodzivne animacije v prostoru televizijskega oglaševanja. V delu je razmišljala o tem, kako popestriti televizijski oglaševalski prostor s krajšimi animacijami, s katerimi bi bil ta gledalcem prijaznejši, končno pa bi imel tudi večje učinke na potrošnjo. Predavala je tudi o zgodovini animacijskega filma, metodah in tehnikah nastajanja tako v preteklosti kot dandanes, vse pa tudi praktično pokazala na primerih animacijskih filmov. Še posebej zanimive in zabavne so bile kratke animacije, zbrane pod imenom Gumit-vist, ter projekt Kozmočud, videospot skupine Hulaho-op. Slednji je bil narejen v tehniki klasičnega risanega filma, ki spet postaja popularen v animacijskih vodah, postal pa je tudi že stalnica
velikih črk, odebeljenih ali poševnih, knjige, zapisane v tej pisavi, pa so pogosto kar dvakrat večje od običajnih. Za njihovo izdelavo se uporablja debelejši papir, vezane pa so na spiralo. Prav takšna je knjižica Najdeno pismo, napisana v brajici. Slepi in slabovidni otroci zelo veliko berejo, saj je za slepe to ena redkih oblik zabave in kulturnega življenja,« nam je povedala Sabina, ki se za podporo zahvaljuje Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Občini Kamnik, gospodu Janezu Uršiču, Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik in vsem, ki so pomagali, da imamo tudi v Kamniku svojo pravljico v brajici. Knjižico, ki ima priloženo Braillovo abecedo za vse, ki bi se želeli naučiti tega znakovnega jezika, in zgoščenko, si lahko ogledate v TIC-u ali si jo izposodite v kamniški knjižnici.
Monika Klobčar
glasbene lestvice na RTVS. Na koncu je Monika pokazala še dve krajši epizodi iz serije Droge ne morejo zmagati; gre za računalniške animacije v 2D tehniki, izdelane v oviru društva KulKura, ki bodo predvajane učencem in dijakom po šolah. Na mladim bolj privlačen način prikazujejo negativne učinke drog in kako se jim ogniti. Vseskozi je bil obiskovalcem na voljo tiskani material, skice, scenariji, animacijske knjižice, tako da so si lahko kar najbolje ogledali in skušali predstavljati, kako nastane animacijski film.
Nastja Bojic
Kot vemo, na Talentih nisi nastopila prvič.
»Res je, Sloveniji sem se predstavila že lani, a mi ni uspelo priti v polfinale.«
Kaj se je do sedaj spremenilo od tvojega prvega nastopa na Talentih?
»Mislim, da sem bila letos pri nastopanju samozavest-nejša in bolj sproščena, saj sem med obema sezonama šova veliko nastopala in si tako pridobila več glasbene kilometrine .«
Na internetu je objavljenih več 'coverjev', ki si jih posnela. Kaj pa avtorske skladbe?
»Imam nekaj svojih pesmi, vendar z njimi nisem zadovoljna, saj sem kot glasbenica zelo samokritična. Največ težav mi povzročajo besedila, v katera vložim veliko truda, na koncu pa mi niso všeč, medtem ko s samo glasbeno podlago nimam težav, saj ta pride sama od sebe. Trenutno imam dve avtorski skladbi, ki sta mi malce bolj všeč, to sta I wish I could fly in Puzzles.«
Glasbo torej tudi ustvarjaš. Kje te lahko slišimo?
»Nastopam v svojem domačem kraju, povabili so me na dobrodelni koncert v Belo
Jasna Paladin
Kamnik - Zaradi bolezni se nekaj parov veselega dogodka ni moglo udeležiti, drugi pa so uživali v kulturnem programu članov Folklorne skupine Kamnik in Ljudskih pevk Predic ter pozornosti predsednika DU Kamnik Vinka Polaka in župana Marjana Šarca, ki sta jim
Manca Berlec
/ Foto: osebni arhiv
krajino, sem del mjuzikla Neumrljivi Angleške gledališke skupine GSŠRM. Ljudje se tako ali drugače povežejo z mano, kar me zelo veseli, saj želim čim več nastopati in biti v stiku z glasbo.«
Kaj ti je nastop na Talentih poleg prepoznavnosti še prinesel?
»Največji dosežek je brez dvoma to, da sem sama sebi dokazala, da sem v tem, kar počnem, zares dobra, pa čep-
podelila priznanja in šopke. Diamantno poroko ah kar 65 skupnih let so praznovali Ana in Gabrijel Djuraševič iz Kamnika, Jožefa in Franc Dolinšek iz Studenc ter Blanka in Marjan Iskra iz Kamnika. Priznanja za biserno poroko so prejeli: Marija in Albin O šolnik iz Vrhpolj, Marija in Rado Suhadolc ter Fani in Anton
rav nisem prišla v finale. Poleg tega se zdaj bolje razumem s starši, saj so videli, da sem predana glasbi, da se trudim in da mi je tudi uspelo. Malo manj prijetni so bih neprimerni komentarji na Facebooku, ki pa so me bolj zabavah kot prizadeli. Vsak ima pravico do lastnega mnenja, ki pa name ne vpliva.«
Vendar pa si se kljub temu v preteklosti želela vključiti v družbo.
Pungerčar iz Kamnika. Zlato poroko pa so v letošnjem letu praznovali: Marija in Janez Balantič ter Antonija Zvonka in Blaž Berlec iz Kamnika, Jožica in Franc Brojan iz Šmarce, Smilja in Milan Grabovac ter Marija in Janez Jurjevič iz Kamnika, Marija in Marjan Klemen iz Buča, Pavla in Jože Menčak, Iva in Zdenko Rep-
»Tako je. Vedno sem bila bolj fantovska, a ker sem želela, da me družina in družba sprejmeta, sem se začela vesti, kot naj bi se za dekleta spodobilo. Imela sem tudi fante, vendar sem se počutila utesnjeno, nisem se sprostila, nisem bila jaz. Približno pred letom dni sem ugotovila, da tako ne gre več naprej, in se odločila biti to, kar res sem.«
Kako so se na to odzvali najbližji in prijatelji?
»Tisti, ki me dobro poznajo, so me sprejeli in bili veseli zame, družina se je s tem sprijaznila postopoma, nekateri pa so se norčevali in me spraševali, katerega spola sem. Našli so se tudi taki, ki me niso dobro poznali in so bili prepričani, da iščem pozornost, ko pa so me bolje spoznali, so videli, da ni tako. Ljudje žal prevečkrat sodijo na prvi pogled.«
Kaj te v življenju žene naprej in kakšni so tvoji načrti?
»Zagon mi daje glasba, ob kateri se najbolj sprostim, zato ji tudi v prihodnosti želim nameniti čas in se ljudem predstaviti kot glasbenica. Vse možnosti so odprte, najpomembnejše pa je, da sem sproščena in spontana ter uživam življenje.
nik, Regina in Franc Svetelj, Ivanka in Anton Trobevšek ter Ani in Stanislav Zore iz Kamnika, Antonija in Ivan Urankar iz Markovega, Antonija in Jože Uršič iz Kamnika ter Marija in Pavel Zaje iz Podgorja. Pare, ki se druženja niso mogli udeležiti, bodo članice socialne komisije DU obiskale na domu.
Člani DU Kamnik, ki so v letošnjem letu praznovali zlato Diamantna Ana in Cabriel Djuraševič in biserna Marija poroko in so se udeležili praznovanja v društvenih	in Rado Suhadolc v družbi Vinka Polaka in župana Marjana
prostorih.	Šarca
Sabina Romšak s pravljico Najdeno pismo, natisnjeno v brajici
Monikine animacije
Zlati, biserni in diamantni
V Društvu upokojencev Kamnik so decembra že tradicionalno počastili pare, ki so v letošnjem letu praznovali zlato, biserno ali diamantno poroko.
Zanimivosti
Dan odprtih src
Kamniška podjetja so se izkazala s svojo dobrodelnostjo in darovala izdelke, s katerimi smo razveselili otroke iz revnih in rejniških družin.
Nina Zajc, Mark Terbovšek
Kamnik - Akciji so se pridružili Ličarstvo Štrukelj Franc, Avtoličarstvo Dušan Papež, Peter Rode in Tim Zavarovanja, zahvala pa gre tudi vsem prostovoljcem iz Kamnika: Marku Terbovšku, Žanu Cukjatiju, Mateji in Jani Kotnik ter Sabini Gor-jup, ki so pomagali tako pri pripravah kot samem vodenju projektov.
Otroško veselje je bilo, in upajmo, da bo še večkrat, nepopisno. Na žalost je revnih otrok po Sloveniji vedno več, zato nimajo brezskrbnega
otroštva, niti ostalim otrokom samoumevnih stvari. Prvi dobrodelni dogodek se je decembra 2013 odvijal v Bohinju pod imenom Božič-kova dežela, letos junija se je dogodek s podobno vsebino odvijal v Lukovici, pred dvema tednoma pa jima je sledil še dobrodelni dogodek v Mariboru. Naši cilji so, da delujemo po ceh Sloveniji, tudi v Kamniku. Vsi dobrodelni dogodki so bih načrtovani in izvedeni tako, da smo najprej določili kraj dogajanja, pridobili radodarne donator-je in prostovoljce odprtega srca, ki so z veseljem in nasmehi na obrazih darovali
svoj prosti čas ter svoja znanja v raznovrstnih otroških delavnicah. Delavnice, ki bi se jih razveselil prav vsak otrok, so bile razdeljene na živahnejše (plesno - klasično, navijaško in košarkaško), na poučne (gasilsko, frizersko in glasbeno) ter ustvarjalne, kjer so otroci izdelovali razne okraske, zapestnice, poslikave obraza Ob koncu jih je obiskal Božiček in jim razdelil darila, ki so se jih otroci s širokimi nasmehi na obrazih srčno razveselili. Takšne dogodke si želimo ponavljati in razveseljevati otroke iz vse Slovenije, tako otroke rejniških kot tudi so-
cialno ogroženih družin ter otroke s posebnimi potrebami. Žal pa je v teh časih vedno teže dobiti donatorje ter prostovoljce, sploh če dogodek ni dobro medijsko podprt. Namen dogodkov ni zbirati denarna sredstva, temveč stvari: hrano, pijačo, igrače, predmete za izvedbo delavnic Naš glavni cilj je usposabljati in osrečiti otroke z delavnicami, ki jih drugače zaradi finančnih kriz ne bi mogli doživeti. Otroci se povežejo med seboj, pomagajo drug drugemu pri delavnicah, kar pa je najpomembnejše, ta dan se zabavajo in za kratek čas pobegnejo iz temnega vsakdana v čarobni svet veselja in dogodivščin.
V naslednjem letu verjamemo, da bomo izpeljali še več projektov in s tem spodbudili celotno Slovenijo k sodelovanju v raznih projektih, predvsem pa apeliramo na sponzorje oz. donatorje.
Čar decembrskih praznikov
Božična zgodba z živimi jaslicami
Jabolka na sto in en način
Gora pri Komendi - No, morda prav toliko res ne, a članice Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda so dokazale, da se iz jabolk lahko speče, skuha in kako drugače pripravi zelo veliko jedi. Na Koželjevi domačiji na Gori pri Komendi so pred dnevi namreč pripravile razstavo približno tridesetih sort jabolk in številne jabolčnih jedi, med katerimi so mnoge že skorajda pozabljene. Največje bilo različnih sladic, od jabolčnega zavitka, palačink z jabolčno marmelado, jabolčne potice, različnih pit pa vse do pečenih jabolk, nade-vanih s kostanjevo kremo. Razstavile so tudi jabolčno juho, hren z jabolki, prekmaš, čaj iz posušenih jabolčnih olupkov, jabolčne krhlje, čežano, pa kis, sok, mošt Članice društva so na razstavo povabile tudi Valentina Zabavnika, predsednika Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, ki je med drugim poudaril pomen ohranjanja starih sadnih sort in velik potencial, ki ga imamo na tem področju. J. P.
Članice Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda s sladkimi jabolčnimi dobrotami
Branka Jerič: »V naši družini je praznovanje povezano z običaji in vrednotami, ki sva jih z možem prejela od svojih staršev in jih sedaj predajava naprej. Radi se skupaj poveselimo v družinskem krogu. Letos bodo prazniki še bolj doživeti, ker je v družini dojenček, ki nas vsak dan opominja, kaj je v življenju najbolj pomembno.«
Mojca in Rado Balažic: »Želiva si predvsem zdravja za vse. Običajno se za praznike zbere vsa družina na večerji, letos zaradi najmlajšega vnučka na poznem kosilu. Nakupovalni mrzlici ne podlegamo, smo navajeni skromnosti in se bolj razveselimo skupnega druženja, pogovora in obiska svete maše.«
Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so v nedeljo v Bizjakovih dolinah v Snoviku po enoletnem premoru zaradi slabega vremena znova pripravili Božično zgodbo z živimi jaslicami.
Jasna Paladin
Snovik - Vreme jim je bilo tokrat veliko bolj naklonjeno, prav tako pa so zadovoljni z izbiro termina pred samim božičem, kar se je izkazalo za zelo dobro odločitev. Po oceni organizatorjev si je božično zgodbo kljub nizkim tempera-
turam ogledalo več kot štiristo obiskovalcev.
Zgodba se je odvila v pravem gledališču na prostem - pred hišo s potrebnimi pripravami na božični večer, pripovedovanjem zgodb in blagoslovom prostorov, v Betlehemu pred dvema tisočletjema, ko sta Jožef in Marija iskala prenoči-
šče, in v hlevčku, kjer se je rodil Jezus, njegov prihod pa sta naznanila angel in zvezda re-patica. Manjkali niso niti sveti trije kralji. Zgodbo sta doživeto pripovedovala ena od pobudnic živih jaslic v Snoviku Ma-nja Žebaljec in letošnji gost Jure Sešek, ki je skupaj s svojo ženo Uršo in sinom Lukom
poskrbel tudi za pevski del letošnje prireditve. Da je bil večer res pravo pred-božično doživetje, so organizatorji poskrbeli tudi z živimi živalmi, v predstavi pa je sicer sodelovalo več kot osemdeset članov turističnega, kulturnega in konjerejskega društva ter ljubiteljev Tuhinjske doline.
Bojana Klemenc
Kamnik - December je za marsikoga najbolj čaroben mesec v letu. Po mestu smo
nekaj bralcev povprašali, v čem vidijo čar prihajajočih praznikov in kaj sebi ter vsem občanom želijo v letu 2015.
Vrhunec predstave se je odvil v hlevčku, za navdušenje gledalcev pa je poskrbel tudi prihod angela.
Igralci so pričarali tudi vzdušje v Betlehemu izpred dva tisoč let, ko sta Jožef in Marija iskala prenočišče.
Nal in Katarina: »Za praznike si želim, da pride na obisk jelenček Rudolf in da mi Božiček prinese darila, saj sem zelo priden. Navdušen sem nad lučkami v Kamniku in bi rad, da bi bile prižgane celo leto. (Nal) Svoji družini, prijateljem in vsem občanom želim ljubezni, iskrenosti in spoštovanja.« (Katarina)
Laura Šinkovec: »Prihajajoče praznike imam zelo rada. Ta čas je vsem nam pomembno, da ga preživljamo z družino, na mizi ne zmanjka dobre hrane, pa tudi daril se razveselimo. Na božič imam vsako leto lepe spomine, v novem letu pa se lahko vse začne na novo. Vsem, tudi sebi, želim zdravja, pa da bi postala Slovenija boljša država.«
Prireditve
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si
Kamnik
TIC MOTNIK
Petek, 26. decembra, ob 18. uri: Štefanov pohod z baklami
Gre za nezahtevno pot, primerno za vsakogar, predvsem pa je to družinski nočni izlet, ki se ga bodo razveselili tudi najmlajši. Vse, kar potrebujete za pot, so topla oblačila in obutev, dobra volja in seveda bakla. Na vrhu Male Ravni vas bodo pričakali topli napitki ter slani in sladki prigrizki. Več na www.motnik.net
MEPZ CANTEMUS
Četrtek, 25. decembra, ob 16. uri v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku Božični koncert
Prvič se bodo predstavili pod vodstvom nove dirigentke Mateje Kališnik. Izvajali bodo pesmi iz različnih glasbenih obdobij in znanih skladateljev, kot so Bach, Mendelssohn, med slovenskimi pa Hugolin Sattner, Lojze Mav in še veliko drugih tujih in domačih. Vstop je prost, prostovoljni prispevki.
BOFIT DELAVNICA
uri
Sobota, 27. decembra, ob 16. velika telovadnica v CIRIUS-u Pozdrav zimi z gong koncertom
Na koncert je treba s seboj prinesti vodo, vadbeno podlogo - ležalko in odejo. Vstopnina 5 evrov, vodita Bojana Klemene in Gaja Klas. Dodatne informacije: 041 834 319 (Bojana)
DOM KULTURE KAMNIK
Četrtek, 15. januarja 2015, ob 17.00 in 18.30
RDEČA KAPICA ZA ZNORET (Zavod Komikus)
igrana predstava za otroke Abonma Kam nček in za izven Vstopnina: 5 evrov
Četrtek, 22. januarja 2015, ob 19.30
BORIS, MILENA, RADKO (SNC Drama Ljubljana)
komična drama
Maistrov abonma in za izven
Vstopnina: 15 evrov/12 evrov - mladi do 26 let, upokojenci in abonenti DKK
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10,1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9. do 14. ure, od torka do četrtka od 9. do 17. ure. tel.: 041 360 399 ali 01 839 76 06, e-pošta: info@domkulture.org www: www.mojekarte.si, TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik.
Otroci s posebnimi potrebami pekli palačinke
Kamniški otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši so s peko palačink na Glavnem trgu opozorili na svoje delovanje in težave.
Kamnik - V soboto, 13. decembra, so se na Glavnem trgu občanom predstavili kamniški otroci s posebnimi potrebami, ki so skupaj s svojimi starši s peko palačink opozorili na težave, s katerimi se spopadajo v svojem vsakdanu. Starši, ki so se na Kamniškem združili v Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami, so namreč zaradi zdravstvenih težav, ki pestijo njihove otroke, bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Člani društva, ki se zaenkrat srečujejo vsak torek med 16. in 19. uro v prostorih Doma kulture Kamnik, si želijo, da bi se jim čim prej uresničila velika želja - ustanovitev dnevnega centra, pri tem pa jih zelo podpirata tudi Center za socialno delo Kamnik in Občina Kamnik. Starši otrok s posebnimi potrebami še posebno poudarjajo, da je v naši državi kar dobro poskrbljeno za te otroke v času odraščanja in šolanja, z večjimi težavami pa se soočajo, ko otroci odrastejo, starši pa se postarajo. B. K.
Za Anino zvezdico z ulično vadbo
Božična plesna predstava
Občina Kamnik in člani Street Workout Kamnik so pripravili dobrodelni dogodek, na katerem so zbirali hrano za socialno ogrožene družine.
Jasna Paladin
Kamnik - Namesto vstopnice so obiskovalci, ki so si v nedeljo, 14. decembra, v telovadnici OŠ Toma Brejca v Kamniku želeli ogledati tekmovanje najboljših uličnih telovadcev iz različnih t. i. street workout klubov po Sloveniji, ob prihodu prinesli dva ali več prehrambna izdelka z daljšim rokom uporabe in odziv je bil zares velik. Skoraj polovico naj bi
zagotovili prav tekmovalci sami in s tem v najboljši luči pokazali svoj šport, ki se vse hitreje razvija. Zbrane je uvodoma pozdravil vodja Street Workout Kamnik Miha Šest, ki ni skrival zadovoljstva nad dobrodelnostjo vseh prisotnih, ki bo marsikomu polepšala praznike. Prireditve se je udeležila tudi idejna vodja Aninih zvezdic Ana Lukner iz Trzina, ki se je vsem zahvalila za njihov nesebič-
ni prispevek, a poudarila, da je njen cilj ta, da njena organizacija sploh ne bi bila več potrebna, da bi vsi ljudje imeli dovolj za preživetje, čeprav je realnost žal drugačna. Vse več ljudi namreč potrebuje tovrstno pomoč. Poudarila je, da bodo zbrano hrano razdelili socialno ogroženim družinam na kamniškem območju, za kar bodo po lastni presoji poskrbele kamniške Anine zvezdice.
V Kamniku so se v atraktivni vadbi v štirih kategorijah med seboj pomerili tekmovalci iz street workout klubov iz Lesc in Bleda, Vodic, Velenja, Domžal, Hrastnika, Ljubljane, Ivančne Gorice, Kopra, Kranja, Šmarce in Kamnika. Zbiranje hrane za pomoči potrebne se tudi po tej prireditvi v Kamniku nadaljuje. Skladišče, kjer zbirajo pre-hranske izdelke z daljšim rokom trajanja, je v prostorih nekdanje tovarne Stol.
Na predpraznično soboto, 20. decembra, je Plesni klub Šinšin v Domu kulture Kamnik pripravil kar dve predstavi zimske božične plesne produkcije.
Katja Uran kar
Obiskovalci so za vstop na prireditev prinesli hrano, ki jo bodo kamniške Anine zvezdice razdelile socialno
ogroženim. / Foto: Matic Zorman
Člani street vvorkout klubov so svoje naprave tokrat prenesli v telovadnico in navdušili z vadbo, ki postaja vse
bolj priljubljena. / Foto: Matic Zorman
Kamnik - Gledalci so lahko uživali v več kot uro dolgem plesnem programu, najrazličnejših modernejših plesnih stilih in znanih glasbenih ritmih, ob katerih so marsikoga zasrbele pete. Vzkliki navdušenja in bučni aplavzi med in po plesnih točkah so spremljali resnično prijetno plesno vzdušje. Ana Medvešček, predsednica plesnega kluba in trenerka plesa, nam je povedala, da v Šinšinu vsako leto priredijo dve produkciji, poletno v juniju in božično v decembru. Na ta način predstavijo svoje delo in napredek plesalcev, namenjeni pa sta staršem in drugim ljubiteljem plesa. Delujejo na področju modernih plesov, njihov repertoar obsega različne plesne stile, od show danca, jazza baleta, moderna, hip hopa, street in brea-ke danca. Na produkciji so se predstavili vsi plesalci plesnega kluba: show dance
Na produkciji so zaplesali mladi najrazličnejših starosti.
pionirji in mladinci, hip hop mladinci in člani, breakdan-cerji ter plesalci jazz baleta in moderna, mladi od sedmih let naprej in odrasli. V prvi predstavi so nastopili tudi najmlajši plesni člani Mali in Veliki kalčki, stari od tri do šest let. »Na produkciji so se predstavili vsi plesalci vseh plesnih stilov.
Ker nam oder v domu kulture omogoča prekrasen ambient, se trenerji posvečajo tudi odrski improvizaciji in izraznosti. Naši trenerji so strokovno usposobljeni in imajo dolgoletne izkušnje kot plesalci ter se razvijajo v odlične plesne pedagoge. Da smo na pravi poti, nam vsako produkcijo izrazi tudi
podpora občinstva, z dvema do zadnjega sedeža napolnjenima dvoranama,« je še povedala Medveščkova ter dodala, da bodo imeli ob koncu letošnje sezone mini obletnico, saj delujejo že prekrasnih pet let. Ob tem malem jubileju obljubljajo še posebej vrhunske koreografije.
Zahvale
Občina Kamnik
ri	• •	I v*
Srcu prijazna občina
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik je za sodelovanje v priljubljeni akciji Dnevnikova izvidnica letos prejela kar dve prvi mesti in naziv turistom najbolj prijazen kraj leta 2014, s tem pa tudi nagrado, ki jo do 5. marca 2015 donira start-up podjetje iHelp. Gre za istoimensko mobilno aplikacijo iHELP, ki -kot pravi njen idejni vodja Andraž Ogorevec - rešuje življenja. »iHELP je mobilna aplikacija za pametne telefone, namenjena takojšnjemu SOS-obveščanju v primeru zdravstvenega stanja, ki zahteva prvo pomoč. Zgolj s pritiskom na gumb telefona prikličemo nujno medicinsko pomoč, prejmemo navodila za pravilno ukrepanje ter hkrati obvestimo ljudi v okolici, da potrebujemo njihovo pomoč.
Tako z aplikacijo lahko pomagamo ne le sami sebi, temveč tudi drugim osebam v primeru nenadnega srčnega zastoja ali drugih kritičnih zdravstvenih stanj,« pravijo v Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik in dodajajo, da aplikacija neposredno sproži klic na reševalno službo (številka 112), nas vodi skozi temeljne postopke oživljanja, poišče lokacijo najbližjih avtomatskih eksternih defibrila-torjev in bolnišnic ter številne druge povezovalne aktivnosti.
Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik zatorej vabita vse občane, da si na svoj pametni telefon naložijo aplikacijo iHELP, ki bo zaradi dona-cije do 5. marca 2015 brezplačna, po tem datumu pa bo aplikacija na voljo za dva oziroma štiri evre mesečno.
ZAHVALA
Počivaj mirno, sladko spavaj v grobu ni gorja in ni skrbi. Srce naše bolj mori, ker te več ni, ker te več ni.
Utrujena od bolečin nas je v 74. letu zapustila naša draga sestra, svakinja in teta
Katarina Pestotnik
iz Kamnika
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju DSO Kamnik za vso nego in skrb. Zahvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni November 2014
Po praznična darila v TIC Kamnik
Kamnik - V TIC Kamnik, kjer lahko poleg promocijskega materiala dobite tudi turistične zemljevide, razglednice, evropsko in slovensko zastavo, pohodniške karte, knjige ter druge uporabne izdelke, so pripravljeni tudi na praznike. Kot so sporočili, lahko pri njih kupite tudi darila lokalnih izdelovalcev, denimo keramične izdelke, čipke, naravna mila, majolike ter likerje in medice, znamenite trniče... J. P.
ZAHVALA
Odšla si tja, kjer ni trpljenja, nam pa je ostala bolečina in tiha solza večnega spomina.
V 78. letu nas je nenadoma zapustila mama, stara mama, prababica, tašča in teta
Antonija Lebeničnik
roj. Golob, iz Sp. Palovč
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Zahvala župniku Štefanu Steletu in domačim pevcem.
Vsi njeni December 2014
ZAHVALA
Šel sem vrh planin, t z visočin ...
V 97. letu starosti je doma, med svojimi dragimi, kot sveča dogorel in se preselil v večne višine
Jože Janežič st.
iz Kovinarske 16, upokojenec tovarne Titan
Bil je navdušen, vsestranski športnik in planinec, pripravljen priskočiti na pomoč vsakemu. Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in dar za sv. maše. Hvala dr. Jermanovi in sestri Mateji, hvala pevcem Krt, hvala sodelavcem Eti Kamnik za razumevanje in pomoč, hvala sodelavcem NLB, poslovalnica Domžale 1, hvala sestram Usmiljenkam, vsem duhovnikom, posebno g. župniku Luku Demšarju. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi December 2014
POGREBNIK d.0.0.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
• PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tišini) PRODAJA POGREBNE OPREME SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC PREKOPI
NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
GG mali oglasi
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47
www.gorenjskiglas.s'^
ZAHVALA
Bolezen in trpljenje si prestala, zdaj boš v miru spala, nam pa spomin nate v srcu bo ostal.
V 92. letu smo se poslovili od naše mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete
Julijane Zavasnik
Bizjakove mame iz Velikega Hriba 11, Laze v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se dr. Plešnarjevi in sestri Heleni ter pa-tronažni sestri Lojzki in Darji, za vso skrb in nego naše mame. Najlepša hvala župnikoma Nikolaju Štolcarju in Janezu Cevcu za lepo darovan pogrebni obred, pevcem in trobentaču ter Ivici Bajde in prijatelju Maksu za čustvene poslovilne besede. Iskrena hvala tudi obema praporščakoma. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni Veliki Hrib, Srednja vas, Kamnik, december 2014
ZAHVALA
V srcu se ohrani, kar um zamegli, tam si nas poznala, tam smo te ljubili. Zdaj odhajaš, mama, naj se ti poplača vsa dobrota, družba, vsa vzgoja, krepčila in vse veselje. Vse to pri tebi je bilo doma.
V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
Štefanija Osolin
roj. Zaplotnik
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, sveče in sv. maše. Hvala Domu starejših občanov Kamnik, ki so naši mami pomagali pri njeni bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljeno zadnje slovo od nje. Zahvaljujemo se pevcem župnije Stranje, Tomažu Plahutniku za igranje na citre ter nosačem in Francu Zavolovšku za pripravo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni Stranje, Trbovlje, Mlaka, Nemčija
ZAHVALA
Sem slovenska deklica, Iva mje ime, sem obraza bistrega, hrabro imam srce! Laske imam rumene, lepo kito spleteno, bistro moje je oko, srce je zvesto!
V 89. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in sestra
Ivana Pestotnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu in dostojanstveno pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, besede tolažbe in vzpodbude in darovane sveče. Zahvaljujemo se vam tudi, da ste upoštevali njeno zadnjo željo o darovanju cvetja. Posebej se zahvaljujemo kvartetu Grm za sočutno zapete pesmi v cerkvi in ob grobu, g. župniku Luku Demšarju za opravljen pogrebni obred, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Kamnik, december 2014
ZAHVALA
Ni res, da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak, spremljal v tišini.
Utrujen od dolgotrajne bolezni nas je v 74. letu zapustil naš dragi mož, oče, ded, tast, brat, stric, svak, prijatelj in sosed
Maks Korošec
iz Bakovniške 14, Kamnik
Pokopali smo ga v četrtek, 11. decembra 2014, na kamniških Žalah. Vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevali za svete maše, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izražamo zdravnici dr. Dolenčevi, sestri Jani, patronažni sestri Majdi, sosedi Ani Virijant za skrb in pomoč ter vsem, ki so izkazovali podporo v času njegove bolezni. Hvala tudi župnikoma za lep pogrebni obred in trobentaču družine Per za zaigrano Tišino, ki nam je globoko segla v srce.
Vsi njegovi December 2014
KAMNIK

Čas veselja
26. 12. MARKO VOZELi IM MOJS3 zf.TC fkjjfll^^GADI In SKUPINA ŠPICA
MüfF iti y v v
COVER LOVER
29.	12. NATALIJA VERBOTEN IN WERNER
30.	12. ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA
31.	12. SILVESTROVANJE Z ;M V J
ANSAMBLOM VIHARNIK
■C' ^
Kamnik
DPG'
3XA J-JiiAimjMJO\

Spoštovane komitentke in komitenti ! Res je bilo lepo sodelovati z vami, Enaka so naša pričakovanja tudi v bodoče, Čeprav napovedi niso rožnate, Ne mislimo za vas, spremeniti ugodnih pogojev poslovanja, Ostali bomo zvesti vašim pričakovanjem in prijazni v teh časih.
Nudili vam bomo najcenejše plačevanje položnic,
Odprtim osebnim računom bomo računali najnižji strošek vodenja,
Varčevanje »depozit« vam bo omogočalo do 2,60 % obrestno mero,
O
brestna mera za pokojninsko varčevanje, pa bo kar 5,00 %. +f
Lahko boste najeli ugodne gotovinske kredite do 120 mesecev, Enako ugodni bodo tudi stanovanjski krediti do 360 mesecev
Trudili se bomo, da bomo ostali vaša najboljša banka, Odločitev bo vedno vaša in zagotovo pravilna.
2015 !
Spletna stran: www.delavska.si
E.pošta: info@delavska-hranilnica.si
Komunalno podjetje Kamnik d.d. Cankarjeva 11, Kamnik
Lepe božične praznike ter srečno in zadovoljno v letu, ki prihaja!
Prijetne praznične dni Vam želimo, v letu 2015 pa zdravje in sreče obilo.
i^PI
Pocjjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016
Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge.
Možnost izposoje nadomestnega vozila.
Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami.
-ČORiM
Tomšičeva 17, Kamnik, telefon: 83 91 88 Hvala za vaše zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje.
Lepe božične praznike in srečno 2015!
Po ugodnih cenah nudimo: VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, špile, deže za mast, RP sodi za vino, veliki lonci, pasterizator za vkuhavanje, PVC prti za mize, posoda, gospodinjski aparati ... Česar nimamo, za vas lahko naročimo.
• vse za šivanje: šivanke, sukanci, elastike
	• VELIKA IZBIRA ARANžIRANIH DARIL	
	• darilni boni Obiščite nas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure!	
	pohodne dereze novoletni program: smrekice, okraskijučke, jaslice, pastirčki ...	
Vsem našim strankam ob izteku leta zahvaljujemo za zaupanje in priporočamo tudi v novem letu. Lepe praznike ter srečno in zadovoljno 2015.
S -
Kmetijsko gozdarska zadruga, z. o. o., Trg talcev, Kamnik, T: 01 839 73 45
Sela pri Kamniku 10b, T: 01 83 92 489, 83 97 090, G: (041 in 031) 625 046
• ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, PREPROG, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC, MARMORJA, PARKETA
• ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
• MONTAŽA SENČIL (ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE)