Poštnina plačan* * co*oWnl Leto LXI. itev. 88 0 uimiu. v ponefelleb 16. oprllo 19ZB. Ceno Din r Izhaja vsak dao popoldne, tzvzemži nedelje Id praznike. — Inserati do 80 petit a 2. ■■ Din, do 100 vrat 2.5«) Din, večji inserati petit vrsta 4-— Din. Popust po dogovoru, inaeratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. ca inozemstvo 420.— Din. UnravniStvO: Knaflova ulica SL 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova allca it S. L nadstropje. — Telefon 2034. Zrakoplov „Italia srečno pristal v Stolpu Nobile je včeraj zjutraj nepričakovano nastopil polet na severni tečaj« — Prva etapa pa je bila zelo naporna« — Danes zjutraj je zrakoplov pristal v Stolpu. — Gleivsitz (Gornja Šlezija) 16. apri* la. Italijanski zrakoplov «Italia», s ka* terim je nastopil general Nobile včeraj povsem nepričakovano svoj polet na severni tečaj, je danes ob 8.35 srečno pristal v Stolpu (Pomorjansko). Snoči ob 7. so opazili zrakoplov nad Kase* lom, ob 8. je letel nad Gleiwitzem. V tem času je razsajala nad pokrajino huda nevihta, tako da se je na zrako? plovu odtrgala antena in je bil od tam naprej brez zveze z zemljo. Vsled tega je zrakoplov izgubil orijentacijo in je dolgo časa blodil nad Krakovom. Pri Krakovu so izstrelili iz zrakoplova dve rdeči raketi, v znak, da hoče zrako* plov pristati. Oblasti so takoj ukrenile vse potrebno in zrakoplov se je spustil že na 150 m. Takoj nato pa se je zopet ckrenrl in odletel v smeri proti Op>pe- * lu. Čez eno uro se je ponovno vrnil v Krakov in dolgo časa krožil nad me? stom, nato pa zopet izginil v temno noč. Ob pol 1. zjutraj so zrakoplov opazili nad Oppeljem v smeri proti Bre-slavi. Od tam naprej je izginila za njim vsaka sled. Zrakoplov, ki se je moral boriti z nasprotnimi vetrovi, je letel s hitrostjo 70 km na uro. Danes zjutraj se ie v aosti megli pojavil nad Stolpom in je ob 8.35 srečno pristal. Posadka je zdrava. Nobile je izjavil, da je bfl polet izredno naporen, da pa se je zrakoplov zelo dobro ob- nesel. Jugoslovensko mejo je preletel Nobile ob pol H. zjutraj. Od Ljubijane dalje, se je moral zrakoplov neprestano boriti z nasprotni vetrovi. Večkrat je izgubil smer in se zato tudi znatno oddaljil od prvotno določene smeri. Nad Krakovom je popolnoma izgubil orijentacijo in šele. ko se je začel spuščati proti zemlji in prišel v mirnejše zračne plasti, se je zopet znašel in nadaljeval polet v smeri proti Oppelu. Pozneje je zopet zašel v viharni vrtinec in končno je po dolgem manevriranju našel pravo smer in nadaljeval polet proti Stolpu. Danes se bo posadka odpočila, izpopolnila zaloge in nato čakala ugodnega vremena, da nadaljuje polet do Kings-baya. Nobile prvotno ni namerava! leteti nad Ljub'jano. toda močan veter ga je zanesel k nam in tako so mnogi Ljubljančani včeraj okrog 8 zjutraj videli njegov orjaški zrakoplov ki je pa letel precej visoko. Večina gledalcev ni vedela, da vidi zrakoplov «Italia». v katerem se je napotil genera' Nobile s svojimi spremljevalci na severni *rnj Skoda, da javnost o startu ni bila obveščena. Če bi Ljubljančani vedeli, da poleti Nobilov zrakoplov nad Ljubljano, bi bili gotovo kljub nedeHskemu Dočitku zlezli iz postelj in si ogledali zračnega orjaka, ki postane znamenit, če se ekspedicija na severni tečaj nosreči. Katastrofalen potres na Bolgarskem Okoli 3000 hiš porušenih. — Veliko število mrtvih in ranjenih. — Mesto Čirpan in okoliške vasipopolnoma porušene. - Ogromna škoda v Stari Zagori, Borisovu in Plovdivu« Sofija, 16. aprila. Katastrofalni sobotni potres v okrožju Stare Planine in okoli mest Čirpana ter Borisovgrada je povzročil ogromno škodo. Uradna poročila govore o strahoviti katastrofi. Predsednik vlade Ljapčev in vejje število politikov je takoj odšlo na kraj ka-tasrofe. Sofijski listi objavljajo obširna poročila o strašnih prizorih pri potresu, število mrtvih in ranjenih še vedno ni ugotovljeno ker je mnogo brzojavnih in telefonskih prog prekinjenih. Domnevajo, da je bilo ubitih okoli 50 oseb, morebiti pa še več. Na potresno ozemlje ie bilo takoj odposlano vojaštvo s sanitetnimi oddelki. Mesto Čirpan je popolnoma porušeno. Istotako sta večji del porušeni mesti Ftlipopolj in Borisov-grad. V Filipopolju ie bilo po prvih poročilih 15 ljudi ubitih. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Po zadnjih vesteh so vso poslopja v Čirpanu porušena ali pa poškodovana. V Borisov u je porušenih 75 % vseh zgradb. Selo Umorovo poleg Čirpana je popolnoma uničeno. Zmanjšala se je kot jakost termalnega vira Mertf Kleriiu. Da je število človeških žrtev razmeroma majhno, je pripisati dejstvu, da je bila na praznični dan, na pravoslavno veliko soboto, većina ljudi izven tfoma na ulicah, razen tega pa so bila poslopja večinoma pritlična in ločena po velikih dvoriščih. Prebivalcev na prizadetem ozemlju je 120.000. Predsednik vlade Ljapčev, ki je odpotoval na kraj katastrofe, poroča, da se razvaline, nastale vsled potresa, nahajajo v krogu kakih 20 km. Središče katastrofe je bilo mesto Čirpan, kjer je bivanje sploh onemogočeno. Prvi potresni sunki so nastali 14. t. m. ob 10.30 (po srednjeevropskem času ob 9.30). Močni sunki, kakih 20 po številu, so se ponavljali do večera. Število ubitih v Čirpanu znaša 12, ranjenih pa 50. V okoliških vaseh je bilo 8 oseb ubitih. Bolnica v Čirpanu je porušena, vendar pa so k sreči rešili vse bolnike, razen neke ženske. Težko ranjene so pripeljali v Staro Zagoro. Sosedne vojaške garnizije so bile takoj odposlane na kraj katastrofe, kjer pomaga vojaštvo pri reševanju ljudi in premoženja. — Ljudje prebivajo na prostem pod šotori. Za prehrano prebivalstva je bila že nakazana prva pomoč. Poleg Čirpana je najbolj poškodovano Borisovo. Sofija. 16. aprila. Po zadnjih vesteh ie potres porušil okoli 3000 hiš. Mesto Qirpan ima 12.000 prebivalcev, Borisov grad pa 8000. Potres so čutili po vsej Bolgarski, katastrofalen pa je bil samo v južni Bolgarski, zlasti v Čirpanu, v Plovdivu in Stari Zagori. Po nekaterih vesteh je bilo ubitih v Čirpanu 30 oseb, v Stari Zagori 2, v Borisovu 7, v Plovdivu pa 15. Razen tega sta se v Plovdivu porušili tudi dve džamiji. Uničene so skoraj vse brzojavne in telefonske proge, zato je težko dobiti povsem točna poročila o posledicah potresne katastrofe. Poškodovane so tudi mnoge železniške proge. Število ranjenih je zelo veliko, zlasti v vaseh, odkoder še niso znani vsi podatki. Iz Sofije so včeraj poslali pomožne vlake v vse prizadete kraje. Beograd. 15. aprila. Šef seizmološkega zavoda v Beogradu prof. Jelenko Mihajlovič je v razgovoru z novinarji, ki so ga kot strokovnjaka naprosili za pojasnila o katastrofalnem potresu na Bolgarskem, izjavil, da je bil ta potres po njegovem mnenju posledica nedavnega ktastrofalnega potresa v Smirni in Mali Aziji, čegar gibanja so prišla sedaj do izraza na balkanskem polotoku. Kljub temu ni pričakovati, da bi se to potresno gibanje razširilo tudi na ostalo ozemlje balkanskega polotoka, zlasti na ozemlje naše države. Po njegovem mnenju bi moglo priti do nadaljnih potresov v predelu rudokopskih planin v Traciji, v južni Bolgarski, v Črnem morju in enem delu Azije. Da bi pri nas nastal večji potres, ni verjetno. Potresni val, ki je tako težko prizadel Bolgarsko, so čutili pri nas v vseh krajih države, bil pa je čisto mehaničen, kot posledica potresne katastrofe v sosednji državi. ¥ G. prof Belar nam poroča, da so tresomerji observatorija pod Triglavom v soboto ob 10.2 zabeležki zelo močme n-otrestne sunlke v oddaljenosti približno 1300 krm v južno v z hod™ smeri. Habitus na velikem »Zlatfon-o-g^-sei^mografu kaže, da je bil potres v Mali Azfti. morda v Aidin - Brusu. Tuda vseh 12 pnrtreso-merjev za blrižoije potrese je zabeležilo ma-ksimalme faze tega katastrofamega potresa. ZALESKI V RIMU — Rim, 16. aprila. Ministrski predsednik Mussolini je priredil včeraj na čast poljskemu zunanjemu ministru Zaleskiju svečan banket, katerega so se udeležili vsi ministri in večje število višjih uradnikov. Angleži ne zaupajo Vukićeviću Brez pristanka prečanov angleški in ameriški finančniki ne dajo denarja. — Po neuspehu zagrebške «gospodarske» konference bo g. Vukičcvić znova poskusil z ustanovitvijo nove hrvatske stranke. — Beograd. 16. aprila Kakor se izve v zaupnih vladnih krogih, je najetje 13mili-jardnega inozemskega posojila, na katerega stavi g. VukiČević vse svoje nade, znova ogroženo tako, da se trenutno še niti ne ve. ali bo splob prišlo do tozadevne pogodbe Kakor znano, so zastopniki ameriške in angleške finančne skupine, ki nudijo posojilo, zahtevali, da dobi vlada odobritev tega posojila tudi s strani predstavnikov prečanskin krajev KDK kot edina legitimna predstavni ca preČanskih pokrajin na to ni pristala, ker so na eni strani pogoji za posojilo taki. da jib ne more sprejeti suverena država, na irugi strani pa. ker ne zaupa Vukičevićemu režimu Ko si je bila vlada po vsestranskem prizadevanju končno na jasnem, atišie v Beogradu Pravoslavni velikonočni prazniki so minuli brez važnejših političnih dogodkov. — Ugibanja o skorajšnjih soremembah v vladi. — Splošno računajo z vstopom KDK v vlado. Beograd, 16. aprila. Pravoslavni velikonočni prazniki so minuli v Beogradu brez važnejših politi jnih dog .dkov v popolnem zatišju. Ministrski predsednik je odpotoval v Split, kjer ostane par dni, a tudi večina ostalih ministrov je odpotovala na svoje domove. V ministrstvih že tri dni počiva vse delo. Edino zastopnik zunanjega ministra dr. Šu-menković se je včeraj dve uri mudil v svojem kaibimetu sn reševal tekoče zadeve, n'! pa hotel nikogar sprejeti. Tem žiivahneiš^ pa se je razpravljalo v javnosti o politična situaciji im o skoraj šcijih spremembah na vladi. Splošno vlada prepričanje, da pride v najkrajšem času do dalekosežnih izprememb in do vstopa KDK v vlado. O tem se javno razpravlja v vseh beograjskih po-tatičrnh krc-gih. V zvezi s tem komentirajo tudi izjave, ki jih je podal g. Ste-oatrr Radič po svojem povratku iiz Spirata. Radič napoveduje skorajšnji padec g. Vukičeviča in označuje kot njegovega naslednika zunanjega ministra dr. Wa-rinkoviča. Dr. Marirrkovič se vme iz inozemstva okrog 20. t. m. Domneva se, bo njemu poverjen mandat za sestavo koncontr. alđ široke koal. vlade. Ta vlada bi imeila točno določen program, ki bi vse boval tudi najetje imozemskega posojiiJa im staMizachjo valute. Glavno delo naše vlade pa naj bi bilo posvečeno davčnemu izenačenju im sprejetju zakonov, ki jih je smatrati z ozirom na vladujoče razmere kot nujne. Po izvršitvi tega programa, ki je mogoč ed'inn r>b sodelovanju KDK, bi ta vlada izvedla nove voKttve. Značilno je, da tudj Vukičevičevi radikali pripisujejo tem verz/itjarn mnogo verjetnosti im sami priiznavado, da je postal Vukičevičev režam nemogoč. Borba za stanovanjsko začito Včeraj so imeli v Zagrebu hišni posestniki in stanovanjski najemniki svoje konference. — Obširne zahteve najemnikov, ki jih hišni posestniki odločno odklanjajo. — Zagreb, 16. aprila. Včeraj se je tu. kaj vršMo zborovanje Saveza stanovanjskih najemmikov, istočasno pa so imeli konferenco tudi zastopnik5 društev hišnih posestnikov. Na obeh konferencah so razpravljali o staraovnjskem vprašanju po 1. maju. Dočim zastopajo hišni posestniki stališče, da je podaljšanje stanovanjske zaščite in nadaljno omejevanje razpolaganja s stanovanji absolutno nedopustno, so sprejeli staovanjski najemniki po obširni razpravi resolucijo, v kateri zahtevajo: 1. Da se uveljavi v celoti predlog glede podailjšanja stanovanjske zaščite, ki ga je stavil v Narodni- skupščini posl. g. Pete-jan. 2. Da se upoštevajo pripombe k temu predlogu, ki jih je stavil kongres stanovanjskih najemnikov v Zagrebu. 3 Da se stanovanjska zaščita podaljša do 31. maja 1930 in tudi še naprej, če stanovanjska kriza do takrat še ne bi bila rešena. 4. Stanovanja, ki ostanejo 60 dni nezasedena in to v starih in novih hišah, naj dodeljujej omestne občine intereserotom po maksimirani najemnini. 5. Stanovanjske zaščite naj bodo deležni do nadaljnega vsi državni uradniki, uslužbenci in vpokojenci. 6. Staovanjska zaščita naj se raztegne na vse najemnike brez razlike poklica, ako njihovi mesečni dtohodi ne znašajo več kot 5000 Din. 7. Najemnina naj se maksimira takole: soba s štedilnikom 7-kratno„ 1 soba in kuhinja 8-kratno, 2 sobi in kuhinja 9-kratno, 3 sobe in kuhinja 10-kratno, 4 sobe in kuhinja 11-kratno predvojno najemnino, ki se je faktično plačevala, ali ki bi se plačevala za enako stanovanje. 8. Vse pogodbe med najemniki in hišnimi posestniki, ki predvidevajo višje najemnine, se razveljavijo. 9. Najemnine v novih hišah naj se izenačijo z onimi v starih hišah. 10. Obvestilo o deložaciji tako iz starih kakor iz novih stanovanjih hiš se mora dostaviti najemniku najmanj 3 mesece pred dnevom izselitve. 11. Pre376, Curih 1093.0—1096.5 (1095), Dumai 7.985— 8.015 (8.0), London 277.09—277.89 (277.49), Newyork 56.7—56.9 (56.8), Pariz 0—223.78, Praga 168.1—168.9 (168.5), Milan 298.75— 300.75 (299.75). Efekti: Investicijsko 89.5—0. Agrarne 57.5—0, Vojna škoda 436—0, Celiska 158 —0, Ljubljanska Kreditna 135—0, Prašte-diona 806—0, Kreditni zavod 157—175, Vevče 135—0. Kranjska industrijska 310— 0. Ruše 365—280, Stavbna 56—0, Šešir 125-0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni suhih bukovih drv, brez klad in brez okroglic, fco vagon na ki. postaja po 17. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.91. Dunaj 800, Berlin 13.5925, London 277.49, Milan 277.49, Newyork 56.80, Pariz 233.78. Praga 168.5, Čutih 10.95. INOZEMSKE BORZE. — Curih. Beograd 9.13125, Dunaj 73.01, Berlin 124.10, Milan 27.305, London 25.335, Newyork 516.80, Pariz 20.4275, Praga 15375. Strm 3. «SDORIBNSKl NXWOD» 3nc 16. *pHU 192S. Ste*. 8/ S vetozar Pribičević o novem državnem posojilu Vlada v vlogi ptiča noja, — KDK bo poostrila svojo akcijo v parlamentu« — Odgovornost d avidovrčevcev za sedanji režim. Ceha s sekiro po stavi Med tem se je prebudia posestaHoova žena in začela klicati na pomoč. Napadalec je nato pobegni!. Osurnfteni ao Mi takoj Doknatlin- ci, ki so »zgubili pravdo in so jih orožniki aretirali. Zoubkova žena je spoznala v Lazi VeseBnoviču napadalca. Videla ga je v trenortku, ko je prižgal luč. Zo-ubek je tažal 50 ur v nezavesti in ko se je zavedel, je tuda on trdili, da ga je napadel Veselmovič. V gOGpodJrincah v Bački si je Velimar Zifcič pocna'! kroglo s kani desno sence pred ženo in otroci in je obležali na mestu mrtev. Ziikič se je oženi! 1. 1921 in se je naseli v Beogradu. Ker v mestu na mogel zaveti, se je vrnili v Bačko in živel prt svoji tašči. Kupoval in prodajal je svinje. Pred dnevi je popival po go-stifhiath in se do polnoči vračil že pijan domov. Bil je dobre vdb'e in je plesal po sobo. Nenadoma je stopa k omari in vzel samokres ter oddal tri strele skozi okno. Nato je poklical ženo in otroke, da bi jim povedal, da se bo poslovil od živliema. Žena je rnislla, da se pijani mož norčuje. Velimir je pa stopil pred o-gfledailo, si nastavil samokres na sence in sprožil. Zgrudili se je takoj mrtev na tla. Prestrašena žena je poklicala občanskega zdravnika, ki je mogel ugotoviti saffTTo smrt. Prazgodovina Istre Prof. Bačić je na društvenem večeru »Soče« v soboto zelo lepo in zanimivo predaval o zgodovinskem razvoju Istre starega veka. Ta pokrajina je bila poimenovana Istra od grško-tracijskih plemen, katera so živela okoli 500 1. pred Kr. ca doljnem Dunavu, ob Dobrudii. zvane Ilistrjia ali Ponska Istra Ta so bHa prisiljena vsled navalov drugih narodov iz vzhoda se preseli ti na zapad. Prišli so do Jadranskega morja in zasedli ozemlje okrog reke Mirne. Tam so našli prvotne prebivalce Hire in Liburae, pomešane s Kelti in Gali. V raznih jamah in podzemeljskih špiljah so tudi našli primitivno orodje in orožje iz kamene dobe. Njihovi sosedje so bili Japadi. Karni. Veneti t dr., s katerimi so se morali bojevati za novo pridobljeno domovino. Osobito težke boje pa so imeli z Rimljani ki so zgradili v svojo obrambo Oglej ali Aailejo in od tam prodirali proti Istri. Zadnji istrski kralj Bpul se je predal Rimljanom z vso svojo vojsko, ki je bila v utrjenem gradu, radi pomanjkanja vode. Rimliani so postali gospodarji Istre, po kateri so zgradili več cest, v glavnem za to, da so lažje osvajali nove vzhodne dežele. Osušili so močvirja m zgradili posebno na obali morja nove naselbine, nova mesta. SpoznaJi so ugodno ^eografično lego pokrajine in prirodno zaščitena in za plovitbo sposobna pristanišča, 360 km dolge istrske obale. Kot zmagovalci in gospodarji z na-zroma-č enimi bogastvi zasužnjenih narodov, so opuščali delo in se polagoma p ome h kužili. Razkošno žavlienje in brezdelje jim je pripravljalo propasi. Navali divjih narodov Hunov Gotov, Longobardov in notranje needkiosrti so njihovo poslednjo odporno silo zlomili Istra se ie morala pokoriti germanskemu kralju Odoakarju, potem kralju Teodorihu. ki pa je bil dober vladar in se posebno zanimal za razvoj kmetijstva. Največ pa so trpeli od ropa<že4jnih Longobardov. Leta 365 po Kr. je nastal kartaš trof al en morski potres. Morje je v nekaj urah zgi. nilo. kakor bi se udrlo v zemljo in solnce je posijalo na morsko dno Nenadoma pa so prihrumeli velikanski morski valovi In v par trenutkih porušili mesta na obali. Poznejši rodovi so zopet zgradili nova mesta, radi trgovine po morju. Okrog 6 stoletja pa so začeli prihajati od vzhoda in severa Slovani, zasedli ves polotok, ter se na njem stalno naselili. Zginili so razni divji narodi, propadli Rimljani In Germani, ostal pa ie na tem torišču Slovan, svest svojega rodu in iasrne grude, krvi svojih pradedov, prelite v 1300 letnem boju za domovino, trpeč, a upajoč na končno zmago božje in prirodne pravice. Zginiti morajo sedanji tujci despoti, kakor so zginili drugi. G. predavatelj je žel za svoje lepo, znanstveno predavanje viharne ovacije občinstva. Posebej se mu je še pri-srčo zahvalil g. Sancin in društveni nred-sednik g. dr. Puc, ki je s svojim ognjevitim zovorom še doli pomnožil navdušenje prisotnih. Prosvet a Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani za red A. Z oaifom na naval pri večerni blagajni in na točen začetek predstave, prosimo občinstvo, da si nabavi j a vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v oper« nem gledališču. /. N. R. I. Da se nudi ljubljanskemu občinstvu možnost, posetiti pasi jonsko igro, za katero vlada, ne oziraje se na številne reprize, $e vedno enako napeto zanimanje, se ponovi v četrtek zvečer ob osmih Gre* £orin»Tominčeva pasijonska igra v 15 sli« k ah. Pri predstavi sodeluje celotni dramski ansambel, orkester dravske divizije, kate« rega voda kapelnik Svetel, in pevski zbor društva Sloga. Nove dekoracije po osnutkih prof. Vavpotiča izvršene v gledališki sli* karni Vstopnice se dobe v predprodaji od torka zjutraj, v opernem gledališču, na kar opozarjamo pred vsem goste z dežele. Thomas. >Mi«non<. Ta opera slavnega francoskega mojstra spada brez dvoma med najlepše bisere francoske pa tudi svetovne operne literature. V ljubljanski operi se uprizori po preteku treh sezon ponovno v torek, dne 17. t. m. in sicer za abonente reda D. Naslovno vlogo igra ga. Mitrovićeva, Viljema — g. Banovec in Lotharia — g. Betet-to, ki prišteva to partijo med svoje najboljše vloge. V vlogi Filine nastopi gna. Popovi-čeva, ki je kot pevka že parkrat prav srečno gostovala na našem odru. Ostale vloge pojejo ga. Ribičeva, gg. MohoriS, Janko in Perko. Opero dirigira in režira kapelnik g. Balatka. Prva repriza'Cerkvenikore izvirne tragikomedije >Roka pravice« bo v ljubljanski drami danes dne 16. t. m. in sicer za abonente reda B. Premijera je vsestransko uspe-la,vzbudila živo zanimanje in zato priporočamo občinstvu poset tega dela. Občni zbor Društva upokojenih javnih nameščencev Slovenije Včeraj dopoldne se je vršil v salonu restavracije pri Mraku ob obilni udeležbi Članstva občni zbor društva upokojenih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Predsedoval mu je upokojeni računski ravnatelj g. Anton Svetek, ki je v svojem pozdravnem nagovoru podal kratek pregled društvenega delovanja od ustanovitve te organizacije L 1920. Društvo se je ravnalo strogo po pravilih, ko je pazljivo zasledovalo obupni gmotni položaj državnih staroupokojencev. V veliki meri je pripisati njegovi zaslugi, da so bila l. 1924 draginjske doklade regulirane in da je končno prišlo do uredbe, po kateri se prevedejo kronske pokojnine na dinarske. S tem je dosežena prva etapa, kateri ima slediti druga, namreč izenačenje staroupokojencev z novoupokojenci na prejemke po novem uradniškem zakonu. Zanimiv je pojav velike umrljivosti med društvenimi Člani. Od 100 članov jih umre letno povprečno 7 in društvena kronika beleži v zadnjih osmih letih 58 smrtnih slučajev. To je naravno, kajti člani društva so večinoma priletni možje. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je bilo delovanje društvenega odbora v preteklem letu usmerjeno zlasti na kardinalne točke, med katere spada v prvi vrsti prevedba kronskih pokojnin na dinarske, iz.poslo-vanje olajšav pri vožnjah po železnici in par-nikih za državne upokojence ter predlogi glede spremembe in izpopolnitve določb v členu 239. in 240. uradniškega zakona v smeri izenačenja staroupokojencev z novoupokojenci. Sledilo je blagajniško poročilo in absolu-torij, na kar je podal g. M. Lilleg izčrpno situacijsko poročilo o stanju organiziranega pokreta državnih upokojencev. S toplim pozdravom, ki je veljal zlasti številni skupini stanovsko zavednih kamniških društveni-kov, je predsednik zaključil občni zbor. O S V ŽICOM krnili najboljše, najtrdnejše, zato najcenejše! Za pravoslavno veliko noč je napis«! vodje SDK Svetorar Prifcičević za beograj* sko «Politifco» naslednjo izjavo o politJc* nem položaju: % KDK raste v tako zvanih preoaoskih kra* jih kakor poplava. Kmalu bo potisnila vse druge politične organizacije v ozadje, tako da sploh ne bodo igrale nobene vloge. To čuti tudi vlada in se zato ne zadovoljuje več s podporo verskih organizacij dr. Koto* šca in dr. Spaha, temveč išče zaslombe tudi med hrvatskimi gospodarskimi krogi. Toda na znani konferenci v Zagrebu je vlada do* živela strašen fiasko. Neiskrenost vlade se vidi v tem, da v parlamentu ni hotela po* shisati obtožb, pritožb in očitkov, ki so jih metali njenim predstavnikom v obraz na konferenci gospodarskih krogov. Tamkaj ni vlada mogla ničesar novega čuti, ker so po* vedali že vse gg. dr. Žerjav, Pavle Radič, Svetislav Popović, Juraj Demetrović, Pre* daveč ih ostali zastopniki KDK v pari amen* tu. Ako bi vrada hotela pomagati gospodar* stvu, bi v parlamentu poslušala njihove res* ne argumentacije in ne bi zapuščala foru* ma. pred katerim je odgovorna, ter hitela na gospodarsko konferenco v Zagreb, ki ni* ti pravilno ni bila sklicana, temveč po raz* položcnju sklicateljev, ki so bili z vlado v dogovoru. In Še tu je vlada doživela bla* mažo, o kateri danes govori ves svet. Glav* no vprašanje na tej konferenci bi imelo biti vprašanje posojila, o čemur pa bo merodaj* na samo beseda parlamenta. Tako ogromno posojilo ne more spraviti skozi parlament vlada, ki ima proti sebi tako močno politično organizacijo, kakor jc KDK in proti kateri nastopajo javno s strašnimi obtožbami najuglednejši in naj* vplivnejši prvaki in člani radikalne stran* ke. Finančnemu ministru sem dejal, da se ▼ taki politični konstelaciji ne more rešiti vprašanje posojila. Ako vlada ne vidi te nevarnosti, potem se vede kakor tisti, ki skriva glavo v pesku pred nevarnostjo, mi* sleč, da se ji bo tako izogniL Najnevarnej* še je pri celi stvari to, da vlada najema po* sojilo, ne da bi prej rešila vprašanje, kako se bo porabilo. Namesto, da bi najprej ugo* tovila državne potrebe fn z o žirom na to določila višino posojila., je najprej določila visino posojila, sedaj pa naknadno zbira in sortira po ministrstvih podla tke o državnih potrebah ter si izmiilja, za kaj bi se pora* bilo posojilo. Razum« se, da bo KDK nastopila v par* lamentu najostrejše proti posojilu. To po* sojilo more biti tud! s staUSča njegovih pogojev in s stališča njegove uporabe kata« strofaJno za državo in narod. Po doseda* njem načrtu vlade se bo porabilo v glav* nem za neproduktivne svrhe, razen tega pa tu, kjer naj zakonca pred ptičkom na krako obnovita domači običaj. In glej: Po prvih ženinih bunkah se je kanarček strahovito razburil, frfotal je s krilci in se kakor nor zaletaval v stene kletke, kjer bi se bil skoro ubil. Sodišče je uvidelo, da ima mož prav in je pristalo na ločitev zakona. Prednost — Komu bi dal prednost: dvanajstim hčeram ali ene-mu milijonu? — Dvanajstim hčeram. — Zakaj? — Zato, ker dobro vem. da bi hotel imeti še več. Če bi imel že en milijon. Če bi pa imel dvanajst hčera, bi jih imel dovolj. Pri slikarju. — Torej se lahko zane-sem, da bo portret moje žene do konca meseca izdelan? — Da. Ali želite portret v otjnatih barvah? — Hm. v oljnatih, pravMe. Veste, če bi hoteK izraarirta značaj mrjje žene, bi jo morali naslikati z octom. Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! p zgodbe iz naših krajev Težka avtomobilska nesreča v Beogradu« — Poskusen uboj iz ljubosumnosti, — Krvav pretep v Zagrebu. — Oče rešil otroka iz vodnjaka. — Skok iz drvečega avtomobila. — Rafiniran poskus umora. — Samomor vpričo žene in otrok. Vč&raj se je v Beogradu prrpertffla težka. avtomoMs/ka nesreča, V knez Mihaelovi uHei je drveil votfa&ki avtomobil in nenadoma je počila pnevmatika na zadmjem kolesu. Avto je okronal na desno irn zavozdJ naravnost v nekega delavca. Raizen tega se je ajvto zaletel z vso silo v delaivmico Millama Radosavldeviča sin popolnoma razbil rzložbo. Ponesrečenemu delavcu je avtornobnil raztrga! desno rofko in žile, da mu je kri curkoma tekla iz globoke rane. Zdrobil mu je tudi desno nogo. Gledalcem se je nud-iil strašen prizor in še strašnejše je bilo gledal kako so mtoo vozih' luksuzni avto-mobiili rn nobeden ni hotel naložiti težko rairnienega delavca, da bi ga odpedtfaM v bolnico. Slednjič je orožntfk ustavil neki aivto in s pomočjo šoferja naložil delavca in ga odpeljal v bolmnco. Delavec je izgubil mnogo krvi jm bo najbrž podlegel Došikod'bam. ★ Iz Splita 'poročajo, da so v tamošeido oblastno bolnico pripekali seljaka Petra Mekkniča iz Gata pri Om«išilij(U. Mekirndč je bdi 6-^krat prehoden z nožem. Napadel ga je iz ljubosumnosti 45-le«tmi seljak iz Omišlija Peter Pivčevič. Težko ramden«i Makiinič je izpovedali, da je vdovec in ima doma 6-mesecev staro dete. To dete rrru je dojflla Marija Pivčevič, žena Petra Pirvčeviča. Marrja je lepa in mlada seluanka, zato se je Mekandč zaljubij v njo. Za to prepovedano razmerje je zvedel budi Pivčevič. V ljubosumnosti je skleni osvetiti se. Nekega dne je iprišel Metoini<č v Ontišel, da bd prodal nekaj iatfc na trgu. Pivčevič ga je poiskal in ga \TprJ6o vseh napadel z nožem. Zadal mu je 6 nevarnih ran. MekinriČ je nadalje izpovedali, da bi ga b'iflbosirrrirLi Prvčavjč gotovo zaklal, če bi ne pri-skoflili drugi in mu odvzeli nož. Meki-klnič po mnenju ztirajvniloov ne bo okreval. I g ! fi ★ V Zagrebu se zgodi ob sobotah marveč prestopkov in zločinov. Zadmo-a sobota pa je potekla dokaj mirno v primeri z velifkonočno soboto, ki je btla sobota krvavih dogodkov in samomorov. MefaflihoHtoi in sveta siti lfudde so na ta dan splošnega vesefra obmpatfi in se poslovili od tega sveta. Razen tega je bilo tudi nekad težkih nesreč in napadov. V sobotah prejmejo delavci denar in se napi jejo v gostilnah ter se nato s tepejo. Zadmja sobota je potekte razmeroma mimo. Samo en delavec jo je skupil. Zaključi,] je teden z razbito glavo. Razbili so mu je prijatelj, ki so se z ojim na/piH v nekd gostShii. Do pohuočfi je pfl stolarski pomočnik Marko An*&č s prijatelji v gostM na Maksiirnirski cesti. Ko so se dobro naipffi, so ga spremili domov. Tik njegove hiše so ga napadli jn ker jtfi je bilo osem, se jim ni mogel »braniti. Prijatelji so udrfthaK po nj&m, dokler se ni zgrudil nezavesten na tla. Mimoidoči so ga našli in poklicali rešilno društvo, ki ga je odpeljalo v bolni ootniico. Zdravniku so mu nudili prvo pomoč in dognala, da ima dve težki rani na glavi. Policija išče napadalce, ki so pobegnili ★ Iz Velikega Beokereka poročajo, da se je v sosedni vasi Katarina dogodila nesreča, ki bi kmalu končala zelo tragično. Setjatk Šic je videl, kako se je njegova 54etna hčerka igrala na robu vodnjaka. Sklonila se >e čaz rob in gledala, v vodn&ak. Deklica je izgubila ravnotežne iin padtla z glavo naprej v vod-nu"a«k. Oče je opazil nesrečo in se je spustil po verigi v vodnjak in je še pravočasno potegnili hčerko iz vode. Nato je začel na ves glas klicati na pomoč. Pri-hitela je megova žena in sosedae, ld so ga z vetakim trudom potegnili s lestvo !Jz globokega vodnjaka. ★ Iz Dubrovnika poročajo o sumUfirvem šoferj-u in sivimi, ki je sfkočfla iz drvečega avtomobila. ZgodiiJo se j« to na cesti, ki vodi iz Dubrovnika v Laipad. Neka šivilja je prosila šoferja, ki ga je dobro poznala že prej, naj jo odpelje k neki gospej, kateri je nesla rzgotovlljeno oble. ko. Šofer jo je rade vode odpeljal na stanovanje gospe in se ji narto še sam pogodi, da jo odpelje tudi domov. Na križpotfi je pa zavil proti Lapadii. Šivilja je začela obupno kričati, šofer se pajii za to zmeni*! in je drveti še z največjo brzino proti Laipadn. Ker je ši-vOja slutila, da šofer rrirna dobrih namenov, ie skočila iz drvečega avto. PriMe-tala je v cestna graben in dobila težke poškodbe po vsem telesu. OročriiSka patrulja, ki je slučajno bila v blačinfi in slišala klice na pomoč, je našla šiviflgo nezavestno v jarku, šofer je prevozil do Laipad a in se potem vrni3. Pofiolga ga je med vožnjo ustavila, aretirala ki odvedla v zapore sodišča v Dubrovniku. V boTmici so ugotovili, da ima šrvUja težlke notranje in zunanje poškodbe. V vasi Pobrežje blizu Sartskega Mosta se je pred leti naseH Ceh HMco Zon bek, ki je kupil veliko zemljišče in ga racionebio obdeloval ter si pridobil velik ugied in premožende. Po vojna je Zoujbek prodal del zemlje nekfen dalmatinskim družbam. Zaradi zemljišča je je nastala velika pravda med Čehom in Dalmatinci, ki so pravdo izgubi H pri sodišču v Biihaču. Nekfi DaJmatttnec se je pa zaradi tega hotel osvetiti. Splezal je po lestvi na Zoubkovo dvorišče ki se popel po gredo do okna ter zlezel v ku-hindo. Odtod je storrid v sobo, kjer je spad Zorrbefk, in se pr!M&al pasterlL Začel je daviti posesUnTka in mahati s sekiro po ntjem. Ker je pa bSa popoJna tema, je napadalec prižgal toč in udaril Stev 87. OĐumcriSKi ptaruu* one 10. tprnt r^zo. Stran 3, " Dnevne vesti. — Kongres češkoslovaških prirodoslov-cev, zdravnikov in inženjerjev. Kakor smo že poročali, se bo vršil od. 25. do 29. maja v okvirju proslave lOletnice ustanovitve češkoslovaške republike VI. kongres češkoslovaških prirodoslovcev, zdravnikov in inženjerjev. Udeleženci kongresa se raz-delc po svečani otvoritvi v 24 sekcij in sicer sekcija za matematiko, fiziko in astro-'nomijo, za teoretično in fizikalno kemijo, za tehnične stavbne vede za strojno in elektrotehnično inženjerstvo. za poljedelstvo in gozdarstvo, za mineralogijo, petro-grafijo, geologijo in paleontologijo, za geografijo, geofiziko in meteorologijo, za botaniko, za biologijo, zoologijo, primerjalno anatomijo, antropologijo in biostatistiko, za anatomijo, fiziologijo, patološko anatomijo, farmakologijo in sodno medicino, za notranje lečenje, nevrologijo in psihiatrijo, za detske bolezni in pedopatologijo, za dermatologijo in vcnerologijo, za kirurgijo in ortopedijo, za porodništvo in ginekologijo, za ofthalmoiogijo, za otolaryngologijo, za zo-bozdravništvo, za higijeno in socijalno zdravništvo, za vojaško zdravništvo, za fizikalno therapijp, balnologijo, klimatologijo in elektroterapijo, za farmacijo, za živino-zdravništvo, za matematični in prirodoslovni pouk, za telesno vzgojo in slednjič sekcija za tisk. Kongres češkoslovaških prirodoslovcev, zdravnikov in inženierjev se vrši običajno vsako peto leto. Opozarjamo ponovno naše zdravnike, prirodoslovce in inženjerje, da se kongresa v Čim večjem številu udeleže, ker jim bo nudil vpogled v napredek češkoslovaške vede in ker je združen s poučnimi izleti v češkoslovaška kopališča. — Odlikovanje. Za najboljše vežbanje novincev v predlanskem letu so odlikovani s srebrno medaljo za vestno službo pehotni naredniki Peter Hrast, Ivan Logar in Herman Tavčar, rezervni pehotni narednik Ivan Pahor, artiljerijski naredniki Janez Teras, Martin Kranjčanfn, TZdmund Vidmar, Vinko Fortuna, Anton Kapun, Albin Cizelj, Alojzij Reismann. Ivan Zajec, Ludvik Stok, Franc Mence, Alojzij Kralj, Miroslav Fleg in Jakob Zivko, inženjerska narednika Anton Komel in Andrej Poljak, rezervni inženjerski narednik Josip Puc, zrakoplovni narednik Alojzij Knap, bolničarski narednik Einest Markušck, pehotni podnarednik Rudolf Rchar, artiljerijski podnarednik Ivan Kastelic. vodja T. klase obrtne erane v mornarici Franjo Novak, vodja II. klase artiljerijske grane Franjo Postišek in vodja III. klase tgrpdne erane Franio Voh. — Iz državne službe. V višio skupino so pomaknjeni finančni koncipijent pri davčni administraciji v Ljubljani dr. Anton Mate-Itč. finančni koncipist pri delegaciji ministrstva v Ljubljani Jernei Božič in finančni koncipist pri davčnem okrajnem oblastvu v Sloven.T^radcu uka Potočnik: vpokojena sta inspektor agrarne direkcije v Sarajevu Anton Rožič in inspektor okrožnega agrarnega urada v Mariboru Mato Gregorovič; na lastno prošnjo sta odpuščena iz državne službe inžeinjerja gradbene direkcije v Ljubljani Franc Rueh in Josip Porenta. — Spominu našega velikega nacionalnega borca Btankrnrja bo posvečena spominska svečanost, ki se bo vršila iutri zvečer v sejni dvorani staromestnega magistrata v Pragi. Svečanost otvorita praški župan dr. Baxa in predsednik Jadranske Straže Roko Prodanovič. O političnem delovanju pokojnoga Biankinija in njegovem sodelovanju s Čehi bo govoril dr. Kramaf. *o njegovem zadnjem delu »Jadranski Straži« pa dr. Mandič. Spominske svečanosti se udeleže številni zastopniki češkoslovaškega političnega in kulturnega življenja, rugoslovcnske kolonije in vsi prijatelji jugo-slovenskega naroda, za čigar svobodo si je pridobil Biankini nevenljivih zaslug. Udeleženci se vpišejo v spominsko knjigo, ki bo poslana »Jadranski Straži« v Splitu. — Polkovnik Nedeljkovič v Brnu in Bratislavi. Na povabilo češko - jugoslovenske Lige in Saveza češkoslovaških oficirjev je piedaval naš vojaški ataše v Pragi polkovnik Nedeljkovič včeraj v Brnu. danes pa v Bratislavi o zmagoviti ofenzivi srbske armade na solunski fronti. — Osebne vesti s pošte, Za pogodbeno poštarico v Ivanjcih je nastavljena M. Ce-rar. — Pb. ur. V. Jagodic v Celru je odpovedal poštno službo. — Pogodbena pošta Sent Janž na Dravskem polju se je prevedla v razredno državno pošto. — Turški minister v Subotici. V soboto se je vozil skozi Subotico turški minister socijalne politike Uredin beg, ki potuje v Budimpešto. — Nemški geografi v Datmaciii. Savez nemških geografov priredi skupni izlet članov na naše Primorje. Izletniki se pripeljejo na Sušak v sredo 18. t. m., v četrtek pa odpotujejo v Šibenik. Ogledajo si tudi Split in Dubrovnik, potem se pa vrnejo Čez Mostar, Sarajevo in Zagreb v Nemčiio. — S šibenrških otokov. Zaradi silne suše smo jeseni pridelali malo vina. Zato je zda i vino tako drago. Vinogradniki ga drže ^k> 5 in celo po 6 Din liter, po krčmah se pa ^oči po S Din. — Sadno drevje, kakor man-lelji. smokve i. dr. ie že odevetelo. — Tujski promet se posebno na celini od leta do leta lepše razvija. Z niim se odpirajo prebivalstvu viri novih dohodkov. Lani smo imeli nekaj tujcev - letoviščarjev tudi na otokih. Začetek je storien. Letos jih pričakujemo še več, posebno dragih bratov Slovencev se močno veselimo. — Vojni minister In angleški poslanik v Dalmaciji. Danes je prispel v Split vojni jninister general Hadžič v spremstvu angleškega poslanika Kennarda in angleškega atašeja. Iz Splita se odpeljejo na križarki »Dalmacija^ v Boko Kotorsko. — Delegacija praške mestne občine v Jugoslaviji. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Šeba je določil v sporazumu z beograjsko občino program poseta delegacije praške mestne občine na čelu z žu- panom dr. Baxo in njegovo soprogo. Delegacija, ki bo štela 16 članov, se odpelje v sredo zvečer v posebnem spalnem vagonu v Beograd, od koder odpotuje v Zagreb in v Ljubljano. V Beogradu izroči delegacija kot dar Prage odlitek Mvselbekovega kipa »Knez Vaclav«. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 2. do 8. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 14 slučajev svinjske kuge in 5 perutninske kolere. — Razid društva. Glasbeno društvo »Zarja« na Spodnjem Bregu pri Ptuju se je 1. februarja L I. prostovoljno razšlo. — Iz »Uradnega Hstac. »Uradni list« št. 36 z dne 14. t. m. objavlja pravilnik o prenosu poštnih pošiljk po zraku v notranjem prometu kraljevine SHS in odločbo, s katero se znižuje minimalna stopnja uvozne carine na riž, če ga uvažajo domače lu-ščilnice v dodelavo. — Prvi mednarodni kongres lingvistov. Od 10. do 14. t. m. se je vršil v Haagu prvi mednarodni kongres lingvistov, katerega se je pa udeležilo le malo zastopnikov slovanskih držav. Za delegata češkoslovaških lingvistov je bil določen med drugimi tudi profesor Murko, ki je bil pa zadržan in se kongresa ni udeležil. — Vinski sejem in vinska razstava v Beogradu v času od 22. do 25. aprila t. 1. 2000 razstavljalcev z okrog 5000 vinskih vzorcev iz cele države. Legitimacije za po-set tega sejma, oziroma razstave se dobe tudi pri velikem županu, oddelek za kmetijstvo, v Ljubljani in pri vseh sreskih poglavarjih (sreski kmetijski referenti) liub-1 jonske oblasti po 12 Din komad. Imciitelji legitimacije imajo pravico na polovično vožnjo za vse razrede vseh vlakov ter na brezplačno poskušnjo vseh vrst razstavljenih vin, plačavši za vstopnico in katalog 10 dinarjev. Potovanje se lahko nastopi že 18 aprila, a povratek se lahko podaljša na 28. aprila t. L Prekinitev vožnie pri tem potovanju po § 25 ZSU. dovoli en a. — Materinski dan. Dne 13. maja bodo praznovala ženska društva po vsem kulturnem svetu »Materinski dan«. Ta dan bodo praznovala tudi po vsej širni Jugoslaviji vsa naša ženska društva, ki so včlanjena v Narodnem ženskem savezu. Prosimo, da se blagovolijo druga društva na to ozirati. — Vreme. Aprilsko vreme traja dalje. Barometer kaže še vedno iznreaienliivo in v aprilu najbrž ne bomo imeli stanovitnega lepega vremena. Danes zjutraj le kazal barometer v Ljubljani 753, termometer + 9° Celsija. Dopoldne je bilo močno oblačno, malo pred 12. uro je pa divja! nad mestom močan vihar, ki je metal s streh kose opeke. Takoj nato je začelo deževati. Včeraj je bilo po vsej državi oblačno, samo v Ljubljani deževno. V Skopim so imeli 20 stopinj nad ničlo, v Splitu 18. v Mariboru, Zarebu in Sarajevu 17, v Beogradu 16, v Ljubljani 15. V Splitu ie pihal močan jugovzhodni veter in morje je bilo precej razburkano. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani šofer tvrdke Šarabon g. Joško Hro-v a t. Pokojni je bil simpatičen, vesten in marljiv uslužbenec, ki ga bo podjetje težko pogrešalo. Pogreb bo jutri ob pol štirih iz mrtvašnice splošne bolnice. — Danes je preminula v Sp. Šiški soproga trgovskega potnika ga. Jožica Krek. Pokojnica je bila vzor plemenite Žene in skrbne matere Pogreb bo jutri ob petih popoldne iz Lepodvorske ulice SL 23 v Spodnji Šiški. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožaljel * Obilen blagoslov. V Cvenu na Murskem polju je 40-letna Jožefa Rusova porodila petnajstega otroka. Od vseh iih živi 11 Srečni oče različni. Težak gospodarski in socijalni položaj prebivalstva se čuti sicer povsod, pa to ni glavni vzrok. Kaikor drugod, tako je tudi v Nemčiji opažati, da v glavnem nazadujejo porodi v mestih, zanimivo pa je, da se danes otrok izogibajo tudi proletarci in da je ta splošni povojni pojav objel vse sloje, kajti tudi z dežele ne prihajajo v tem pogledu razveseljiva poročila. Vzroki so različni. Na eni strani strah pred deco, na drugi je pa želja po svobodi močnejša in dandanes ljudje praktično računajo, da se sredstva, ki so potrebna za vzgojo otrok, lahko potrošijo v lastne potrebe in sebi v prid. Tu igra egoizem nekako podrejeno vlogo. V Ameriki se je uveljavila parola: Oroka ali avto. In ta parola se je uveljavila tudi v Nemčiji, zlasti po večjih mestih. Da to drži. dokazujejo številni zakoni mladih parov. To vprašanje jo sicer zakonce spravilo v zadrego, toda v večini primerov se odločijo — za avto. Tako je najti v Berlinu, ki v tem pogledu prednjači vsem ostalim mestom, nebroj mladih zakoncev, ki imajo svoj avto, ničesar pa nočejo slišati o otrocih, z motivacijo, da si takega »razkošja« ne* morejo privoščiti. Seveda tu ne gre za luksuz, kajti otroci niso »luksuz«, pač pa jim je treba žrtvovati vso komodnost, udobnost in čas — torej dobrine, na katere generacija od 25 do 30 leta noče resignirati. Da pa niso razdrapane socijalne in gospodarske razmere krive nazadovanju porodov, dokazuje tudi dejstvo, da se število zakonov od leta do leta množi. Sicer se zaenkrat Nemčiji ni bati izumiranja, vendar so pa za to že zdaj dani vsi pogoji in če bo število porodov še nadalje padalo, čaka Nemce ista usoda kakor Francoze. Kako jo je Osman Ullah zagodel Angležem Angleži so se pošteno oddahmH, ko je afganistanski kraHj Aman Ullah zapustil Amgliijo. Mož jo je namreč Angležem pošiteno zagodel. Imel je svoje muhe in kaprice, katere so morali Angleži mirni požreti, če se niso hoteli zameriti Njegovemu Veličanstvu, ki je še vedno vaizial Amgili'je. Talko se je eksotična kralj kapriciral, da takrat, kadar se on vozi z avtomobilom po cesta, ne sme dotične ulice pasirati noben drug voz. In če je mimo kralja le švignil kak avtomobil, je bito Njegovo Velačainstvo globoko užaljeno. Amah UMan je imel pa še druge muhe. Tako kakor v Nemčift, je tud? v Anghui nakupil več krasnih avtomobilov, dragulje in toalete, toda računa mikser ni poravnal. In angleška vlada je •morala ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Da se izogne škandalom je morala po-ravinaitii vse njegove dolgove, M so zna-ša'li več rm1"i(joe prenese na novi račun. Vse to je bilo sprejeto soglasno ler upravi kakor tudi uradnistvu banke izrečenu zalivala za njihovo požrtvovalno poslovanje. Vsled poteka funkcijske dobe izstopajoči član upravnega sveta. g. Leo Souvan. kakor tudi vsi člani nadzorstva, so bili nespremenjeno na novo izvoljeni Ob koncu zborovanja je izrazil predsednik zavoda, g. dr. Defran-ceshci, prepričanje uprave, da so sedaj skoro vse težke posledice inflacijske in optimistične povojne dobe srečne odst ran jene in da gremo nasproti zopet mirnim in treznim gospodarskim uspehom Ljubljanska kreditna banka bo smatrala vedno za svojo prvo dolžnost, dati vsa svoja sredstva v vsaki primerni obliki na razpolago v prvi vrsti slovenski trgovini, obrti in industriji, kot ie to v ostalem dokazala ves čas svojega 27letnega obstoja. —g Dobave Direkciia držajih iclez* nic, gradbeni oddelek, v Ljubljani sprejema do 17. aprila ponudbe glede dobave 2500 komadov spojnih vijakov (Predmetni pogoji so na vpogled pri gradbenem odele* nju.) — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 24. apnla ponudbe cie= de dobave 1 vagona pšenične moke — Di* rekcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 26 aprila ponudbe glc» de dobave 140 ni:1 jamskega lesa — VrŠ'le se bodo naslednje ofertalne licitaciie: Dne 20. aprila pri komandi voinega okruga v Karlovcu glede dobave 20.000 kg >lame; dne 21. aprila pri komandi mesta v Cako\cu glede dobave 260.000 kg sena in 60.000 kg slame; dne 23 aprila pri komand: vojnega okruga v Varaždinu glede dobave 180.UH) kg sena in 50000 kg slame; dne 26 apnla pri intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 170 000 kg slame: dne 26 apnla pri intendanturi drav. ske divizijske oblasti v Liubliani glede do» bave 50.000 kg slame. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki su v pi>arm Zbi^r« niče za trgovino, obrt in industrijo v Ljub* Ijani interesentom na vpogled —2 Zamenjava turških novčamc Tur« čija zamenjuje ves turški papirnati denar bivšega turškega imperija za nov papirnati denar turške republike. Zamenjava se ie pričela dne 5 decembra 1027 in traja do 5 junija 1928 šest mesecev). Po preteku tega roka izgubi papirnati denar bivšega turškega imperija vsako vrednost Pride! Pride! JffedveSja svatba veliki ruski film Elitni Kino Matica. |£| čitajte „Ponedeljek"! Damski plašč skoro nov. za srednjo postavo — takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda» pod «Plašc7734«. Trgovska sotrudnica dobro izurjena v mešani stroki išče mesto prodajalke ali bla* gajničarke. Ponudbe pod «Mai 73S» na upravo «Slov Nar.«. Opremljeno sebo čisto, zračno in z električno razsvetljavo. 15 min od glavne pošte, oddam s 15 aprilom solidnemu gospodu Mesečno Din 300 z zajtrkom. Ponudbe na upravo lista pod «Mir* not>/6°3 Str jjno oletenje Lufza ffarj'ng. Turaški trg 5 Specialna trgovina domačih pletenih najfinejših damskih moških in otručiih DMC noga* vic v vseh modernih barvah Stare nogavice se lepo podple* tuje. Istotam se tudi kufrira trpežno, lepo in poceni 487 Meblovano sobo čisto, zračno tn z električno razsvetljavo, oddam, tudi s celo oskrbo, za mesec april maj in juni na Bledu Ponudbe na upravo lista pod «Lc* tovišče»'712. Trgovski pomočnik vojaščine prost, izurjen v špe* cerijski trgovini. želi preme? niti sedanie mesto event. gre tudi za skladiščnika ali po* slovodio Ponudbe na upravo lista pod ■ Dober prodaja* lfC»/697 mm ..ESTRi TRt 1! r perote rtr • /atorr tffr tov ?r «p*nfr •Ov 'r $ o < v.-j t: en ocm i iG.ionr Sobo snažno in solnčno v centrumu išče gospa. — Ponudbe pod «Poseben vhod/756». Pazite na obleke Ker si veliko, veliki* lahko pn. h-anite Č«. jo da^tt- čistit ir ^i. vat :emiĆ4jo oralmc« (cier ie cena ra(mžia ir. najbolj solidna postrežba Anton Boc, I..I1 TLJANA 'selenburgova ul št 61 — tovarna Vič-GHuce Zdravilišče Dobrna pri Celju. Izredni popusti od 15. aprila do 14. junija! 20 dnevno zdravljenje (dovoz stanovanje. hrana. zdravnik, kopeli, odvoz): za dižavne, oblastne uslužbence m člane vseh bolniških blaga in 1.140 di= narjev. za vse druge 1.320 Din — Prospekti pri upravi zdTa* vilišča in Tourist office. Ljub* Ijana. 731 PLANINKA I D K a ~ i l m i prenavlja, čisti m osvežuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delo« vanje čreves, oapihova* vanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča m žolčni kamen. Vzpodbuja apetit io izborno učinkuje pri arteriosklerozi — .PLANINKA, čaj Je pristen v plombiranih p«* ketih po Din 20.— z o a* pisoro proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah) Ju goslo venski muze)!! Slike, obleke, orožja, dokumenti itd. Po vsaki ceni razprodaja tudi na obroke, Beograd, Sremska 6 — Najbolje si je ogledati osebno V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljem brat, stric in svak. gospod Joško Hrovat šofer tvrdke A. Šarabon v nedeljo, dne 15. t. m. po enoletnem mučnem trpljenju v 36 letu starosti, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 17. aprila 1928 ob % 4 uri popoldne iz mrtvašnice splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. aprila 1928. Globoko žalujoči ostali □□C roDDDDDUUlJlJLlLlLLJUUU I JI )UUUUL= □ □ □ □ □ □ S n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Slovenci smo občudovali Svejka najprej v filmu, potem na odru, a sedaj ga imamo tudi v knjigi. V vrlem vojaku Svejku je na preprost, a tem bolj učinkovit način osmešeno vse, kar na9 je morilo in mučilo pred prevratom in v svetovni vojjii -. militarizem, spiceljstvo, vojaško zdravaištvo, štreberstvo, renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denuncijantov. Dokler bereš, se zabavaš, smehljaš in pritrjuješ: >Da, prav tako ie bilo L 1914 in ves čas med vojno.< PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v svetovni vojni je izdala v jako lični opremi (broširana knjiga velja Din 46. vezana Din 56) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. D □ 8 H □ a ■ M H I M H H U H B H ■ M H U I I ■ H I H M U H H H I M I H H ■ PO MBIIIIIIIBHItH EEBBOOD Nakup zlata, srebra, platina, bakra, medenine, dana ttd — Tovarna ca ločen]« dractb ko-vin. UabUans VII «8/1 KLJUČAVNIČAR ANTON KETTE — sc je preselil — v Bohoričevo ulico št 33. — Izdeluje stroje za rezance in klučavničarska dela. 52/T Ocarinjen je vseli uvoznih, izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno io po najnižji tarifi RAJ KO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvfcovn cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carice do men) deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 51/T Po krakti in mučni bolezni ie danes odšla v Večnost naša nad vse ljubljena soproga, mamica, hči. sestra, svakinja in teta, gospa Jožica Krek soproga tr&. zastopnika Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 17. aprila 1928. ob 5. uri popoldne od doma žalosti. Sp Šiška Lepodvorska ul. 23 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. aprila 192S. Janez Krek, soprog: Janezek in jMilan, sinova, in ostalo sorodstvo. tir*« po.ebDejfa aa£a*nila Mestni £>o;rrebni htoi Objava Po sklepu XXVIII rednega občnega zbora z dne 14. aprita 1 «28 bo izplačevala L.uo-Ijanska kreditna banka v Ljubljani zi I. 1927 6°!»-no dividendo.L i. Din 9- po delne« za kupon št. 27, ki se bo vnovčeval izza dne 16. aprita 1928. Kupon bodo vnovčevale: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebu. Češka komerčni banka v Pragi in Živnostenska banka, fi i-jalka Wien. V Ljubljani, dne 14 aprila 1928 Upravni trat. Urejuje: Josip Zupančič — Z» «N«mtjn. rb*«mr« l