Listek.
703
mnenji predavateljem spadajo ljudje,   ki so se pokopavali v dolenji starejši pldsti,  v etnografskem oziru k Slovauom, kar se dokazati dd tudi iz bizantinskih pisateljev.
Poslušalci so pohvalili nad jedno uro trajajoči govor z živahnimi dobroklici.
X.
Književne novice iz Bosne. Pod uredništvom vladnega svetovalca Koste Hor-manna izhaja v Sarajevu »Glasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini«, v katerem se zbirajo lepi spisi in sestavki o zgodovini teh dežel. V drugi knjigi nahajamo tudi spise dveh naših rojakov. Prof. Em. Lilek opisuje: »Riznico porodice Hraniči 'nadi mak Ko-ača) na str.   1.—25 , prof. J. Seunik pa  »Blagajevo maslinico.   — Daphne Blagavana«.
»Sedmo izvješče velike gimnazije v Sarajevu, objavlje.no na kraju školske godine L888/89« pa donaša na str. 3.—52. začetek zanimive razprave prof. E. Lileka »iz drža vnog ustrojstva Bosne Hercegovine u srednjem vijeku«. Čestitamo gospodu pisatelju, da se je lotil tega dela, ki bode zanimalo gotovo vsakega, ki se bavi s slovansko zgodovino.
W. R. S. Ralston -j-. — Ime tega moža, ki je izdihnil blago svojo dušo nagloma dne 6. avgusta t. 1 v North Crescentu, Bedford Scuiare, imenovalo se je časih tudi po naših mesečnikih. Bil je glavni zastopnik slavistike na Angličanskem ter si je s svojim književnim delovanjem posebno za Rusijo pridobil toliko zaslug, da ga je sanktpeter-burška akademija 1. 1886. imenovala za svojega dopisujočega uda. William Ralston Shedden Ralston se je porodil 1. 1828.; odgojeval se je v Trinitv College, Cambridge ter dosegel 1. 1850. stopinjo »magistra artium«. Od 1. 1853. do 1875. 1. služboval je v knjižnici britanskega muzeja. Njegov načelnik Panizzi ga je vzpodbujal, naj se prične učiti ruščini, ki se je tedaj na Angličanskem gojila menj nego dandanes. Polagoma se je seznanil do dobra z ruskim jezikom in rusko literaturo ter si jo priljubil tako, da ju je z veseljem gojil do zadnjega časa. Večkrat je tudi potoval na Rusko? kjer je bil vselej prijazno vzprejet. Dvakrat je bil odločen za Ilchesterska predavanja v Oxfordu, kar mu je pridobilo mnogo odlikovanj na Ruskem. Ralston je prvi, ki je izkušal na Angličansko vpeljati narodno rusko slovstvo. Prva in na Angličanskem tudi najznanejša njegova knjiga je -»Krilo/ and kis Fabks«, katera je doživela nekoliko natiskov in je še vedno priljubljena. Ruskemu narodu ga je pridobila posebno ruska preprostost, srčnost in vernost; on sam je postal nekak Rus med Angličani. Zunaj Anglije je posebno zaslovela njegova prijetno pisana knjiga »Ihe Songs of ihe Russian Peoftle«., ki nam kaže ruski narod v njegovih pesmih in je dosegla dva natiska. Zapadnim primerjalcem pravljic je dolgo časa bila jedini dostopni vir tretja Ralstonova knjiga -»Russian Folk-Tales«., katera je bila pred nedavnim tudi na francoščino preložena. Od Ilchesterskih svojih predavanj je izdal tiEarly Russian history*. 1 1874. Na angličanski jezik je 1 1869. preložil tudi jedno povest Turgčneva, s katerim sta si bila dobra prijatelja; pred nekimi leti je bil Turge"nev Ralstonov gost v Londonu. Poleg povedanih del pa je pisal mnogo za razne »magazine«, kakor imenujejo Angličani »tolste« svoje časopise, in pa za kritične liste (reviews), večinoma samo o ruski literaturi in ndrodnem slovstvu (Folk-lo.e); zadnji čas je sodeloval posebno pri »Pall Mali Gazette«, »Saturdav Review«, »Athenaeum« in »Academv«. Blag in navdušen je vedno pomagal vsakemu, kdor je iskal njegove pomoči; njegova zasluga je 11. piv, da si je Mr. (zdaj Sir) D Mackeuzie Wallace mogel do biti dobrega založnika za svojo imenitno knjigo o Rusiji. Kako navdušen je bil za narodno slovstvo rusko, temu je pač najboljši dokaz to, da je v dobrodelne namene otrokom pripovedoval ruske pravljice, h katerim predavanjem so vreli tudi odrasli ljudje obojega spola. Takisto je njegova zasluga, da se je začelo narodno rusko slovstvo na Angličanskem in v Ameriki gojiti z večjo skrbnostjo; prim. »The Epic Songs of Russia, By Miss ffaptrood«., knjigo, kateri o teh stvareh nimajo Nemci postaviti kaj na stran.