delavska enotnost
7- 8. 1976 - ŠT. 31 - L. XXXV. -	CEN A 3 DIN
GlAVNI UREDNIK:
v°JKo Černelč
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
TEDEN DNI DO COLOMBA
Čez dober teden dni bo glavno mesto Sri Lanke Colombo Pitalo prestolnica neuvrščenega sveta. Vodilni predstavniki neuvrščenih držav, zastopniki desetih držav — opazovalk er enajstih osvobodilnih gibanj in drugih naprednih organi-acij ter gostje se bodo zbrali na peti vrhunski konferenci neuvrščenih. Nedvomno bo to nov pomemben mejnik v raz-V0JU gibanja in politike neuvrščenosti, ki sta v minulih pet-n^stih letih, od prve konference leta 1961 v Beogradu, iz-redno napredovala. Neuvrščena politika se je uveljavila kot resnična svetovna politika; kot pravijo, postala je glas člo-veštva. Nič več ni samo moralnopolitična sila, čedalje pomembnejše so tudi njene materialne moči.
Koriferenca v Colombu pa ni pomembna le za neuvrščeni avet, z zanimanjem jo pričakujejo tudi drugod po svetu, kajti ;° “P zborovanje voditeljev večine človeštva; resda večine, ki prrna vseh pravic, ki ji gredo, ki je še vedno zapostavljena m izkoriščana, a katere glas se čedalje močneje sliši v svetu, Pa ne samo sliši, tudi upošteva, kajti neuvrščena politika je, rr3! tudi tu ponovimo že tolikokrat izrečeno ugotovitev, po-ala mednarodni dejavnik, brez katerega ni mogoče reševati Pouličnih^ gospodarskih in drugih problemov v svetu.
nprave na konferenco v Colombu so v bistvu že kon-, Pe, poseben pečat pa so jim dale številne izjave vodilnih zavnikov neuvrščenega sveta, ki so v zadnjem času sprego-0nli o vlogi in pomenu neuvrščene politike in o svojih pričevanjih od zborovanja v Colombu.
Josip Broz TITO, predsednik SFR Jugoslavije: ,,Na konfe-mnci bo prišla do veljave popolna enotnost neuvrščenih ČČ Ne smemo pa dovoliti, da bi konferenco obremenjevali bilateralni problemi, ker je pred nami toliko velikih vpra-anj, ki zadevajo interese vseh. Če bomo tako ravnali, bo to nalboljši odgovor vsem, ki z neposrednimi ali posrednimi Pntiski in vmešavanji poskušajo zasejati razdor v vrste neuvrščenih in oslabiti njihovo vlogo in vpliv na mednarodno
. Anvar el SADAT, predsednik Egipta: ,.Prepričan sem, da 18 neuvrščenost potrebna, da je nujna za sodobni svet v času Popuščanja. V zmoti je tisti, ki misli daje neuvrščenogiba-Je izčrpano in preseženo. Nasprotno, to je najmočnejša sila svetu za njegovo preusmerjanje s poti spopadov in tekmo-anj za območja vplivanja na pot resnične enakopravnosti, ^spodarske pravičnosti in miru.“
• ^AKARIOS, ciprski predsednik: „Nedvomno bodo vsi ™eleženci konference, vštevši islamske države, izrazili soli-arnost s prizadevanji Ciprčanov, da bi dosegli mirno rešitev japrskega problema. Ta solidarnost bo moralna pomoč, ka-ere pomena nikakor ni mogoče zanemariti.“
Princ SUFANUVONG, predsednik Laosa: „Ta konferenca aa vrhu bo neuvrščenim državam omogočila boljše medse-^°j|io poznavanje in razumevanje, krepitev solidarnosti in zajemne pomoči v boju proti kolonialističnemu in neoko-0nialističnemu imperializmu, rasni diskriminaciji in cio-izniu, v boju za kulturni in industrijski razvoj in napredek.“
V. BARABAŠ
Med hribi in jezerom je igra za oddih še najprivlačnejša. — Foto: A. Agnič
Janez Barborič v Ptuju
ZAKON IN PRAKSA
Na pogovoru z družbenopolitičnim aktivom iz Ptuja ugodno ocenil javno razpravo o »mali ustavi« — V Mesokombinatu — Perutnina Ptuj razvili uspešen dohodkovni sistem
Predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič je minuli četrtek s sodelavci obiskal Ptuj, kjer je na krajši slovesnosti podelil dolgoletnemu sindikalnemu delavcu ŠTEFANUMATJAŠCU zlato značko sindikatov. Ob tej priložnosti se je Janez Barborič sestal tudi z družbenopolitičnimi aktivom ptujske občine. Sindikalni ter drugi družbenopolitični in upravni delavci iz Ptuja so predsednika sloven skih sindikatov seznanili s potekom javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, z rezultati vpisa javnega posojila za ceste in z nekaterimi drugimi aktualnimi akcijami in nalogami, s katerimi se ta čas srečujejo, nato pa so gostje obiskali Mesokombi-nat - Perutnino Ptuj. Potem ko so si ogledali proizvodne prostore, so jih predstavniki tega skoraj tisoččlanskega delovnega kolektiva seznanili z uspehi in nekaterimi težavami pri delu.
Predsednik občinskega sindikalnega sveta Ptuj JANKO BEZJAK je na pogovoru političnega aktiva najprej orisal družbenopolitične razmere v občini, nato pa je spregovoril o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Povedal je, da so v ptujski občini ustanovili stočlanski predavateljski aktiv, ki je obiskoval organizacije združenega dela in seznanjal delavce z namenom in vsebino osnutka zakona. Žal pa so ponekod menili, daje osnutek zakona nekaj, kar zanima samo predavateljski aktiv in sindikalne aktiviste, ne pa ena največjih pridobitev vseh naših delovnih ljudi, ki naj v mnogočem spremeni in postavi na nove temeljne samoupravne in dohodkovne odnose v delovni organizaciji. Kjer niso soočili lastnih razmer z osnutkom zakona, je bila jalova javna razprava, čeprav je trajala nekaj ur.
Doslej so imeli javno razpravo že v treh četrtinah vseh delovnih organizacij v ptujski občini. V večini pri*
merov je javna razprava potekala tako, kot so si zamislili sindikat in družbenopolitične organizacije: ne samo seznanjanje z določili zakona, temveč tudi kritična in konstruktivna razprava, v kateri se sooča osnutek zakona s konkretnimi razmerami v delovni organizaciji. Tam pa, kjer niso ravnali tako, bodo javno razpravo v najkrajšem času ponovili.
V nadaljevanju je Janko Bezjak seznanil udeležence pogovora z rezultati vpisa posojila za ceste. Tudi tu so z doseženimi rezultati lahko v dokajšnji meri zadovoljni. Po višini vplačanega posojila so Ptujčani na drugem mestu v Sloveniji Seveda pa jih samozadovoljstvo ne bo premagalo in bodo z vpisovanjem nadaljevali Prav tako uspešno poteka zbiranje pomoči za Posočje. Več kot polovica delovnih organizacij v ptujski občini je že vplačala svoj prispevek. Od drugih nalog, s katerimi se ukvarjajo ptujski sindikati, je Janko Bezjak omenil še priprave za izvedbo referenduma za samoprispevek
za gradnjo osnovne šole, ustanovitev kluba samoupravljavcev in počitniške skupnosti, na koncu pa je opozoril še na nekatera vprašanja pri družbenem planiranju.
PLANI NAREJENI, KASNI KOORDINACIJA
FRANJO GNILSEK, predsenik izvršnega sveta občinske skupščine, je goste seznanil s potekom družbenega planiranja. „Ne bi se radi hvalili, ker to ni naša navada, vendar je res, da smo tokrat uspeli aktivirati prav vse delavce. O družbenem planu so imeli priložnost in so resnično razpravljali vsi delavci pri nas,“ je dejal Povedal je, da so že v maju in nato junija, ko so s plani prehajali v zaključno obdobje, pristojne v republiki opozarjati, da so planirane postavke v marsikaterem primeru samo želje, ker so pač v razkoraku z mož-nostmi, zato so jih tudi zavrnili. Sedaj se je izkazalo, da so imeli prav!
PLANIRALI DVE LETI, RAZPRAVLJALI 10 DNI!
Predsednik slovenskih sindikatov JANEZ BARBORIČ je dejal, da se mu zdi največja napaka pri snovanju družbenih planov razvoja izredno kratek rok: plani so nastajali dve leti, delavci pa so se morali o njih izreči v desetih dnevih. To je premalo! Javna' razprava bo trajala še do konca oktobra, za delavce pa bo posebej zanimiv potek razprave v septembru, ko bo plan predstavljen že s številkami: takrat se bodo lahko izrekali, o konkretnih odločitvah.
(Nadaljevanje na 4. strani)

Ob zvokih žalostink velen sKe rudarske godbe imoški S3 pevskega zbora Kajuh s “dnjo soboto popoldan, 3: •Nija, pospremili v Velenj J*3 zadnjo pot rudarje Alojz r*pnika, Jakoba Podgorški Franca Polaka in Mirka Zli .reka, ki so izgubili življt ^ v eni največjih povojni nesreč v velenjskem premt Sovniku. Na zadnje slovo žrtvami nesreče v Šalešker
Premogovnem bazenu je p več kot 5000 ljudi - c Rudarsko elektroen ^Jakega kombinata Velen h?ovni ljudje in občani ! eske doline, delegac juugih slovenskih rudarsl Kolektivov ter republišl Vodstev družbenopolitičr organizacij in izvršnega svt Slovenije.
STRAN 3
STANE
OCEPEK:
V gradnji najnujnejše od
nujnega
Tito: Neuvrščenost je trajna potreba človeštva
„Za politiko neuvrščenosti ni alternative, če dolgoročno želimo mir in sodelovanje v svetu,“ je v intervjuju agenciji Tahjug pred peto konferenco voditeljev neuvrščenega sveta poudaril predsednik Tito. Izčrpno je spregovoril o koreninah politike neuvrščenosti, o njeni privlačnosti za pretežni del sveta in o velikem prispevku neuvrščenih držav k spremembam v svetu in k boju za nove mednarodne politične in gospodarske odnose. Pri tem je med drugim poudaril, da so neuvrščene države z vso svojo dejavnostjo precej prispevale k spoznanju, kakšni morajo biti mednarodni politični in gospodarski odnosi v svetu resnične medsebojne odvisnosti in kako se je treba zanje bojevati. „Brez tega prispevka neuvrščenih držav, ki je ne samo moralnopolitična, ampak tudi čedalje močnejša materialna sila, bi bil svet danes drugačen in v vsakem pogledu revnejši. Zato neuvrščenost ni začasen in prostorsko omejen pojav, temveč trajna potreba sodobnega človeštva."
„Privlačnost politike neuvrščenosti," je dejal predsednik Tito, „se je od začetka izražala v tem, da je čedalje širši krog držav prihajal do spoznanja, da tudi svoja prizadevanja za neodvisno politiko in položaj enakopravnega subjekta v medna-rodnili odnosih lahko najbolje uresničijo prav s članstvom v gibanju neuvrščenih. Univerzalnost in življenjska moč te politike se izražata tudi v tem, da celo nekatere države, ki so članice blokov, kažejo željo, da bi se tesneje povezale in sodelovale z neuvrščenimi državami. To objektivno vpliva na uveljavljanje politike neuvrščenosti na novih območjih in pelje k postopnemu premagovanju blokovske delitve."
Predsednik Tito je poudaril, da mnogi izrekajo priznanje politiki neuvrščenosti in konstruktivni vlogi neuvrščenih držav, in to celo nekateri od tistih, ki so jo prej pogosto napadali. Toda pritiski in izsiljevanja neuvrščenih niso prenehali, s približevanjem konference v Colombu se celo krepijo. Med pritiski na Jugoslavijo je predsednik Tito omenil tudi ravnanje ameriškega veleposlanika v Beogradu Silbermana, ki je v Ameriki sprožil kampanjo proti nam in govori, da velja izvajati pritisk na Jugoslavijo, ter deli nauke o naši notranji in zunanji politiki in se vmešava v naše notranje zadeve.
„Vsaka konferenca," je ob koncu intervjuja Tanjuga poudaril predsednik Tito, „je dala svoj posebni prispevek h krepitvi in razvijanju gibanja neuvrščenosti in spreminjanju mednarodnih odnosov. Prepričan sem, da bo tudi bližnje srečanje v Colombu označilo novo etapo v boju za politični in gospodarski napredek v svetu. Izrednega pomena bo da bo konferenca ponovno odločno poudarila poglavitna načela in še bolj okrepila vlogo neuvrščenosti kot samostojnega in nenadomestljivega dejavnika pri ustvarjanju pravičnejšega in boljšega sveta. S tem bo znova spodbudila nadaljnje širjenje gibanja in približevanje politike cele vrste držav neuvrščenosti, kar je vsekakor eden izmed njenih poglavitnih ciljev. In vse, kar je bilo doslej doseženo v tem pogledu, je eden izmed največjih uspehov in hkrati potrditev življenjske moči in zgodovinske obetavnosti gibanja neuvrščenih."
KAJ SMO STORILI...
GRADIMO
NA
TEMELJIH!
Brez znanja ni uspešnega upravljanja, prav tako pa tudi ne samoupravljanja. Znanje pomeni za samoupravljavca in še posebej za družbenopolitičnega delavca tisto osnovo, iz katere, če jo stalno dopolnjuje, črpa svoja mnenja in seveda odločitve. Vloga, ki so jo dobili sindikati z novo ustavo, pa še posebej terja precej visoko raven znanja sindikalnih funkcionarjev.
Ni torej naključje, da smo na 8. kongresu slovenskih sindikatov med drugim sprejeli tudi sklep in program izobraževanja sindikalnih delavcev. Program, ki smo ga sprejeli, je načelen in okviren ter ga posamezni sindikalni odbori in občinski sveti dopolnjujejo in prilagajajo svojim potrebam. V večini občinskih svetov je izobraževanje že postalo nepogrešljiv del celotne sindikalne politike. Enodnevni, dvo in več dnevni seminarji za sindikalne delavce posameznih TOZD, za člane delavske samoupravne kontrole, samoupravnih organov in drugih se nenehoma vrstijo. Kako obsežno delo pa predstavlja izobraziti vsaj z najosnovnejšim znanjem sindikalne ■ funkcionarje, nam pove dejstvo, da je samo v Sloveniji v sindikalnih odborih več kot 60 tisoč delavcev. Zato izvajanje načrta o izobraževanju ni preprosta ne kratkotrajna naloga.
Za izvajanje izobraževalnega programa v sindikatih skrbi Center RS ZSS za družbeno izobraževanje. Ena najvažnejših nalog centra je posredovanje solidnega znanja predsednikom osnovnih organizacij sindikata To so dvomesečni politični tečaji.
Naj o slednjih tečajih povemo nekaj več. Letošnji dvomesečni tečaj, ki se bo začel septembra, bo že deseti po vrsti, zato lahko že posredujemo nekaj ugotovitev, ki so predvsem pozitivne, je pa tudi nekaj kritičnih pripomb.
Prvo, kar lahko ugotovimo, je dejstvo, da se u deležuje tečajev vsako leto več slušateljev; od 96 udeležencev v prvem letu in 100 v drugem, je v tretjem letu v štirih tečajih poslušalo predavanja naših priznanih družbenopolitičnih delavcev že 144 slušateljev. Skupaj se je torej udeležilo dvomesečnih tečajev, ki prav gotovo dajejo zelo solidno osnovno znanje družbenopolitičnim delavcem v bazi, kar 340 udeležencev.
Ker center spremlja nadaljnji razvoj svojih slušateljev, lahko ugotovimo, da se je večina dobro uveljavila v političnem življenju temeljne organizacije. Predvsem zato, ker na tečaju niso pridobili samo temeljnega znanja, ampak v večini primerov tudi močno motivacijo za družbenopolitično vključitev v svojem okolju.
Velik uspeh centra je tudi v tem, da so predavanja posameznih predavateljev že v začetku skrbno beležili, jih razmnožili in sedaj služijo kot učni pripomoček slušateljem dvomesečnega tečaja in seveda organizatorjem drugih izobraževalnih seminarjev.
Dejstvo pa je tudi, da so ti dvomesečni tečaji ostali na ravni prvega. Nekje so morda naredili skok navzgor, drugje pa tudi navzdol, vsaj glede kvalitete, čeprav so se v zadnjem času kadrovsko močno okrepili.
Podatek, da je bilo 340 uspešnih tečajnikov, prav gotovo mnogo pomeni za začetek. Ce pa upoštevamo dejstvo, da je samo sindikalnih funkcionarjev v Sloveniji več kot 60 tisoč, je to vsekakor še vedno zelo skromen rezultat, če si želimo, da bi sindikalno organizacijo vodili ljudje s temeljnim znanjem, ki je osnova za pravilno odločanje.
ANDREJ AGNIČ
---------------------------------------'
Ali ste v vaši organizaciji že izbrali sindikalnega zaupnika Prešernove družbe?

M-
S
V Tovarni usnja Šmartno-Litija je že dolgo časa zaupnica Prešernove družbe ANČKA GRADIŠEK, ki je pridobila že 96 naročnikov za letošnjo knjižno zbirko PD.
IZ SINDIKALNEGA TISKA
Uvodnik v zadnji številki časopisa Dolgozok se v članku z naslovom „ Želimo šest milijonov ton“ ukvarja z bitko za kruh in za vsako zrno pšenice. Letošnji pridelek pšenice ocenjujejo na približno 5 milijonov 258.000 ton, to pa je za milijon ton več kot lani, piše člankar in nadaljuje: „Pohvale zaslužijo n-
samo znanstveniki, ki vzgajajo nove vrste, ampak tudi junaki dela - kombajnerji in delavci pri odkupu in prevozu letine .. .“ Na bolniškem dopustu smo bili pogosteje od predvidenega, porabimo tudi preveč zdravil, mnogo več smo porabili tudi na račun bolniškega in ambulantnega zdravljenja. To je trditev iz članka, ki podrobno analizira razmere v našem zdravstvu.
Časopis Dolgozok objavlja tudi šesto nadaljevanje spominov ozdravljenega alkoholika. Avtor tokrat obravnava vzroke čezmernega uživanja alkohola.
Poleg tega boste našli v časniku tudi zanimive članke, kot so tehtnici je tehtnica" in „bbčna izmena — brez toplega obroka", „V Evropi - Kanjiža".
JOZSEF NAGY
ŠTUDENTI V AKCIJI
Na ljubljanski univerzi bodo začeli izvajati program letošnjega tedna Komunista na jesen, trajal pa bo do maja 1977. leta. Predvideno je, da bo akcija potekala na vseh ravneh, torej od osnovne partijske organizacije do univerzitetnega komiteja, pri čemer naj bo kar najmanj manifestativna. Vanjo nameravajo pritegniti čimveč študentov, organiziranih v društvih, študentskih pokrajinskih klubih in komisijah, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo v univerzitetnem komiteju ZSM. Pri uresničevanju programa bodo imela posebno veljavo tudi informacijska sredstva, predvsem Tribuna in Radio študent.
Komunistza
DE
Zamišljeno je, da bo imela v tednu Komunista vsaka osnovna organizacija ZK sestanek, na katerem bodo skupaj s predstavniki sindikata in ZSMS ocenjevali svoj prispevek k uresničevanju kulturne politike s stališča programskih ciljev, kongresnih dokumentov in sklepov predsedstva in izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije. Na teh sestankih naj bi analizirali in ocenjevali kulturno dejavnost v lastnem okolju ter izoblikovali program nadaljnjega delovanja na tem področju. Posebne naloge imajo osnovne organizacije ZK na humanističnih fakultetah, ki lahko razpravljajo o tej problematiki strokovno mnogo bolj poglobljeno. Tako bi pripravile tudi posebna posvetovanja denimo o vlogi marksistične kritike na področju kulturne ustvarjalnosti. Za umetniške akademije je to priložnost za analizo marksistično idejne
naravnanosti svoje stroke ter za ocenitev svojega vzgojno izobr valnega procesa. V tednu Komunista pa bodo osnovne Par^Lj[i 1 organizacije ocenjevale tudi uspešnost ustanavljanja marksisti^ . : kotičkov in možnosti za njihovo dopolnjevanje, analizirale b informativno dejavnost na univerzi itd.	J
V	tednu Komunista bodo tudi analizirali in ocenili kulturn , informativno dejavnost klubov, posebna akcija pa naj bi bila poS , čena ohranjanju kulturnih spomenikov, spodbujanju obujanja re, lucionarnih tradicij pa delovnim akcijam v domačem kraju. Pj, i videno je, da bo aktiv ZK v študentskih domovih analiziral turno dejavnost študentov, ki bivajo v domovih.
V	akciji na ravni ljubljanske univerze je predvideno, da bo
mite univerzitetne konference spodbujal in usmerjal akcije v oSI1. v. nih partijskih organizacijah in aktivih ZK; analiziral in ocenil del nost osnovnih organizacij in aktivov ZK; obravnaval organiziran programsko usmeritev in delovanje specializiranih organizacij . društev, ki delujejo pri univerzitetni konferenci ZSMS, poseD pozornost pa bo posvetil Prešernovi proslavi na univerzi.	J
Center za razvoj in širjenje marksizma oziroma marksistični<*. i ter pri univerzi bo v času tedna Komunista organiziral javne bune in posvete, na katerih naj bi aktivno sodelovali Pre“vSuj. komunisti, ki so se uveljavili kot nosilci samoupravne kulturne P°^ | tike na univerzi. Na ravni univerze naj bi priredili tudi razstavo j pregled likovnih stvaritev delavcev in študentov ljubljanske ^ verze. Teden Komunista bodo sklenili z akademijo, kjer naj predstavili kulturni ustvarjalci ljubljanske univerze, na njej pa lahko sodelovali tudi gosti iz drugih republik.	^ j
Za sklep samo še toliko, da bo univerzitetna konferenca ^ J priredila v času, ko bo trajal teden Komunista, razstavo 40-letnici študentskih stavk.	^ ^
S SEJE PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV BiH
Plan — dogovor delavcev ;
—	-	■'	■■■.■■	■	p
Plan je rezultat intenzivnega procesa, v katerem so se samoupravljavci konkretno dogovarjal'0 dolžini »srednjeročnega koraka« in o obveznostih, ki jih bo treba izpolniti, da bi načrte tudi k uresničili__________________________________________> p
Predsedstvo sveta ZS Bosne in Hercegovine je nedavno soglasno podprlo srednjeročni načrt razvoja te republike. Ocenili so ga kot stvaren odsev družbenih potreb in interesov delovnih ljudi in dober
smerokaz razvoja republike.
Že na začetku razprave je podpredsednik sveta Božo Tadič poudaril, da je načrt sad širokega družbenega dogovora delovnih ljudi, organizacij združenega. dela, krajevnih in interesnih skupnosti, skupščin občin in drugih. Pred dokončno določitvijo vsake številke, ki mora biti resničen odsev možnosti in hotenj samoupravne družbe pa tudi obveznosti vseh subjektov v njej, so se lotili številnih idejnopolitičnih, organizacijskih in metodoloških, analitičnih in drugih ukrepov. Ta srednjeročni načrt ni tak, kakršnega smo sprejemali v pre-'-teklosti. Samo številke spominjajo na prejšnje načrte, vsebina pa je bistveno nova.
Člani predsedstva so obravnavali nekaj najvažnejših kazalcev iz prejšnjega petletnega obdobja. Bosna in Hercegovina je ob zelo zapletenih razmerah — inflacija, nestabilnost in druge težave - imela dinamično gospodarsko rast. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva je bil večji za 6,6 odstotka. Čeprav je ta rast manjša, kot je bila načrtovana, je vseeno večja od jugoslovanskega poprečja (6,2 %), s čimer je prekinjeno relativno zaostajanje BiH. Kljub velikemu napredku pa je ta republika glede na Jugoslavijo še zmeraj gospodarsko premalo razvita.
Računajo, da bo v prihodnjem petletnem obdobju družbeni proizvod večji za 8 do
8.4	%, družbeni proizvod 8 -
8.5	%, narodni dohodek 7—7,4 %, industrijska proizvodnja 9—9,3 %, kmetijstvo 4 %, zaposlenost 4 %, storilnost naj bi se povečala za 4,3 %, izvoz blaga in storitev 10,4%, uvoz 8,1 %, življenjska raven 6,6%, družbene bruto investicije pa 10,3 % itd.
Primeijava predvidene stopnje rasti z rezultati, ki so bili doseženi v minulem petletnem obdobju, sama po sebi vsiljuje ugotovitev, da se je BiH odločila za bolj dinamičen razvoj na
vseh področjih. To pa bo seveda zahtevalo boljše organiziranje in usmeijanje razpoložljivega kadra in materialnih zmogljivosti. Organizacija sindikata se bo morala pri vsem tem tako organizirati, da bo uspešno nosila svoj del nalog in obveznosti in da bo obenem izvajal družbenopolitično akcijo za uresničevanje načrta v celoti.
Predsednik sveta Zveze sindikatov BiH Raif Dizdarevič je pripomnil,da se še zmeraj ,,srečujemo s pojavi, da so prekoračitve v investicijah porabljene za to, da opravimo dela, ki nas bodo prisilila, da se bomo lotili nekaterih prihodnjih faz, za katere pa ni niti soglasja niti potreb in možnosti. Več mesecev se na primer o nekaterih objektih ustvarja mnenje, da je njihova dograditev tako rekoč neizogibna. Naša dolžnot je, da se tudi pri uresničevanju načrta postavimo po robu vsem pritiskom, da bi v plan vključili tiste investicije, ki so v nasprotju s temeljnimi strateškimi usmeritvami, da se postavimo po robu tisteu, kar pravzaprav pomeni zahtevanje sredstev od republike, da se že vnaprej porabi dohodek, ne da bi v to privolili delavci...“
Dizdarevič je pripomnil, daje že treba izvajati določilo osnutka zakona o združenem delu, ki pravi, da noben investicijski program in nobeno angažiranje sredstev za velike investicijske posege ne moreta biti sprejeta in opravljena brez poprejšnjega soglasja delavcev. Zdaj pa smo večkrat priče poskusom, da bi v naglici izsilili takšne sklepe, ki
bodo angažirali ne samo dohodek delavcev, ki bodo delali v zgrajenih objektih, ampak Uidi dohodek delavcev iz vse republike.
Sleherni pritisk je treba zavrniti, posameznike, ki se pojavljajo z velikanskimi ambicijami in željami, da bi trošili denar drugih, je treba poklicati na odgovornost in jih spomniti, da
smo se o teh vprašanjih dogovorili pred letom dni, ko smo razpravljali o idejnopolitični zasnovi srednjeročnega načrta. Svoj osebni dohodek lahko trošijo, ne pa družbenega — je dejal Dizdarevič.
Prepričljivo zveni tudi Dizda-revičevo opozorilo, da mora biti bitka za storilnost v središču pozornosti sindikalne dejavnosti. Načrtovano stopnjo rasti storilnosti v višini 4,5 % bo
možno doseči samo s sam0^ upravnim gospodarjenjem ift ^ skladu s sistemom, ki ga Ijavlja zakon o združenem del® Predsedstvo sveta Zveze si>| dikatov BiH je razpravljalo tuf o družbeni akciji varčevanja te-o uresničevanju družbene vlog in ustavnih funkcij sindikata-i Uresničevanje družbene vl°ž | in ustavnih funkcij sindikata svet obravnaval na septembrski plenarni seji.	|



Mfil
Libanonska kriza se nadaljuje z nenehnimi vojaškimi spopadi nasprotujočih si strani. Zarek upanja je le po-sijal, in sicer v naj večje palestinsko taborišče v Libanonu Tal el Zatar, ki so ga 44 dni nenehno oblegale, obstreljevale in bombardirale desničarske sile. Slednjič so desničaiji popustili vsaj toliko, da so skupine mednarodnega Rdečega križa lahko začele reševati ranjence iz razdejanega taborišča, v katerem je našlo smrt že več kot 1400 ljudi. Medtem je izraelski tisk potrdil novice, da Izrael z orožjem pomaga libanonskim desničarjem. O tem je poprej pisal „New York Times", medtem ko je revija ,.Time“ objavila, da se libanonske desničarske čete urijo na izraelskem ozemlju.
Portugalski premier Mario Soares je parlamentu predložil program svoje vlade, o katerem so poslanci že začeli razpravljati. Po mnenju opazovalcev je Soaresov vladni program tako zasnovan, da ne bi povzročil neposrednega nasprotovanja, temveč pritegnil privržence. Soares se je med drugim zavzel za „nacionalno koncentracijo in pomiritev", dejal pa je, da vlada ne more niti mimo obstoja razrednega boja. Zato je zahteval, da bi konflikte reševali z dialogom, stavke pa naj bi bile zadnje sredstvo. Po besedah
Soaresa so neizpodbitne pri-, dobitve na Portugalskem politični pluralizem, ki izvira iz aprilske revolucije, izvedena nacionalizacija in vzorno izvajanje agrarne reforme iij zakonov o delu in o delavski kontroli. Portugalski premier je tudi napovedal, da bo vlada prisluhnila delovnim ljudem, pa tudi delodajalcem.
Po zadnjih anketah ima na ameriških predsedniških volitvah, ki bodo novembra, največ možnosti demokratski kandidat Jimmy Carter, ki je še povečal prednost pred tekmecema iz republikanskega tabora Geraldom Fordom in Ronaldom Reaganom. Republikanci bodo svojega predsedniškega kandidata izbrali na konvenciji stranke ta mesec, vendar niti eden niti drug nima kdove kakšnih možnosti. Anketirani Američani so Carterju v primerjavi s Fordom dah prednost 62:29, v primerjavi z Reaganom pa 64:27.
Generalni sekretar KP Španije Santiago Carillo je napovedal, da se bo skupaj z legendarno špansko revolucionarko in predsednico partije Dolores Ibaruri — La Pa-sionario prihodnji mesec za-Konito vrnil v Španijo, kjer je bil medtem že ilegalno. La Pasionaria in Carillo sta zapustila domovino takoj p° državljanski vojni in iz tujine nadaljevala odločen boj pr°' ti frankističnemu režimu.
V. B.
In'
POGOVOR S ČLANOM REPUBLIŠKEGA ODBORA ZA VPIS POSOJILA ZA CESTE STANETOM OCEPKOM O REZULTATIH AKCIJE IN GRADNJI CEST
V gradnji: najnujnejše od nujnega
Vpis posojila že presegel vsa pričakovanja, saj je zbranih 10 odstotkov več, kot je bilo predvideno, akcija pa bo tekla še tri mesece — Posojilo bo pomagalo premagati pomanjkanje sredstev na začetku srednjeročnega obdobja — Vseh sredstev za gradnjo cest v naslednjih petih letih bo kljub dodatnim virom skoraj za tretjino premalo, zato jih bo treba zelo varčno uporabiti
j	bomo začeli graditi drugi
- j Pas Slovenike ?
1
*n kakšen bo uspeh akcije?
Zbiranje javnega posojila za gradnjo novih cest ter za modernizacijo in obnovo sedanjih magistralnih in regionalnih cest j* nadvse uspelo. Kljub temu, da je do konca akcije, do zadnjega oktobra letos, še devetdeset dni in je od začetka vpisovanja posojila minilo komajda šestdeset dni, so delovni ljudje in občani v Sloveniji že vpisli za desetino več, kot je bilo predvideno. Ker je do zaključka vpisovanja še dovolj časa in ker precej delovnih ljudi in občanov, zlasti pa delovnih organizacij še ni vpisalo posojila, je povsem umestna domneva, da bo uspeh akcije presegel tudi najbolj optimistične napovedi, zlasti pa seveda vsa dosedanja trkanja na družbeno zavest občanov. To je kratek povzetek pogovora, ki ga je naše uredništvo pripravilo s Stanetom Ocepkom, članom republiškega odbora za izvedbo posojila za ceste, kije sicer potekal takole:
DE: Iz tekočih poročil republiškega odbora in iz naših telefonskih anket smo razbrali, da se je akcija za vpis javnega posojila za gradnjo in modernizacijo ter za rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji po dokaj slabem začetku v zadnjih tednih močno razmahnila. Ali zadnji podatki potrjujejo naše ugotovitve?
STANE OCEPEK:	Po-
drobneje so analizirali podatke, zbrane do 30. julija letos. Takrat je 549.551 vpisnikov vpisalo skupno za 996,4 milijona dinarjev posojila ali za deset odstotkov več, kot je bilo predvideno v načrtu za razpis posojila. K tej vsoti je prispevalo tudi 257 podjetij ali - pravilneje rečeno — pravnih oseb skupno 35,5 milijona dinarjev, 35143 zasebnih obrtnikov, zasebnih kmetovalcev, upokojencev, zaposlenih v svobodnih poklicih pa je prispevalo skupno 46,3 milijona din.
DE: V nekaterih občinah so kmalu dosegli in celo presegli predvideno vsoto posojila. Dolgo je pri presežku prednjačila občina Grosuplje, kjer so zbrali blizu 34 odstotkov več kot je bilo predvideno. Ali je ta občina še rekorder in koliko občin je že preseglo dogovorjeno vsoto?
STANE OCEPEK: Laže je povedati, koliko občin še ni zbralo predvidene vsote: teh je trinajst, med njimi pa „pred-njači“ Hrastnik z 71,5 odstotka zbrane predvidene vsote, pa Izola s 83 odstotki; v Radljah ob Dravi so zbrali 84, v Novi Gorici 84,8, na Ravnah 85,9, itd. do Slovenske Bistrice, ki je zbrala 97,3 odstotka predvidene vsote javnega posojila (op. p.: vsi podatki v zvezi s posojilom, objavljeni v tem zapisu, veljajo na dan 30. julij). Pod doseženim republiškim poprečjem (z indeksom 110) je še 23
občin, v dmgih pa so zbrali več kot deset odstotkov nad dogovorjenim zneskom posojila. Med temi so v Grosupljem zdrknili na drugo mesto, saj so vpisali za 47,3 odstotka več, v Velenju pa že 50,3 odstotka. Tik za tema občinama pa so še žalska s 45,8 odstotka presežka, ptujska z 42,2 odstotka in šentjurska s 34,2 odstotka presežka. Med posamezniki pa je še vedno največ posodil neki upokojenec iz Kranja - 100 tisoč dinarjev.
DE: nekaterih občinah, ki so zaostajale v izvedbi vpisa posojila, so nam naštevali precej vzrokov za zakasnitev. Kaj menite o teh razlogih v republiškem odboru?
STANE OCEPEK: Prav gotovo so imeli upravičene razloge v Novi Gorici, pač zavoljo nedavnega potresa na tem območju, ali v Piranu, kjer so mornarji Splošne plovbe razkropljeni po vsem svetu. Glede večine dmgih razlogov pa lahko rečem — ne da bi jih tehtal - le tole: v vseh občinah imajo enake težave, enake obveznosti in torej bolj ali manj enake pogoje Zavoljo tega je kar očitno, da so bile tamkaj družbenopolitične organizacije, ki so imele na skrbi izvedbo vpisa posojila, na začetku akcije manj aktivne.
DE: Iz navedenih podatkov o številu vpisnikov posojila sledi, da so še dokajšnje rezerve. Kako jih boste izkoristili do konca vpisa posojila, kr bo čez tri mesece?
STANE OCEPEK: Največje rezerve so pri pravnih osebah; po podatkih SDK je v Sloveniji 10.687 uporabnikov družbenih sredstev ali pravnih oseb. Posojilo pa jih je vpisalo le 257 ali 2,4 odstotka! Prav tako je še dovolj „rezerve“ med zasebniki, svobodnimi poklici, kmeti in upokojenci. V krajevnih skupnostih je akcija doslej z redkimi
izjemami krepko šepala, saj je do sedaj v KS vpisalo posojilo v najboljšem primem 57,6 odstotka krajanov, in to v občini Velenje. Do konca vpisnega roka pa seveda še kako računamo tudi na tisto četrtino v podjetjih zaposlenih, ki doslej še ni vpisala posojila.
DE:.Kje je poprečje vpisanega posojila večji: med zaposlenimi ali pri zasebnikih?
STANE OCEPEK: Delavci so v poprečju vpisali 1778,8 dinarja posojila, v krajevnih skupnostih pa je poprečno posojilo precej nižje — 1316 dinarjev.
DE: Rezerve kažejo, kam se bo v naslednjem obdobju usmerila politična akcija za vpis posojila ...
STANE OCEPEK: Vsekakor v organizacije zdmženega dela in v krajevne skupnosti, kjer je dosedanji odziv slabši. Takšno stališče sta zavzela tudi izvršni odbor RK SZDL in predsedstvo GZ, ko sta nedavno tega ocenjevala potek vpisovanja posojila. V 36 občinah še ni nobena delovna organizacija vpisala posojila! Ta podatek skupaj s podatkom o številu OZD, ki so že vpisale posojilo — 257, pove dovolj o tem, kam bo treba usmeriti akcijo.
DE: V marsikateri občini so se odločili, da bodo skušali zbrati več posojila, kot je bilo predvideno, zavoljo tega, ker republiški program gradnje cest ne zadovoljuje njihovih občinskih potreb. Za kaj bodo uporabljena presežna sredstva?
STANE OCEPEK: Vsa sredstva, ki jih bodo zbrali z javnim posojilom nad vnaprej dogovorjene vsote, bodo v občinah porabili za ceste v dogovom z republiško skupnostjo za ceste. V občinah seveda pravilno ugotavljajo, da republiški program gradnje in rekonstrukcije cest ne zadošča; s sredstvi, ki naj bodo v srednjeročnem obdobju na voljo, bomo lahko pokrili
samo kakih 70 odstotkov dejan-skih potreb — računano po cenah iz minulega leta. Zavoljo tega bo sleherni posojeni dinar več še kako dobrodošel. Predvidenih 900 milijonov pa bomo porabili kot dodatni vir financiranja gradnje in rekonstrukcije cest po sprejetem republiškem razvojnem programu.
DE: Iz katerih virov bodo pritekala sredstva za gradnjo cest in koliko se jih bo nateklo?
STANE OCEPEK: Skupno bomo iz rednih sistemskih virov in iz izrednih virov zbrali 10,8 milijarde dinatjev za tekoče vzdrževanje ter za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest. Kot sem omenil, bi potrebovali precej več sredstev, da bi razvoj cestnega omrežja lahko sledil razvoju prometa in potrebam gospodarstva. Rednih virov je preveč, da bi jih vse našteval, omenim naj le, da bo iz njih priteklo 6,65 milijarde dinarjev. Preostanek bosta zagotovila oba dodatna vira — javno posojilo in dogovor o prerazporeditvi dela prometnega davka na pogonska goriva ter predvidene podražitve goriv, pri čemer naj bi razliko med staro in novo ceno namenili za gradnjo cest.
DE:	Koliko kilometrov cest
bomo naredili ali popravili s temi sredstvi?
STANE OCEPEK: Do konca srednjeročnega obdobja naj bi v vseh občinah modernizirali polovico vseh regionalnih cest, poleg tega pa je za hitrejši razvoj cestnega omrežja v manj razvitih občinah in v obmejnih krajih, gre za enajst občin, predvideno še 29 odstotkov vseh zbranih sredstev. V kilometrih pa je slika naslednja: asfaltirali naj bi 728 km makadamskih cest, ojačali 601 km že asfaltiranih cest, rekonstruirali 216 km cest, zgradili 22 mostov in 117 km povsem novih cest, med njimi tudi 37 km avto ceste. Poleg tega bomo z zbranimi sredstvi ceste tudi tekoče vzdrževali.
DE: Delavci Veletekstila so predlagali, naj bi podjetje posodilo vsoto zbranega posojila, da bi ga lahko vplačati takoj. Kaj bi pomenilo za gradnjo cest, če bi tako storila še druga podjetja in bi se vseh 900 mi-
lijonov ali pa vsaj večji del posojila v resnici zbral že v letošnjem letu, ne pa postopoma v dveh letih?
STANE OCEPEK:	Ne-
dvomno veliko, kajti prav v prvih dveh letih bo republiška cestna skupnost potrebovala veliko sredstev. Zaključiti ,bo treba nekatere gradnje, ki so se zavlekle iz prejšnjega srednjeročnega obdobja ter začeti nekatera nujna dela na novih trasah. Na primer: zamuda je pri gradnji ceste Hoče—Levec. Le-, tos pa bo treba začeti z gradnjo avto ceste Ljubljana—Vrhnika, sicer bo zapadel kredit mednarodne banke; nujno bo treba tudi začeti z deli na obvoznicah v Ljubljani, Celju in v Mariboru ter na mejnem prehodu v Vrtojbi in na obalni cesti. Javno posojilo v sedanjem času je pomembno predvsem zavoljo tega, ker bo pomagalo premostiti kritično pomanjkanje sredstev, ki se bodo natekala enakomerno, potrebe pa so prav zdaj največje. Seveda pa je vprašanje, koliko podjetij je sposobnih založiti posojilo. Tako kot Vele-tekstil, kot sem obveščen, bodo storili še v tiskarni Toneta Tomšiča. Je pa takšna oblika posojila ugodna tudi za delavce, saj bodo dlje tekle obresti.
DE: Kdaj bodo izdane prve obveznice in kako bodo tekle obresti?
STANE OCEPEK: V septem-bru bomo izdali v promet za 45 milijonov dih obveznic, ki pa jih bo moč kupiti z gotovino pri poslovnih bankah. Za tako obliko zbiranja posojila smo se odločili na zahtevo občinskih štabov. Sicer pa naj bi izdali prvo redno serijo obveznic, le-te bodo v apoenih po 100, 500, 1000 in 10000 din na začetku prihodnjega leta. Obresti po 10 odstotkov naj bi tekle od prvega januarja 1977 — do takrat se obračunavajo interkalarne obresti — tako da bi bila vrednost 100-dinarske obveznice 1. julija 1983. leta, ko bo zapadel zadnji obrok, 150,20 din. Ta izračun pa velja seveda samo za obveznice prve serije, kijih bodo izdali za posojilo, vplačano od 1. maja do 31. decembra letošnjega leta. Za kasnejša vplačila bo obračun drugačen.
B. RUGELJ
1
1
KO POSTANEŠ OBČINSKI REVEŽ
iz albuma
sindikalnih delavcev
. Kolektiv Volne v Laškem že nekaj et pestijo hudi problemi. Minulo in etošnje leto je za ta kolektiv še posedi kritično, ker je tekstilna industrija hudi zagati, ker je kolektiv Volne el v velike dolgove, ker se v letu, veh ne da odpraviti napak večletnega labega vodenja.
Gre za kopico problemov, ki so ta cer prizadevni kolektiv, če odšteje-^ slaba vodstva in druge okoliščine, Pravili na kolena. Razmere so se to-. .° zaostrile, da delavci resda priha-n u na ^°> vendar stroji stojijo, da e tkali še več izgube ...
. Kakšna je v teh okoliščinah vloga ' i ikata? Kaj lahko sindikat v laški °hii danes naredi? O tem je tekel P°8ovor v enem izmed neštetih dopol-tnevov, ki se že mesece raztegujejo v Oprave, v iskanje rešitev, premostitev ^oodpoiredovanj in človeških tra-
»j^ajhuje je to, da delavci prihajajo (Im ^°’ G P2 jim nimaš kaj dati v , '0,“ pravi BOŽO ŠOLA, predsednik onference sindikata v laški Volni. °Zo je mlad mož, ki se je kalil v sin-
dikalnega funkcionarja skozi delo in v agoniji tega kolektiva, na katerega je tudi zato tako življenjsko vezan.
„Neverjetno je, kako visoka je zavest naših delavcev. Čeprav žive v nenehnem strahu, da se vrata tovarne dokončno zapro — ne pozabite, da jim tovarna pomeni mnogo več kot samo kruh - čeprav ne vedo, ali bodo sploh dobili plačo, ni neupravičenih izostankov, malodušja. Dobivamo 80-odstotne osebne dohodke, v resnici pa gre za minimalne osebne do-hodke.“
— Kako izgleda samoupravljanje v vaših razmerah?
„Zanimivo je, da je zdaj pri nas samoupravljanje boljše in resničnejše od tistega,1'ko smo živeli in delali v normalnih razmerah. To zveni čudno, ker v bistvu sploh nimamo možnosti za samoupravljanje. Moramo se odpovedovati sklepom in načelom, ki smo jih še nedavno tega sprejeli v prepričanju, da so edino pravična. Tako, denimo, ne moremo več spoštovati načela plačila po vloženem delu, ne moremo vztrajati pri določilih o plačevanju stro-
kovnjakov, ker jih bomo preplačali, samo da jih dobimo v kolektiv . . .
Moje vodilo je stališče, da mora delavec tako samoupravno zrasti, da je sposoben sam v vsakem trenutku sprejeti pravilno odločitev. Pri nas smo leta capljali v senci občinske politike, ki je vodstvu dajala potuho s tem, da mu je posojala denar tudi za naše plače. Tega dolgo nismo vedeli. Naš delavec mora biti samoupravno toliko sposoben, da si sam ali z našo pomočjo pridobi vsaj socialno varnost. Tako pa smo prišli v položaj, da naš delavec tudi zaradi občinske politike ni postal samo revež, temveč občinski revež, ki mu tudi občina sama ne more več pomagati.
Meni je všeč, da delovni človek potrebuje sindikat. Toda ne samo zdaj, ko visimo na nitki. Resje, niti delavec ne maha s sindikalno listo, ki je za nas samo kos papirja, res je, da noben delavec ne upira prsta v posameznike; ker je spoznal, da gre za stare probleme. Tako enotni še nismo bili nikoli. Zavedamo se, da zdaj, ko iščemo pomoč od družbe, moramo najprej
sami doma vse urediti. Kljub temu ostaja mnogo človeških problemov, ki ti ne dajo spati. Kako živi družina našega delavca, ki dobiva minimalne osebne dohodke? S kakšnim poprečjem se bo upokojila naša delavka, ki je v tej tovarni „izgorela“? Delavci so sami že pred sedanjo krizo ustanovili blagajno vzajemne pomoči. Danes v njej obračamo nekaj starih milijonov, ki pomenijo prenekateremu delavcu eksistenčno potreben kredit. Kar nas je ostalo, smo enotni v boju za. to našo staro zavoženo tovarno. Gre za 400 ljudi in za tovarno, katere vrednostjo tudi v sedanjem času nekaj starih milijard. Tega ne moremo kar tako zavreči. Zdaj tudi ne gre za to, daje sindikat že ne vem kdaj opozarjal, da sta sindikat in partija jasno povedala ... ne gre za prosjačenje. Enotni smo v tem, da moramo najti rešitev, ki bo vsem dala možnost za ustvarjanje, za delo, s katerim bomo zopet bogatili našo družbo. Zato v našem primem ne moremo govoriti, kaj dela sindikat. Zdaj smo resnično vsi sindikat, ki ve, kaj dela in kaj mora riare-
ditl • ' "	J. SEVER
BOŽO ŠOLA, predsednik konference sindikata v Volni Laško
AKTUALNO O IZOBRAŽEVANJU IN POKLICNEM USMERJANJU (II.)
S	\
Mentaliteta, nemoč
in naše velike obveznosti
Razloge za omejitev vpisa v gimnazije smo zadnjič nekoliko že opisali Sicer pa so objektivni razlogi za zavrnjene učence na skoraj vseh srednjih šolah premajhne kapacitete (o povečanem prilivu učencev smo tudi že govorili!). Spoznanje, da so kapacitete za srednje šole premajhne, ni od danes, zato smo tudi v temeljna izhodišča srednjeročnega razvojnega načrta zapisali, da moramo v naslednjih petih letih zagotoviti 12.000 novih šolskih sedežev (seveda je slišati, da toliko dodatnih sedežev potrebujemo že samo za prehod iz periodičnega pouka na enotno dveletno usmerjeno izobraževanje?!). Zapisali smo tudi, koliko bomo zgradili novih domskih kapacitet za učence in študente. Primanjkljaj je seveda tudi v kadrih, saj je že sedaj skoraj polovico pedagoškega dela na srednjih šolah honorarnega.
Kaj lahko storimo za otroke, ki so bili letos odklonjeni pri vpisu v srednje šole? Po doslej znanih podatkih gre, kot smo že zapisali zadnjič, za 2.490 odklonjenih na štiriletnih srednjih šolah. Ker imamo na poklicnih šolah še 3.500 prostih mest, moramo najprej poskrbeti, da poklice, za katere pripravljajo te šole, približamo mladini in seveda tudi staršem. Zlasti pri starših bi morali premagati odpor pa tudi nezaupanje v te šole. Teže bomo opravili z mentaliteto, saj mnogi te šole podcenjuje kot „delavske šole“. Nezaupanje v te šole izvira iz znane dvotimosti našega sedanjega šolskega sistema, saj je znano, da so bili učenci poklicnih šol doslej tako rekoč kar zadeva nadaljnjo izobrazbo zapečateni. Družba bo morala dati javno zagotovilo, sprejeti obveznost, da bo že letošnji generaciji na teh šolah zagotovila možnost normalnega napredovanja na srednjih, višjih ali na visokih šolah. Te šole, ki so zdaj v slepi ulici, morajo odpreti per-
spektivo vsem nadarjenim, sposobnim in uka željnim. Če tega zagotovila ne bomo dali, bodo zaman vsi napori za nadaljnje usmerjanje, slovenske mladine v poklicne šole.
Razširja se mnenje, da se Slovenci ne zanimajo več za delo, vsi hočejo biti v pisarnah. Razlogi za nezaupanje v poklicne šole, kot vidimo, izvirajo iz tega, da Slovenci hočejo v svojem izobraževanju videti možnost perspektive, napredovanja. Zato tudi delovni ljudje terjajo, da odločno začnemo s preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Z reformo bomo za vse učence - tudi poklicnih šol - zagotovili enako temeljno znanje iz dveletnega izobraževanja na prvi stopnji, znanje iz splošnih, družboslovnih in humanističnih znanj. Dokler pa reforme ne uveljavimo, moramo poiskati druge rešitve, da bi mladini poklicnih šol odprli perspektivo napredovanja.
Kaj še lahko storimo za od klonjene pri letošnjem vpisu? Predvsem bi morali proučiti, kako še izpopolniti 520 prostih mest na nekaterih štiriletnih srednjih šolah. Problem premajhnih kapacitet se je namreč najbolj zaostril v večjih mestih (Maribor šola 40.000 učencev, Ljubljana 66.000!), v manjših mestih pa nam je ostalo še nekaj prostih kapacitet. In ker seveda primanjkuje tudi domov, bo učencem treba zagotoviti regresirane prevoze te šole.
Glede na to, da so gimnazije odprle manj prvih razredov, lahko sklepamo, da imajo še proste prostorske zmogljivosti. V Ljubljani so se že dogovarjali o tem, da bi gimnazije dale proste kapacitete na voljo drugim srednjim šolam, ki bi tako nemara lahko vsaj nekoliko povečale vpis.
Eden najteže rešljivih problemov je, kako spraviti v šole 600 odklonjenih deklet, za
katere ni - kot pravijo - prostih mest tudi v poklicnih šolah. Na cesti jih vsekakor ne moremo pustiti. Tako se vsiljuje domneva, ali ni vendarle s staro miselnostjo obremenjena tudi še današnja delitev šol in poklicev na ženske in moške.
Že zdaj, ob vstopu v novo srednjeročno obdobje, se moramo seveda vprašati, kako je z neizpolnjevanjem nekaterih dogovorov, ker lahko že v naslednjem šolskem letu še bolj zaostri neskladja med interesi, možnostmi in potrebami šolanja mladine na srednji stopnji.
Stabilizacijski ukrepi so bili tudi na šolah potrebni, toda nekateri delujejo prav nesta-bilizacijsko. Z vsemi napori smo doslej v Sloveniji prihranili na šolah 44.000 dinarjev, toda nekateri stabilizacijski ukrepi so zamajali našo politiko usmerjanja v izobraževanju. Marsikje so namreč črtali prav sredstva za testiranje učencev, česar seveda ne bi smeli dopustiti, kajti kljub vsem težavam si moramo prizadevati, da se bo mladina kar največkrat poklicno opredeljevala glede na svoje sposobnosti in interese. Marsikje so tudi črtali sredstva za poučne ekskurzije, s tem pa tudi pogosto možnost, da se mlad človek seznani z različnimi poklici.
Drug tak problem sedanjega trenutka je akcija sporazumevanja o združevanju sredstev za gradnjo najnujnejših domov za učence in študente. Poleg tistih, ki so se v akcijo vključili z vsem razumevanjem, je bilo v kolektivih tudi mnogo obiranja, Zamujanja, čakanja. Vsekakor ob razpravah o gradnji domov ni bilo slišati tako ogorčenih protestov o premajhnih domskih kapacitetah, kot smo jih slišali v javnosti zdaj, ko se je zaostrilo vprašanje premajhnih šolskih kapacitet. Pa vendar sta to dve plati iste medalje!
SONJA GAŠPERŠIČ (KONEC PRIHODNJIČ)
ZAKON IN PRAKSA
!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delavci morajo poznati plan, seznanjeni morajo biti z denarnimi zmožnostmi, nato pa se naj odločajo za gradnjo vrtca, šole, zdravstvenega doma ipd. To velja tudi za plane samoupravnih interesnih skupnosti.
'Predsednik ekonomske komisije pri občinskem sindikalnem svetu IVAN GRANDA je politični aktiv seznanil z nekaterimi ekonomskimi kazalci Razen treh so vse organizacije združenega dela ob polletju dobro poslovale. Težave imajo v Majšperku,' ker sedaj, zaloge drugače vrednostijo, v Kmetijskem kombinatu, dlje pa se že vlečejo težave pri Lesu. Sicer pa je Ivan Granda ugotavljal: večina organizacij združenega dela tudi po novem načinu plačevanja nima težav in trgovine so dobro založene.
„Morali bi prenehati s tarnanjem in pisanjem v časopisih, da je novi način plačevanja veliko podjetij potisnil v izgubo,“ se je v razpravo vključil JANEZ BARgORIČ. „Šlo je za praznino, ki je nastala med prejšnjim in sedanjim načinom plačevanja, toda tudi to smo sedaj že zapolnili. Če bi izgubo, ki jo kaže novi sistem obračuna, prikazali po starem, bi tudi najglasnejši kritiki morali utihniti, saj bi bili rezultati bistveno drugačni. Torej ne gre za dejanske izgube - to je pokazala že polletna bilanca! Drugače pa je tam,“ je nadaljeval Janez Barborič, „kjer imajo resnično izgubo. Tuje treba stopiti pred delavce in jim to odkrito povedati, zakaj izguba, ter jih mobilizirati za dvig storilnosti"
ZA ZGLED DRUGIM
Po pogovoru na občinskem sindikalnem svetu je predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič s sodelavci obiskal Mesokombinat — Perutnino Ptuj. Tu so si gostje najprej ogledali proizvodne prostore, valilnico in klavnico, v kateri na dan pripravijo za prodajo 50 tisoč piščan-
cev in še nekatere druge mesnate in suhomesnate proizvode.
Predsednik osnovne sindikalne organizacije v podjetju DRAGO ČA-TER je goste najprej seznanil s potekom javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Dejal je, da čas za razpravo ni bil najprimernejši, saj je hkrati potekala razprava o družbenem planu, zbirali so cestno posojilo, se ukvarjali z organizacijo pomoči za Posočje in še nekaterimi drugimi akcijami, tako da so med delavci dobili le malo predlogov na osnutkah zakona. Proizvodnja pri njih je programirana do minute, zato težko prekinejo proizvodni proces in pripravijo sestanek med delom, po delu pa ga je tudi težko sklicati, zavoljo družinskih obveznosti delavcev. Sicer pa so ocenili da so se uspešno organizirali v TOZD, da imajo v občini najbolj razvite dohodkovne odnose, da poteka sodelovanje z zasebniki kmeti po načrtih in pričakovanjih; da imajo osebne dohodke nad občinskim poprečjem, skratka, da uspešno gospodarijo. Tudi srednjeročni program je že skoraj narejen. Radi bi povečali zmogljivosti, tega pa z zaposlovanjem novih delavcev v klavnici ne morejo, kvečjemu lahko uvedejo še eno izmeno. Prav to tudi na-meravjo storiti.
DELITEV REZULTATOV MINULEGA DELA
Janeza Barboriča je posebej zanimalo, kako so med TOZD uredili dohodkovne odnose.
Na to vprašanje je odgovoril finančni direktor MARTIN BERDEN. Povedal je, da je pri njih proizvodnja vertikalno povezana, zato nosijo rizik vsi TOZD med seboj poslujejo po posebnih internih cenah, ki omogočajo dober pregled nad produktivnostjo in omogočajo skupno akumulacijo. Kako bi bilo, če bi ..prigospodarili" izgubo, še niso razmišljali ker so doslej še vedno uspešno poslovali.
Nato je pogovor nanesel na mi-
nulo delo. Vse temeljne organizmi j skupaj grade novo tovarno. Gta pa jo iz sredstev minulega dela 'n £!, bo zgrajena, bo dohodek cel°' | organizacije združenega dela . j11 Tako bodo vsi delavci soudele*6 ,
dela-
ni-
pri delitvi rezultatov minulega
Takšno razmišljanje je predse#^ BARBORIČ pohvalil in dejal: dim, da ste na dobri poti Zako”^ združenem delu so sestavljali te0 tiki, zdaj pa preverjamo prakso z
konom in zakon s prakso. V Sl°v^ niji smo zbrali že kakih tisoč Pr
^iti1
iVj

pomb, vendar je malo takšnih " vsebinsko bistveno posegajo v. • f, kon. Vi pa bi lahko opozorili na j11 nulo delo!"
Kakor so odnosi s TOZD i>’ ^ sebnimi kooperanti dobro razviti" šepa sodelovanje z drugima slo'!®11 skima perutninarjema. Predsedf sveta ZK JANKO KOSI je dejal® so težave predvsem zaradi zastriN miselnosti nekaterih posameznik®’ ki bolj skrbe za ozki podjetni^ interes kot za razvoj celotne panPS _ Delitev dela pa je pri združevanj® panogi neizogibna.
K temu je JANEZ BARBORR pripomnil, da pri združevanju vedn nekdo nekaj dobi in drugi nekaj v-gubi; pomembnejše pa je, da Pri(!0 celota. Združeno delo mora sP znati, da ni parcialnih potreb m* risti, ampak so vse last vseh!
Ob zaključku pogovora v kombinatu - Perutnini so spregth’®’. rili še o sodelovanju z zasebni. |
Jin1
eb
sla
,Vo
ido
kmeti. V razpravi so sodelovali P1
ioč-
ati r .t
predsednik ptujske občine OTri POLIČ, predsednik RO sindika® delavcev kmetijstva, živilstva in* bačne industrije ANTON JEREB ® drugi. Ugotovili so, daje osnutek2 j kona o združenem delu tudi na te področju prinesel veliko korist® novosti. Družba sedaj z večjo PoZ°e nostjo spremlja pridelovanje bran in pomaga kmetom. Kmet, ki zUv* žuje delo in sredstva z družben ^ sektorjem, je že pravi delavec in celoti izenačen v pravicah z drug®1 delavci!	_ v
MATJAŽ VlZJA*
•o)
'st
STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Kako
pojmujemo varstvo pri delu?
Število oseb, ki morajo skrbeti za varstvo pri delu, se stalno povečuje. Mednje štejemo delavce, ki vodijo službe varstva pri delu; delavce, ki opravljajo poklicne naloge varstva pri delu v posebni službi varstva pri delu kot pooblaščeni delavci TOZD oziroma OZD; delavce, ki opravljajo poleg rednega dela tudi naloge delavca, pooblaščenega za strokovne zadeve varstva pri delu. Toda s tem
seznam odgovornih oseb še nikakor ni izčrpan. Po zakonu o varstvu pri delu moramo šteti med delavce, ki odgovorno skrbijo za varstvo pri delu, tudi načrtovanje, projektante, konstruktorje, zdravnike, pedagoge in še nekatere. Skratka krog delavcev in poklicev, ki neposredno ali posredno, v celoti ali deljeno odgovarjajo tudi za varnost pri delu, se trajno širi in dopoljnjuje.
Vsebino predstav o varnosti pri delu lahko razvrščamo pri obstoječih kadrih, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu, v tri skupine:
PRVA PREDSTAVA o varnosti pri delu obsega splošno mnenje, po katerem je varstvo predvsem skrb za preprečevanje nesreč, škod, poškodb in zdravstvenih okvar. To je predstava o varstvu, ki jo ljudje zberejo iz razlogov, doživetij, z branjem ter s skrajšanimi poudarki pomena predvsem tehničnega in zdravstvenega varstva. To predstavo precej enakovredno delijo tudi vodilni in vodstveni delavci v organizacijah združenega dela.
DRUGA PREDSTAVA nastaja na osnovi obnove predavanja in obravnav zakona o varstvu pri delu in veljavnih pravilnikov. Širjenje te predstave nastaja s preizkusi znanja, z obravnavanjem primerov z inšpektorji, z odgovori in zagovori pred preiskovalci in v pravnih sporih, s sestavljanjem zapisnikov in poročil o nesrečah, poškodbah in poročil o splošnem stanju varstva. Značilnost vsebine varstva pri delu se zrcah v tem, da so mnenja precej širša, prožnejša ter da so tudi stališča določnejša, bolj jasna in uporabnejša. Take predstave zasledimo še posebej
pri ljudeh, ki se strokovno ukvarjajo z varstvom pri delu.
TRETJA PREDSTAVA o varstvu pri delu pa je tista, id je obogaten; tudi z analitičnim in raziskovalnim načinom razmišljanja, s konstruktivnimi, sestavljajočim in kompleksnim načinom povezovanja, s filozofijo varstva, s presnavljanjem teorije varstva ter s pogledi in dosežki mejnih področij, ki so za varstvo pri delu še kako pomembni. Sem štejemo psihologijo, sociologijo, ekonomiko varstva pri delu, razvoj in pospeševanje raziskovalnih metod, sistema varstva, humanizacijo kot širši ali najširši obseg varstva pri delu.
Ta predstava je izrednega pomena, toda ne kot znanje teoretikov, profesorjev in specialistov, temveč še posebno kot znanje ljudi v organih upravljanja, delegatov, ki usmerjajo družbenoekonomski tok dogajanja, ter v njem in z njim tudi dogajanja, pomembna za varstvo pri delu.
Bodočega raziskovalnega, razvojnega dela ter prihodnjega izboljšanja produktivnosti dela na osnovi pospeševanja humanizacije dela ne bodo mogli uveljavljati brez širitve znanj, Id smo jih razvrstili v tretjo predstavo o varstvu pri delu.
%
sprašujete -Odgovarjamo
d
Prosim za odgovor na naslednji vprašanji:
-	Katera delovna doba se priznava delavcu za vrednotenje delovne dobe?	|
-	Ali se lahko dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo., na dan nedelje in delo na dan državnega praznika seštevajo
ali pa se, morda, kateri tudi izključujejo?	I
Z. N. TRŽIČ.
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke nam je posredoval naslednje pojasnilo:
Pri vrednotenju delovne dobe se upošteva tista delovna doba, ki je evidentirana v delovni knjižici. To pomeni, da se k „čisti“ delovni dobi prišteva: posebna doba, priznana za ; čas udeležbe v NOB, beneficirana delovna doba na osnovi , mednarodne konvencije, delovna doba dosežena na delu v tujini.	' *
Dodatek za nadurno delo, nočno delo, delo na dan nedelje, delo na dan državnega praznika in dodatek za deljen delovni čas se med seboj ne izključujejo, z izjemo dodatka za delo na nedeljo in za delo na državni praznik. Delavec torej lahko prejme vse navedene dodatke, kar pomeni, da se le-ti seštevajo. Ce je državni praznik na nedeljo, gre delavcu dodatek, ki je višji.

DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
-	■ H_____
• '
' '
S. §	^
vraSuctviJt;
piiiil

		
Pred nedavnim je izšla publikacija Javno mnenje št. 56 - „De-Vci iz drugih republik v slovenskem gospodarstvu in Ljubljani". V 9 publikaciji Raziskovalni center za samoupravljanje RS ZS Slove-!/e objavlja izsledke raziskave, katere namen je bil osvetliti aktual-1 družbeni, ekonomski in socialni položaj delavcev iz drugih re-Molik, ki delajo v slovenskem gospodarstvu. Gre zlasti za vprašanje zaPoslovanja, delovne migracije, naseljevanja in procesa samo-
pravne integracije številnih delavcev, ki so prišli v Slovenijo na velo.
. Ogledali smo si značilnosti Slovenije kot področja delavske ^igračije. V bistvenih obrisih smo se seznanili tudi s strukturo -asti socialno, starostno, kvalifikacijsko in narodnostno - delavcev z drugih republik. Tokrat pa si oglejmo ugotovitve, ki pomenijo rednji del in tudi bistveni cilj raziskave. Gre za oceno družbene o l^teSracije delavcev iz drugih republik in vključevanja v samo-Pravne tokove združenega dela Slovenije.
mm
' ti' vPrašanje družbene integra-^)e delavcev, ki prihajajo k nam j . “el°, je izredno pomembno,
• 3 gre za pomembne družbene J} politične kvalitete. Gre za “°]ektivno in kritično ocenje-^je, kaj se v slovenski samo-tr upravni družbi dogaja ob teh Pomembnih družbenih pro-P"sih, za osvetlitev sposobnosti j^rtioupravno organizirane druž-. da preseže tisto, kar je zna-«uio za delavske migracije, zla-1 v razredni družbi. Znano je, v r? nastajajo vrzeli med doma-P1 in priseljenim prebi-! ij ,styom, da nastaja odpor pro-0' ‘Hicem, to je ,,ksenofobija“; v azredni družbi nastaja del pro-! etariata, ki ga razredna družba stiska na družbeni rob. Re-2ultat tega je že tudi novo izra-Zoslovje v sociologiji Zahoda, per se pojavlja pojem „subpro-etariat‘ , kjer že teče proces '»socialno nezaželenih del“, »družbeno diskriminiranih po-
itd. Vse to zasledimo v raziskavah — zlasti v zahodni ' Evropi — sodobnih delavskih ^ngracij, ki jih raziskovalci Premljajo s stališča integracije n dezintegracije, kot sodob-snSfga družbenega pojava. Slo-•n^nija pa je kot samoupravno 0rganizirana družba tako rekoč ,,z*v laboratorij44, kjer lahko " °I®zujemo kvalitete teh, za našo družbo tako pomembnih
Procesov.
- Raziskava ni mogla vse-nansko dognati vseh oblik in ačinov integracije, toda kar za-Sn Va. nekatere bistvene značil-je uspela priti do objek-''nega stanja in ocen.
USMERITEV K
trajni zaposlitvi
V SLOVENIJI
, Kar zadeva zaposlovanje de-®Vcev iz drugih republik, lahko TSotovimo, da ni sprejemljiv °kaj pogosto uporabljen izraz časno zaposlovanje'4. Verna teh delavcev namreč ostaja slovenskih delovnih organi-T^jah oziroma teži k temu, da , J ffriseli v Slovenijo. Po po-"®tkih raziskave je dejansko
vseh delavcev iz drugih i ^publik že priseljenih v Slonjo. Več kot 5 let namerava ?stati v Sloveniji 18,9% de-avcev oziroma 48,6 % jih ne namerava zapustiti Slovenije.
, 67 % delavcev bi torej lahko j ,eldi, da so se odločili do-nnčno ostati v novem kraju, j , 0 je zlasti očitno med delavci, ^ delajo v industriji, prometu 71 v trgovini. Manj izrazita pa je I a težnja med tistimi, ki delajo gradbeništvu, kjer je tudi sicer jjajveč takih, ki delajo kratek | as. Vendar pa se tisti delavci.
ki iz gradbeništva odhajajo v druge panoge, pogosto odločajo za to, da bodo ostali v Sloveniji.
PRIDOBIVANJE NOVIH KVALIFIKACU
Za večino delavcev, ki prihajajo v Slovenijo, je značilna nizka kvalifikacija, po drugi strani pa je očiten interes pridobiti si boljše delovno mesto, odgovornejše delo, boljši osebni

dohodek. To pa je v veliki meri odvisno od strokovnega napredovanja. Motiviranje za večjo strokovnost je v soodvisnosti od odločitve delavca, da ostane v novem kraju ali pa da ga zapusti. Nč manj pa ni to odvisno tudi od možnosti, da se delavec v novi delovni organizaciji ali v sistemu izobraževanja izobražuje in usposablja.
Gre torej za dvojni odnos: za odnos delovne organizacije in novega okolja do položaja novih delavcev in za subjektivno odločitev delavca, ki je pogojena z boljšo in slabšo socialno perpektivo. N dvoma, da gre za integralne prvifie samoupravne družbe.
Že v prejšnjem sestavku smo prikazali kvalifikacijsko strukturo delavcev, ko pridejo v Slovenijo.
Anketa pa ugotavlja, da je prišlo do izrazitega izboljšanja te strukture, potem ko so delavci določen čas delali v novih delovnih organizacijah.
Kvalifikacije ob prihodu — kvalifikacije ob anketiranju
	Udeležba v ob prihodu	odstotkih sedanja
— nekvalificirani	63,8	36,5
— polkvalificirani	9,6	24,9
— kvalificirani	13,7	26,0
— visokokvalificirani	0,9	3,8
— krednja strokovna izobrazba	5,1	5,1
Vidimo torej, da se iz spodnjih, manj kvalificiranih skupin pomikajo delavci v višje skupine na osnovi na novo pridobljenih kvalifikacij. Prepolovljena je udeležba nekvalificiranih, skoraj trikrat večja je udeležba pol-kvalificiranih, podvojena je udeležba tudi kvalificiranih, pri visokokvalificiranih delavcih pa je prav tako opazna velika rast.
Integracija v delovno okolje, ki jo lahko ocenjujemo tudi na osnovi pridobljenih kvalifikacij, je torej očitna. Poprečno 34 % delavcev je po svojem prihodu v Slovenijo strokovno napredovalo.
NEKATERE DRUGE OBLIKE INTEGRACIJE
Težnje po stalni zaposlitvi v Sloveniji in načrtno prizadevanje za pridobivanje novih kvalifikacij so vsekakor pomembne oblike integracijskih teženj.
Seveda pa ne bi bilo prav samo na teh dveh pojavnih oblikah ocenjevati procesov vključevanja v novo delovno in socialno okolje.
Eden od bistvenih kazalcev stopnje integriranosti, ki pa jo je težko natančno izmeriti je vključitev v samoupravno življenje delovnih organizacij. Uveljavljanje samoupravnih pravic v upravljanju z delovno organizacijo lahko opazujemo v raz-Učnih pojavnih oblikah. V naši raziskavi smo ugotavljali članstvo v samoupravnih organih. Gre za izvoljene člane različnih
samoupravnih organov. Od skupnega števila zaposlenih delavcev je v samoupravnih organih aktivnih 13,2 % delavcev iz drugih republik. Večja udeležba od tega poprečja je v trgovini, obrti in v prometu, izrazito nizka pa je v kmetijstvu.
Tako še ne bi mogli govoriti o zadostni udeležbi v samo-
upravnih organih, čeprav samo na osnovi številk te integriranosti ne moremo vsestransko osvetliti. Dejstvo pa je, da je prav nizka kvalifikacijska struktura tista objektivna zapreka, ki ovira udeležbo v samoupravnih procesih.
Sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah. V delovnih organizacijah je intenzivnejša od članstva v samoupravnih organih. Zlasti je pomembna udeležba v organih sindikatov, kjer dela 22,2 % delavcev iz drugih republik, 11,9% je članov ZKS, 24,1 % delavcev je članov ZSM. Popolnoma neaktivnih, brez funkcije v različnih organih družbenopolitičnih organizacij je 32,5 % delavcev iz drugih republik. Če bi primerjali aktivnost v družbenopolitičnem življenju delavcev iz drugih republik z aktivnostjo domačih delavcev, bi lahko ugotovili, da pravzaprav ni razlik med njimi.
Lahko bi torej sklepali, da se delavci iz drugih repubUk hitro in aktivno vključujejo v družbene procese v novem okolju.
Športna aktivnost je ena pomembnejših oblik integracije in ji mnogi v analizah integracijskih procesov pripisujejo poseben pomen. Zlasti raziskovalci delavskih migracij v kapitalističnih državah sodijo, da športna aktivnost odraža stopnjo integracije. Temu bi lahko ugovarjali, ker so pogosto klubi delavcev posameznih narodnosti prej odraz iskanja nadomestila zavoljo nesprejemljivosti novega okolja in njegovih različnih odporov do „prišlekov444 kot pa pomenijo izraz integracije. Delavci iščejo oblike družbenega življenja pa tudi razvijanja medsebojne solidarnosti tudi v različnih športnih društvih, v katerih se združujejo po nacionalni pripadnosti. Če bi oblike športne aktivnosti delavcev iz drugih republik v Sloveniji dobivale take težnje, bi vsekakor morah govoriti prej o dezintegraciji kot pa o integraciji. Miša anketa pa je pokazala, da se delavci iz drugih republik vključujejo v različne športne aktivnosti različnih športnih organizacij v 54,8% Največje zanimanje za športne aktivnosti kažejo delavci višjih kvalifikacij- Tudi sicer te aktivnosti rastejo hkrati s kvalifikacijami.
Intenziteta medsebojnih stikov'delavcev iz drugih repubUk s slovenskim prebivalstvom vsekakor lahko pokaže stopnjo medsebojnega zaupanja, vključevanje v novo okolje, pripravljenost obeh socialnih skupin za sožitje in sodelovanje. V raziskavi smo anketiranim delav-
cem zastavih dve vprašanji: „Kbliko zares dobrih prijateljev imate v Sloveniji? “ in ,,Kohko od teh je Slovencev? Redki so bili odgovori, da ima delavec manj kot 20 prijateljev; najpogostejši so bili odgovori: „Imam jih 50, 70 in še več.44
Delavci iz drugih republik torej ne razhkujejo prijateljev po narodnostni pripadnosti. Število prijateljev Slovencev je veliko. Morda sama beseda »prijatelj44 zahteva podrobnejšo opredeUtev, ker je prijateljstvo lahko bolj ali manj globoko in vsak lahko prijateljstvo pojmuje na svoj način. Prevladujoče mnenje vseh anketiranih o številnih prijateljih med Slovenci pa nedvomno dokazuje, da so stiki zares poglobljeni, neposredni in tovariški.
Tudi nekatere druge značilnosti, denimo redki odgovori, da je neznanje jezika prepreka za vživljanje v novo okolje, da je veliko število zakonskih zvez med delavci in delavkami iz drugih republik z domačimi ipd., priča o tem, da smo pred kvahtetno drugačnimi procesi integracije, kot pa so tisti na Zahodu.
INTEGRACIJA NI OBLIKA ABSORPCIJE ALI ASIMILACIJE
Ko ocenjujemo integracijske procese, ne smemo mimo tega, da le-ti ne pomenijo asimilacije ali pa absorpcije, kajti če bi bilo tako, bi to pomenilo, da delavci iz drugih republik kot manjšina v domačem prebivalstvu izgubljajo svoje narodnostno bistvo. Nova družba, v katero se vključujejo, ni prepreka za vzdrže-
vanje stalnih stikov z domačim krajem, z domačim okoljem. Zlasti je to očitno iz podatkov raziskave, ki govori o tem, da delavci pogosto potujejo v svoj rojstni kraj, da vzdržujejo stike s svojimi rojaki, redno spremljajo domači tisk ipd.
Politični pomen takih integracijskih procesov je izreden. Slovenija j§ tako kot dežela relativno majhnega naroda tudi v tej posebni obliki graditve bratstva in enotnosti izpričala visoko stopnjo samoupravne zavesti in organiziranosti.
Seveda pa pri tem ne moremo zanikati tudi nekaterih problemov, ki so bodisi posledica določenih tradicij, včasih ozkosrčnosti, bodisi še vedno premalo razvite zavesti.
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA JE V OSPREDJU
Ko govorimo o stanovanjski problematiki delavcev iz drugih republik, ne moremo govoriti kot o problematiki, ki zadeva izključno te delavce. Dejstvo pa je, da je stanovanjski problem med delavci iz drugih republik bolj izrazit. Razlogi so tudi v objektivnih okoliščinah. Številni delavci prihajajo na različna delovišča, kjer stanovanjske probleme rešujejo začasno. Relativno nizki osebni dohodki, ki so spet posledica prevladujoče nizke kvalifikacijske strukture, vsaj začasno omejujejo možnost gradnje lastnega stanovanja ob pomoči delovne organizacije. Številni samski delavci so na dnu prednostnih lestvic za dodeljevanje stanovanj itd.
Delavci iz drugih republik stanujejo:
—	v barakah
—	v samskih domovih
—	kot podnajemniki
—	v družbenih stanovanjih
—	v zasebnih stanovanjih
—	nimajo stalnega bivališča
13,6% 32,8% 17,5 % 17,0 % 14,4 % 4,7%
Med tiste, ki imajo stanovanjsko vprašanje rešeno, bi vsekakor lahko prišteli stanovalce v stanovanjih v družbeni in zasebni lasti in delavce, ki prebivajo v samskih domovih. Torej: 64,2 % delavcev iz drugih republik živi v primernih stanovanjskih razmerah,	fhj bolje
imajo rešeno stanovanjsko vprašanje delavci v industriji, v trgovini in v prometu. V samskih domovih živi večina gradbenih delavcev in tistih, ki delajo v komunalnih organizacijah. V barakah pa prebiva največ delavcev, zaposlenih v kmetijstvu.
Čeprav ne moremo zanikati tega, da smo v zadnjih letih
mnogo storili na stanovanjskem področju, pa za delavce iz drugih republik ostaja to vprašanje glavni problem.
Družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, ki je bil sklenjen v februarju letos, bo vsekakor pripomogel k hitrejšemu napredku tudi na tem področju. V nekaterih panogah so namreč delovne organizacije tudi na račun standarda delavcev reševale svoja razvojna vprašanja, česar pa ne smemo več dopustiti.
JOŽE TAVČAR
ZALOŽBA ČZP DELAVSKA ENOTNOST SPOROČA, DA IMA NA ZALOGI:
1.	V knjižnici SINDIKATI:
-	Slavko Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV, št. 2 - cena 20.- din
-	Olga Bručan in Slavko Grčar: FINANČNO POSLOVA-VAN JE V SINDIKATIH, št. 3 - cena 20.- din
-	SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU, št. 6 - cena 40.— din
-	AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES, št. 7 - cena 30- din
-	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — temeljna naloga sindikatov, št. 8 — cena 30.— din
-	Bogdan Kavčič: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU, št. 9 - cena 30.- din
-	Roman Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE (Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in nadaljnje družbene preobrazbe na ustavni podlagi), št. 10 — cena 20.— din
2.	INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU — cena 150.— din
3.	HIERARHIJA (Mednarodna raziskava) cena 179.— din
4.	Najdan Pašič: NACIONALNO VPRAŠANJE V DANAŠNJEM OBDOBJU - cena 130.— din
5.	Vinko Trinkaus: VELIKA STAVKA - cena 150.- din
6.	Rado Stoka in Tomaž Kožuh: NAVTIKA — cena 170.- din
7.	V založbi Z KPO:
—	gledališke publikacije
—	filmske publikacije
—	klubske publikacije
—	glasbene publikacije
—	Koledar spomina — cena 30. — din
—	Priročnik za organizatorje kulturnega življenja cena 15. — din
—	Ivan Cankar: V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL -cena 12.50. — din
—	Rdeči atom (Izbor svetovne revolucionarne poezije)
— cena 20.— din
/------------------------------------- '
Vse omenjene publikacije, knjige in brošure lahko naročite na naslov: ČZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Na naročilnici navedite plačilne pogoje.
OE
ljudje med ljudmi
POGOVARJANJE
„So nekateri, ki ne razumejo, kaj doživljamo, in pravijo: zdaj smo neodvisni, zdaj nam ni treba več delati. Ce smo neodvisni in če nas silijo da moramo delati, pptem je to isto, kar so počeli kolonialisti Prav zato ostajajo samo po dve uri v tovarni, na polju delajo po eno uro na dan, preostali čas pa porabijo za počitek. Tovariši, tako ne more biti“
Ta slikovit primer, ki gaje navedel angolski predsednik Agostino Netto, brez ovinkarjenja opozarja na probleme zavesti in podedovane kolonialne miselnosti v delu množic, ki jo NPLA in angolski voditelji z velikim prizadevanjem skušajo spremeniti Eno najvažnejših gesel v časopisih, na zborovanjih in na zidovih Luande je: Proizvajati moramo, da bi se obdržali. Proizvodnja je tisto, kar je vir napredka, ekonomska osnova „ljudske oblasti in demokracije, h kateri težimo11.
Lahko govorimo, kolikor hočemo, o ljudski oblasti lahko si na vse načine prizadevamo, vendar socializma ne bo, če ne bo hrane, stanovanj, cest, šol, z eno besedo, če ne bomo našemu ljudstvu zagotovili ustrezne življenjske ravni
Angolska vlada in sindikat sta se znašla v paradoksalnem položaju. Proizvodnja se je zmanjšala, marsikje zaradi posledic vojne in dekolonizacije pa tudi zaradi „ekonomske sabotaže11, kot označujejo dramatičen padec storilnosti v tovarnah. Po drugi strani pa so delavci stavkali v številnih podjetjih in zahtevali večje plače in skrajšanje delovnega časa. Sindikati bolje rečeno organizacija, ki mora'v to prerasti, zveza angolskih delavcev in predstavniki gibanja NPLA so delavcem skušali pojasniti, da je to nevzdržno, da morajo najprej povečati storilnost in šele potem zahtevati večji dohodek.
Ker so mnogi pozivi ostali brez odziva, sta vlada in sindikat sklenila zamrzniti vsa pogajanja o plačah in vse stavke, kijih ne odobri zveza, razglasiti za ekonomsko sabotažo. Dekret, ki ga je izdala vlada, navaja, daje kazen za ta „zločin proti proizvodnji11 dve do osem let ..prevzgoje v delovnih tabo riščih11.
Predsednik angolske vlade Lopo Do Nascimento se sicer strinja, da so cene plo visoke in da je špekulacija prizadela široke delovne množice, opozoril pa je, da je cene možno znižati le z večjo proizvodnjo. Sporočil je, da bo politbiro NPLA sam določil cene osnovnih proizvodov.
V nekem drastičnem primeru, ki ga je list Journal de Angola označil kot kontrarevolucionarno delovanje, je vlada z dekretom ukazala delavcem tovarne vreč SIGA v Luandi, naj prekinejo stavko in večmesečne nemire. To je edina tovarna, ki izdeluje vreče za kavo in sladkor. Zadnja stavka pa se je povsem ujemala z čudnimi okoliščinami, to je s spravilom kave in s kampanjo rezanja sladkornega trsa. V tem in v mnogih podobnih primerih so opozorili da majhna skupina ljudi na videz v imenu najslabše plačanih delavcev spodbuja nemire in nagovarja delavce k nedisciplini.
Položaj se je za nekaj časa pomiril, vendar je nedavno' neka množična organizacija znova pozvala k ..budnosti11 zaradi vala nemirov in govoric ki se znova pojavljajo v podjetjih. Položaj je zelo zapleten, je pripomnil sekretar politbiroja MPLA Lucio Lara. Rešitev vidi v tem, da bi se zvišala raven znanja delavcev. Takšen sklep so tudi sprejeli, saj je nujno,' da se poveča zavest delavskega razreda, da e bodo lahko delavci pogovarjali o problemih, s katerimi se soočajo dežela in delavci sami. Napovedali so tudi ustanovitev novih sindikalnih komisij. Od aktivistov MPLA v podjetjih pričakujejo še posebno prizadevanje in potrpežljivost.
Spreminjanje zavesti in miselnosti, ki sta obremenjeni s stoletnim kolonialnim sistemom, bo očitno politično pa tudi ekonomsko težavno delo za funkcionarje in aktiviste MPLA.	D g
SPOR VEVROPSKI KONFEDERACIJI SINDIKATOV
RAZDOR OB DEKLARACIJI
Iskanje izhoda iz sedanje gospodarske krize v kapitalističnih državah s pomočjo tako imenovane politike dohodka - temu sta bili posvečeni dve tristranski konferenci držav EGS novembra lani v Bruslju in junija letos v Luxemburgu — je precej skalilo kohezijo v vrstah evropske konfederacije sindikatov. Na junijski konferenci je namreč izbruhnil odkrit spor med članicami te zahodnoevropske centrale, v kateri je zbranih 30 nacionalnih sindikalnih central s skupno 37 milijoni organiziranih delavcev.
Novembrski pogovori o gospodarskem in socialnem položaju v EGS so se končali brez konkretnih sadov, zato je predsednik konference predlagal, da bi razpravo nadaljevali na konferenci, ki bi jo sklicali pozneje.
Sindikati so prišli na junijsko konferenco z nekaterimi zahtevami, ki so bile oblikovane na aprilskem kongresu Evropske konfederacije sindikatov. Zahtevali so: skrajšanje delovnega časa, realno povečanje mezd, še zlasti najnižjih, uskladitev nadomestil v državah članicah v primeru nezaposlenosti usmerjanje investicij na zaostala območja in nadzorstvo nad investicijskimi načrti, dajanje prednosti razvoju javnih služb ter vzpostavitev sistema noti-fikacije in kontrole cen.
Komisija EGS je pripravila za junijsko konferenco predlog resolucije o ..vzpostavitvi polne zaposlenosti in stabilnost v EGS.11 V bistvu je komisija predlagala sklenitev ekonomsko-socialnega pakta med sindikati, delodajalci m vlado. Ebseči bi morah zaupanje investitorjev, kar zadeva možnosti za izhod jz krize in povečanje dobička. Gre torej za to, da bi kapitahstom omogočili visoko stopnjo dobička. To pa pomeni, da bi delavci iz svojega žepa plačali rešitev iz krize.
Delodajalci pa^ so napadli „preveč naglo povečevanje dohodkov delavcev in pretirani delež javnih stroškov v nacionalnem proizvodu.11 Zahtevah so tudi strogo disciplino, še zlasti pa zmanjšanje davčnih in socialnih dajatev, da bi tako spodbudih investiranje in konkurenčnost industrij.
Ob koncu konference, ko so predstavniki številnih sindikalnih central že odpotovah, so vlade in komisije zahtevale, naj bi sprejeh kompromisen pred-log deklaracije, v katerem je med drugim rečeno: samo ob skupnih prizadevanjih vseh partnerjev, da se gibanje dohodka vseh vrst prilagodi objektivnim ekonomskim razmeram skupaj z zmernejšim gibanjem cen, je mogoče dovoliti ponovno ustvarjanje možnosti za gospodarski in socialni položaj, za katerega bi bila značilna boljša uravnovešenost in večja pravičnost.
Ta dokaj nedoločen tekst sam po sebi ne vsebuje kakih konkretnih obveznosti, vladam in delodajalcem pa lahko služi kot argument, da je med vla-šrimti" S°Cialnimi partnerjl dosežen »širok sporazum11, ki ga je treba spo-
Privohtev predsednika evropske konfederacije sindikatov in voditelja zahodno nemških sindikatov Vetera in generalnega tajnika Hntersheida je naletela na odločno obsodbo pri nekaterih pomembnih članicah evropske konfederacije sindikatov, zlasti pa belgijskega FGTB in francoskega CFDT.
Ti organizaciji sta sporočili, da ne moreta sprejeti besedila, ki ne vsebuje ničesar o zaposlenosti, zlasti pa ne o trajanju delovnega časa; besedila ki sprejema nadaljevanje sedanjega tipa ekonomske rasti brez vsakršne spremembe, poleg tega pa deklaracija odlaga na kasnejši čas vsako popravljanje socialnih neenakosti.
Deklaracija je bila sprejeta z dvomljivo večino. To je odkrilo tudi velike razlike v evropski konfederaciji sindikatov glede usmeritve v sedanji krizi. Nasprotniki stališča najvišjih voditeljev evropske konfederacije sindikatov zdaj zahtevajo, da mora konfederacija jasno določiti skupne smeri svojih nadaljnjih akcij.	^ T
Velenje v črnini
Na enem od mehaniziranih študijskih čel velenjskega premogovnika je 29. julija, poldrugi popolnoči, vdrl iz krovninemulj, pomešan z glino ingramozom, pri čemer so tragično pre^1 rudarji Jakob Podgoršek, Mirko Zlatarek, Alojz Lipnik in Franc Polak
IZ KROVNINE JE V TRENUTKU VDRL MULJ
Šaleški premogovnik in z njim Šaleško dolino je doletela ena največjih povojnih nesreč. Prejšnji četrtek, 29. julija, ob 1. uri in 25 minut je na študijsko odkopno čelo KTU na koti — 10 v trenutku vdrl iz krovine mulj, pomešan z glino in peskom. Na tem odkop-nem čelu v globini 385 metrov je bilo na delu v nočni izmeni 15 rudarjev, na kraju, kjer je vdrl mulj, pa jih je delalo pet.
Kot vse kaže, so najprej tragično preminili trije rudarji: dva rudarja pa je mulj samo deloma zalil, in to Slavka Gašperiča do vratu, Jakoba Podgorška pa do pasu. Ob nesreči je Jakoba Podgorška potisnilo čez (hšperiča ali pa je padel. Ko je Podgoršek videl, kaj se dogaja na čelu in kakšna nevarnost preti tudi njemu in Gašperiču, mu je, kot vse kaže, odpovedalo srce.
REŠEVALCI SO SE TRUDILI,
DA BI ČIMPREJ PRIŠLI DO PONESREČENIH
Rudarji, ki so bili v bližini, so pohiteli na kraj nesreče. Petnajst minut potem, ko je okrog 200 do 250 kub. metrov mulja zalilo odkopno čelo KTU, je bila na kraju nesreče že rudarska reševalna četa.
Za Jakoba Podgorška ni bilo več pomoči. Slavka Gašperiča, ki ga je mulj zalil do vratu, pa so rešili iz objema te velikanske gmote in ga, v hudem š oku, prepeljali v bol nišnico.
Reševalci so hiteli naprej. Prizadevah so si, da bi bili hitri, kolikor je bilo pri-tako napornem delu sploh mogoče. Mulj, pomešan z glino in gramozom, je postajal trd kot beton.
Z vsako uro, pravzaprav z vsako minuto, je bilo manj upanja, da bi trije pogrešani tovariši preživeli nesrečo. Prvega so prinesli iz jame 29. julija v popoldanskih urah, druga dva pa v petek, 30. julija zjutraj.
NESREČA JE TERJALA ŠTIRI SMRTNE ŽRTVE
Ob vdoru mulja iz krovine so izgubili življenje:
Jakob Podgoršek iz ftven pri Šoštanju, rojen 1940. leta, ki zapušča ženo in tri otroke v starosti od 10 do 12 let,
Mirico Zlatarek iz Velenja, rojen 1937. leta, ki zapuš ča ženo in tri otroke v starosti od 3 do 10 let,
Alojz Lipnik iz Velenja, rojen 1934. leta, ki zapušča ženo in 16-letnega sina, ter
Franc Polak iz Skal pri Velenju, rojen 1930. leta, ki zapušča ženo ter 21-letnega sina in 22-letno hčerko.
ZADNJE SLOVO OD
TRAGIČNO PREMINULIH RUDARJEV
hh pokopališču v Podkraju pri Velenju sta se od ponesrečenih rudarjev poslovila Ivo Gorogranc v imenu občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Velenja ter Ciril G-ebenšek v imenu delovnega kolektiva Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
Ivo Gorogranc je med drugim ugotovil, da so pod težo skrivnosti zemeljske notranjosti za vedno omahnili marljivi, prizadevni, delavni in kleni rudarji velenjskega rudnika, dobri tovariši, znanci, prijatelji in občani občine Velenje, hjihova življenja so usahnila še polna delovnega poleta, polna ciljev in hotenj za jutrišnji dan. Izrekel jim je zahvalo za vse, kar so v tako kratkem življenju dali naši skupnosti ter za opravljeno težko, znojno in žuljavo knapovsko delo.
,,Nhče od nas, ki smo si v sredo zvečer ob srečanju zaželeli srečno, ni slutil, da je bil to naš poslednji rudarski pozdrav. Vasje poslednjič pot vodila globoko pod zemljo na delovna mesta,11 je dejal Ciril Grebenšek.
SKRB ZA OTROKE PONESREČENIH RUDAR#
Težko in naporno delo globoK0!^0# zemlju šaleškega premogovnega terjalo svoj davek. V. nesreči je Jj 0 očete 9 otrok. Vsi tragično prej;drJ; lenjski rudarji so bili dobri m sKI žinski očetje.
J	dl)
Predstavniki velenjskih rudarjev80^' njem slovesu s tragično preminulih ^ v' skimi tovariši ponovno zatrdili, da daljevali z vzgojo in šolanjem otrok y r so končali njihovi očetje. Skušali podobno kot otrokom drugih članov delovne skupnosti Ridarskoc la, energetskega kombinata Velenja , | °' mestiti očete, kolikor je to se ved* h mogoče.
ŠTEVILNE BRZOJAVKE Z X IZRAZI SOŽALJA
Rudarsko elektroenergetski kona^gi lenje in temeljne organizacije zdn^Vp.3 Rudnik lignita Velenje so prejeli ob 1 številne brzojavke z izrazi sožalja. jj|.,
„Ob tragični smrti članov vašegL" tiva prosim, da sporočite družinaif ^, e hude rudarske nesreče in vsemu vffijLJ lektivu izraze mojega.najglobljega- ., > je sporočil član Predsedstva SFRJ t ^ Predsedstva CK ZKJ Edvard Kaf^j žalne brzojavke so poslali tudi tovaFj Kraigher, France Popit, Mitja Ribi^G^ Barborič, Marijan Brecelj, Andrej" 1,1
V brzojavki Sveta Zveze sindikah ^' slavije piše, da so z globoko boleč*^^ lostjo prejeli vest o težki nesreči, zadela velenjske rudarje. Rudarsk0' ^ ' energetskemu kombinatu Velenja • žinam ponesrečenih rudarjev izrekaj no sožalje.	, ^ ^
SRENJEROCNI RAZVOJNI NAČRT OTROŠKEGA VARSTVA V SLOVENIJI
za
Prizadevanja za razširitev zmogljivosti vrtcev in za varstvo otrok pri drugih družinah - Cenejš* Nu strijska gradnja vzgojnovarstvenih ustanov naj dobi prednost pred klasično gradnjo
Vsako leto se v Sloveniji rodi kakih 29.000 otrok, največ med njimi, kar 70 % pa jih rodijo zaposlene matere. Od enega do treh let je 58.000 otrok, od tega je deležnih družbenega varstva v vzgojnovarstvenih ustanovah komaj nekaj več kot 4300 otrok oziroma 7,5 %. Otrok od tretjega do šestega leta je 83.600, v vrtcih pa jih je 21.000 oziroma 25 % vseh otrok te starosti. Mimo teh je v Sloveniji še 28.500 šestletnih otrok, od tega jih je v varstvenih ustanovah 33 %, kar pomeni, da je v načrtovanih celoletnih vzgojnoizobraževalnih programih skupnosti otroškega varstva in SIS za izobraževanje zajetih ko-
maj slaba četrtina otrok v starosti šest let. Ob tem precej poraznem podatku je na drugi strani razveseljivo dejstvo, da je v vse oblike male šole zdaj zajetih v Sloveniji že 90 % šestletnih otrok.
Zato tudi srednjeročni razvojni program otroškega varstva v republiki do 1980. leta predvideva precejšnje povečanje števila mest v vrtcih. Če bomo v prihodnjih petih letih to dejansko dosegli, potem bomo v družbeno organizirano varstvo zajeli 16% vseh otrok, starih od enega do treh let. To bo sicer še vedno kaplja v morje čedalje večjih potreb, vendar bomo po drugi stra-
ni s povečanjem sedanjih zmog-Ijovisti vzgojnovarstvenih ustanov pridobili do konca 1980. leta 43.000 novih mest, s čimer bomo zagotovili v vrtcih prostor polovici otrok, starih od treh do šest let. Za šestletne otroke pa naj bi uresničili v prihodnjih petih letih celoletni program male šole za najmanj 60 % otrok te starosti, mimo tega pa poskrbeli za celodnevno varstvo zaradi prezaposlenosti mater-
Da bi izpolnili srednjeročni razvojni program otroškega varstva v Sloveniji do leta 1980, bo treba najprej šolati 4000 strokovnih vzgojiteljic in kakih 1500 varuhinj
i nov®' me
otrok. Za pridobitev1 vzgojnovarstvenih uSt°'Lfl;'‘‘ pa bo treba na osnovi izkllS ut	ra ceFJ o, jn(
;V, namesto
liko dražje,,kiasične |
strijsko gradnjo vrt^^g ti s tem bo treba P0*5^,,.®
ristiti tudi druge j Pr°' bivanja cenejših funkci°n ^hp štorov za organizira110 'Fbe varstvo otrok, in t0 ^(,|"!Sert
novih stanovanjskih na J1*1, 1<
bomo po dolgih let. j’11130 priznanim11 družinskim arstVl
-----ulili hun° prost
vzgojno^rstve.
vsaj deloma omi sko stisko v ustanovah.
• -
NEVSAKDANJI POKLICI
____-■ -____ ' ’ - -
ZA ZAMAH DALEČ OD OBJEMA SMRTI
Kako je Janez Kavčič z Brezja pri Mariboru postal najstarejši vajenec v državi — Potapljač lahko naredi samo eno napako — Najzahrbtnejše so dravske vode — Minute večnosti med rešetom in turbino elektrarne
„Najhuje je bilo v Dravogradu. S prijateljem sva čistila dotočno polje pri elektrarni. On je čistil z leve, jaz z desne. Ko sem čez kakšno uro hotel pogledati, koliko sva še narazen, me je pograbil vrtinec in odnesel k rešetu. Tok vode je bil tako močan, da me je kar vsrkalo med rešeto, roke in noge mi je potegnilo naprej in skozi proti turbini. Čutil sem, kako me voda požira. Ostal sem brez rokavic in čevlja. Kr mi vsaj ne bi strgalo potapljaške obleke. Če se to zgodi, je konec, mi je šlo skozi možgane,11 pripoveduje 43-letni JANEZ KAVČIČ, tesar, poklicni potapljač, varilec in miner, doma z Brezja pri Mariboru, zaposlen pri Dravskih elektrarnah. Mož, ki se je po nesreči dveh potapljačev odločil, da bo postal sam potapljač.
Dežuje. Hiša v Uici borcev št. 8 je odeta v mir. Vsenaokrog so rože. Gledam v od sonca ožgani obraz, v široka ramena in roke, ki so kratke in močne. Janez počasi pripoveduje drobce iz svojega 20.000 ur dolgega življenja pod vodami vseh jugoslovanskih rek in Jadrana. O doživetjih, ki. so mu ostala vtisnjena v spomin, ki bi se ga sicer rad otresel, vendar se ne more. O doživetjih, ki jih nosi v sebi, zase, o katerih niti lastni ženi ne govori. Počasi pripoveduje o samoti v tisti motni in zahrbtni dravski vodi, ki nenehno čaka na potapljačevo napako. Kakor na tisto v Dravogradu. Ko je z zadnjimi
močmi poskušal med rešetom zadržati svoje telo, ko so sc minute razvlekle v večnost dokler ni začutil, da tok vode po-jenjuje. Takrat je vedel, da ustavljajo turbino.
,,Samo da ne bi turbine naenkrat zaustavili,11 sem v grozi razmišljal. Potem bi me val odtrgal od rešeta in treščil nazaj ter zmlel. Na srečo so bili fantje previdni. Potem sem z grozo ugotovil, da je voda proti turbini potegnila cev za dovod zraka. Čutil sem, kako dobivam vse manj zraka. Zato sem dihal počasi in si govoril, da me ne sme zagrabiti panika. Zmeda je potapljačeva smrt., .“
Janez Kovačič se je rodil v Benediktu v Slovenskih goricah. Daleč od vode, daleč od potapljačev. Bili so štirje otroci. En je šel študirat, zdaj je inženir v Novem mestu; en je preddelavec v Vesni, punca je ostala na gruntu, Janez pa je odrinil za tesarskega vajenca k Tehnograd-njam. Bil je priden in marljiv delavec, vešč vsakega dela, zato so ga dodeljevali k najtežjim delom. Tja, kjer si bil nenehno med nebom in vodo. Potem je postal skupinovodja tesarjev.
„Ker smo takrat gradili elektrarne, smo delali zvečine nad vodo. Če je kakšen predmet padel v vodo, sem se pognal za njim. Zato me je inženir Pipan nagovarjal, da bi šel med potapljače. BCo sta tragično končala potapljača Medved in Kunej — (Medvedu se je pretrgala cev za dovod zraka, Kunej pa je nevede z nogo privlekel za sabo
mino, kr ga je raznesla) - sem se odločil. Postal sem najstarejši vajenec v državi. Potapljač mora biti vešč tesarskega, varilskega in minerskega dela. Po tisoč urah potapljanja pri mojstru Leonu Narazkovskem so me poslali v uk na Reko . . .“
Tako je Janez Kavčič obredel in spoznal naše morje, pri gradnji drugih objektov pa seje potapljal v skoraj vseh naših rekah.
„Med vsemi rekami je Drava najzahrbtnejša. hjene vode so motne, polna je močnih vrtincev, ki nenehno prežijo nate. Zato moraš biti venomer pripravljen na nevarnost. Vidiš le nekaj deset centimetrov in vse delo opravljaš skorajda tipaje. Moraš imeti dober spomin, da si zapomniš predmete, po katerih se lahko orientiraš. To je važno, ker jc sicer.s tabo konec. Pred leti je bilo mnogo huje. Bili smo slabo opremljeni .in pod vodo smo ostali do onemoglosti. Danes si pod vodo največ tri ure skupaj. Poleg tega pa se ne smeš več potapljati sam. Pri Fali je prijatelju padla skala na dovodno cev za zrak. EVe uri sva odkopavala, da se je lahko rešil. ..“
Ob prostem času živi Janez Kavčič samo za svojo družino. Sin študira, hči obiskuje osnovno šolo. Žena Marjeta je kuharica v Svili. Zdaj so se že navadili na nevsakdanji poklic svojega očeta. „Sprva je bilo hudo,11 priznava žena. „Ne-nehno sem se bala zanj. Zdaj pomislim na nesrečo le, če ga
ob napovedani uri ni domov. Saj sem ga pregovarjala, da bi opustil potapljanje, pa kaj, ko je to del njega ...“
„Res je. Potapljanje me privlači prav zaradi težavnosti in nevarnosti. Nfe pijem, ne kadim, pod vodo grem spočit in zbran. Potem se pa dajemo. Voda in jaz. Dvakrat me je'skoraj stisnilo. Takrat v Dravogradu in pozneje pri Medulinu, ko sem nekaj deset metrov pod vodo ugotovil. da je akvaluhga prazna. Čez noč je popustil ventil in sem se znašel pod vodo brez zraka. Nisem se zmedel. Odvrgel sem akvalungo in z zadnjimi močmi priplaval na površje. Kaj hočete, človek se uči vse življenje . . .“ .	.
Janez se huduje, ker potapljači v naši republiki nimajo skrajšane delovne dobe, kot je to primer v sosednji republiki. Sicer pa ljubi svoj težki poklic, ki mu ob vsakem potapljanju prinese nekaj novega. Včasih je hudo. To je takrat, ko gre v vodo po človeka, ki je zaradi neprevidnosti ali nesreče postal žrtev vode. Pri svojem delu je srečal nekaj deset takšnih nesrečnežev. Iz vode je zvlačil živino, vozove, avtomobile, traktorje. Ob utopljencu mu je najhuje. „Neveijetno, kako se človek oklene najmanjše bilke. In to je verjetno narobe. Če se ne bi prijel na dnu, bi se mogoče rešil. Zato pod vodo ne velja pravilo, da je vsaka bilka reši- _ tev. . .“
JANEZ SEVER
Pomoč
Posočju
Do 2. avgusta se je na žiro račun Republiškega odbora Rdečega križa Slovenije — za Posočje zbralo 40.415.281,80 dinarjev ali 36,87 vseh predvidenih sredstev.
Pregled zbranih sredstev po občinah pa daje naslednjo sliko:
OBČINA	Enodnevni zaslužek	Zbrano dinarjev	Odsto- tek
Ajdov šiina '	93V.5-?	1"9.949.15	19.15
Brežice	"54.845	295.955.25	39.20
Celje	5.520.312	—6.156.85	14.06
Cerknica	64".045	359.989.25	55.64
Črnomelj	6"2.685	140.121.05	20.83
Dravograd	345.090	50.634.45	14.65
Domžale	1.595.508	423.06".60	26.52,
Gornja Radgona	"39.453	46". 35 8.-0	63.20 .
Grosuplje	"02.304	"41.369,15	97.25
Hrastnik	"08."94	80.332.83	11.76
Idriia	893."00	"61.681.40	85.25
ilirska Bistrica	029."%	292.5"1.40	46.46
Izola	"49.520	219.856.45	29.33
Jesenice	2.339.865	338.539.80	14.47
Kamnik	1.364.015	488.941.10	35.85
Kočevje	981.463	450.532.95	46.
Koper	3.15".85"	411.111.65	13.
Kranj	4.6"1.315	3.11".474.35	67,
Krško	1.253.645	404.920.30	32.30
Las'ko	"9". 160	308.321.15	38,70
Lendava	693.9-2	230.921.70	33.28 -
Lenart	219.898	146.535.65	66,64
Litija	604.611	308.750.05	51,07
Logatec	362.880	18.504.60	5,10
Ljubljana-Bežigrad	4.898.310	4.720.064.50	96.36
Ljubljana-Center	11.937.510	5.908.898.60	49,50
Liubljana-Moste	3.486.690	1.567.788.40	44.96
Ljubljana-Šiška ^	. 5.310.500	2.356.676.—	44,38
Ljubljana-Vič	3.103.826	1.871.674,45	60,30
Ljutomer	509.625	306.317,55	60,10
Maribor	12.656.877	2.967.924,85	23,45
Metlika	316.479	0	0
Mozirje	492.420	176.007,90	35,74
Murska Sobota	2.003.850	1.431.408,80	71,43
Nova Gorica	3.855.770	1.590.746.50	41,26
Novo mesto	'-3.121.764	403.871.75	12,74
Ormož	361.698	148.504,70	41,06
Piran	948,236.	304.110,40	32,07
Post ojna	1.092.624	451.641,80	41,34
Ptui	2.211.000	636.775,05	28,80
Radovljica.	1.690.458	211.465,35	12,51
.Radlje ob Dravi	588.088	0	0
Ribnica.	358.255	1.330,75	0,37
Ravne na Kor.	1.719.963	172.488,20	10,03
Sevnica	654.300	472.864,75	72,27
Sežana	1.169.516	561.202,25	47,99
Slovenjgradec	811.206	96.740,—	11,95
Slovenska Bistrica	1.067.269	91.288,20	8,55
Slov enske Konjice	821.400	594.427,60	12,31
Šentjur p. Celju	351.948	36.837,45	10,47
Škofja Loka	1.974.545	295.431,85	14,96
Šmarje p. Jelšah	734.944	90.001,55	12,25
Tolmin	816.291	668.415,85	81,88
Trebnje	482.400	201.025,05	41,67
Trbov Ije	1.734.600	1.006.881,10	58.05
Tržič	835.312	-511.860,10	61,28
Velenje	3.212.960	331.290,80	10,31
Vrhnika	651.015	365.397,70	56,13
Zagorje ob Savi	792.792	584.379,05	73,71
Žalec	1.422.300	219.694,10	15,47
Skupaj	109.602.623 40.415.281,80		36,87


l
KDO VSE ČAKA IN ZAKAJ?
Anton Šumrada še vedno čaka ... In delavci Kovinoplastike tudi.
Tako začenjamo naš sčstavek, čeprav bi ga z enako pravico in z natančno takim stavkom lahko tudi končali. Šli smo namreč po sledeh našega sestavka „Še nikoli roke niso bile tako visoko11, ki smo ga v DE objavili proti koncu februarja letos. Samo malce si osvežimo spomin: Anton Šumrada, 26, delavec loške Kovinoplastike, se mora vsak teden dvakrat voziti na dializo ledvic v Ljubljano. Zaradi bolezni je tudi njegova delovna sposobnost možno upadla, tako da dela le po štiri ure.
Poudarek našega sestavka je bil na tem, kako delavci Kovinoplastike niso pustili svojega tovariša na cedilu. Tisoččlanski delovni ko lektiv se je soglasno — niti enega glasu ni bilo proti! - odločil, da bo za Antona Šumrado kupil „umetne ledvice11, ki jih bo lahko imel na domu.
V Kovinoplastiki so dve prosti soboti delali za Šumrado. In po tem?
Delavci Kovinoplastike pravijo: „Potem pa vse tiho je bilo . ..“ Vedo, da so delali, da so zbrali lepe denarje, ki zdaj brez pravega haska čakajo „na božjo milost11, o „umetnih ledvicah11 pa ni ne duha ne sluha.
Sindikat Kovinoplastike, ki je bil organizator akcije, je čedalje bolj na trnih, ker plima vprašanj narašča. Še dobro, da smo sredi glavne sezone letnih oddihov, ko so v tovarni vrste vpraševalcev dokaj razredčene.
Načrti delavcev Kovinoplastike so namreč zabredli v močvirne vode birokratov, ki so imeli, kot vse kaže, kaj malo posluha za cilje, humanost in veličino plemenite solidarnostne akcije. No, morda so vse skupaj „razumeli“, ko so si doma obuli copate in po kosilu pili črno kavo, kaj malo razumevanja
pa so imeli v posvečenih prostorih svojih pisarn, kjer so si preprosto nadeli plašnice na oči in se odlo čili, da se bodo ravnali ..natančno po predpisih11.
Najprej se je zataknilo pri davščinah. Kako? Delo na prosto soboto? Saj tako zasluženi denar gre vendar v osebni dohodek! Torej boste morali plačati vse dajatve, ki so predpisane v zvezi z CD!
Z malce domišljije si lahko predstavljamo, koliko in kakšnega prepričevanja in dokazovanja je bilo treba, da bi se določila vidnejša meja med delom „za lastni žep11 in za tovariša v nesreči. Res, naposled so se Ložani prekobalili čez prve ovire, vendar je precej časa že šlo v zamudo.
Takrat seveda niso niti slutili, da jih najhuje še čaka .. .
Naj skrajšamo: zdaj je menda ..vloga11 obležala v enem od predalov na zveznem sekretariatu za zdravstvo, kjer je ekspert (morda jih je bilo več) ugotovil, da po na-
ših predpisih „umetnih ledvic11 ni moč kar meni nič imeti na domu. Za kakšne predpise natančno gre, ne moremo reči, ker „primer pač še ni zrel, da bi poči11. Navsezadnje je Beograd daleč od Loža in v Beogradu je pač tudi visoka sezona letnih oddihov.. .
Predpisi? pravzaprav bi vso stvar laže razumeli, če bi slišali, za kakšne medicinske zadržke. Le-teh pa ni! V Kovinoplastiki solidarnostne akcije namreč nikakor niso pripravili ,,na pamet11, saj so imeli od prvih zamisli naprej „žegen“ zdravstvenih delavcev s kliničnega centra v Ljubljani in so bile opravljene tudi vse potrebne strokovne priprave za dializo ledvic na domu.
Za kakšne predpise bi le utegnilo iti . . .?
Počakajmo na uradno razlago tudi mi, kakor že čaka 5 mesecev Anton Šumrada in kakor čakajo delavci Kovinoplastike.
IGO TRATNIK
iz osnovnih organizacij
novhe Iz organizacij
MEHANOTEHNIKA IZOLA
Slabi
samoupravljavci
Na pobudo sindikalne organizacije se je pred dnevi sestal politični aktiv Mehanotehnike v Izoli Razpravljal je o sedanjem zapletenem položaju v tovarni in iskal vzroke zanj ter izhod iz sedanjega položaja. Glavni problem, ki slabo vpliva na gospodarske razmere v tej delovni organizaciji je nerazvito samoupravljanje. Pomembne odločitve sprejemajo v Mehanotehni-ki le v ozkih krogih, brez razprav z delavci ki zato izgubljajo voljo do dela v samoupravnih organih in do upravljanja. Mimo tega v vsakodnevni praksi sploh ne uresničujejo interne samoupravne zakonodaje, saj nimajo niti služ-
be, ki bi naj skrbela za to. Pa tudi družbenopolitične organizacije slabo delajo, sestanki so neučinkoviti, delavci pa so bolj malo obveščeni o dogajanjih v kolektivu.
Po mnenju članov političnega aktiva Mehanotehnike bo treba čimprej uveljaviti takšno samoupravno organizacijo, kot jo zahteva osnutek zakona o združenem delu in da bo bsak posameznik dobil v njej svoje mesto. To pa bo prav gotovo spodbudilo prizadevanja za večjo delovno storilnost in za širše vključevanje delavcev v delo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in sindikata.
LJUBLJANSKA BANKA
Temeljita razprava o mali ustavi
Delavci podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Ljubljanske banke so se pred nedavnim na dveh sestankih, ki jih je organizirala osnovna organizacija sindikata, seznanili z vsebino osnutka zakona o združenem delu. Pri obravnavi določil osnutka,,male ustave" so delavci zastavili več vprašanj, ki so zadevala predvsem dohodkovne odnose, samoupravljanje in položaj delovne skupnosti. Zato je osnovna sindikalna organizacija povabila na pogovor Dušana Šinigoja, člana
predsedstva RK SZDL Slovenije, ki je delavcem podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva odgovoril na nekatera od Vprašanj.
Poudaril je, da bo zakon o združenem delu eden najpomembnejših sistemskih zakonov, saj bo med drugim uveljavil tudi ustavna določila o dohodkovnih odnosih, in sicer na podlagi tega, da dohodek pridobivajo delavci v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje ne glede na to, kje ga ustvarijo.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED
Analiza
samoupravnih
odnosov
Sindikat blejskih gozdarjev se je že precej časa prizadeval da bi v kolektivu ustanovili temeljno organizacijo združenega dela Gradbeništvo. Gozdno gradbeništvo je kot sestavni del delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Bled delovna celota, v kateri je možno delovne rezultatf samostojno izraziti kot vrednos. tako v delovni organizaciji kot na tržišču. V tem delovnem obratu pa dela toliko delavcev, da je možno uresničevati družbenoekonomske in samoupravne dolžnosti ter pravice zaposlenih.
Zato so se delavci pred nedavnim z referendumom odločili o organiziranju te temeljne organi-
zacije in med drugim so tudi sprejeli samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo GG Bled.
Ko pa so pred dnevi pripravljali analizo dosedanjih samoupravnih odnosov, so ugotovili, da dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami niso urejeni tako, kot zahteva osnutek zakona o združenem delu. Po njihovem mnenju si bodo pravilne dohodkovne odnose zagotovili šele tedaj, ko bodo normative študijsko ugotovili <n spremenili način obračunavanja To pa bo terjalo precej dela, ki ga bodo blejski gozdarji lahko opravili šele na jesen.
	7. avgusta 1976	stran i
-J		
CELICA POD DROBNOGLEDOM		
		
Ul
Na stežaj odprta vrata,
edi
-'■vet
Uni
Člani osnovne organizacije v delovni skupnosti skupnih strokovnih služb v gostinskem podje’ ju Turist v Ljubljani se skušajo še bolj učinkovito organizirati
-Ki
in\
'I
Go:
Vos
Svojo osnovno organizacijo so ustanovili pred dobrim letom dni, ko sta dve temeljni organizaciji (motel v Grosupljem in hotel Turist, v katerem so poleg hotela še gostinski poslovni obrati Zlatorog, Ekspres ter Dalmacija) in delovna skupnost skupnih strokovnih služb podpisali sporazum o združitvi.
V	delovni skupnosti skupnih služb dela petindvajset sindikalno organiziranih delavcev.
KAKO SO SE ORGANIZIRALI
Magda Kastelec, predsednica izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije in glavna blagajničarka v Turistu, se že leto dni, kot je rekla, „honorarno ukvarja" s sindikalno dejavnostjo v osnovni sindikalni organizaciji, konferenci sindikata v delovni organizaciji in v koordinacijskem odboru sindikata v sestavljeni organizaciji.
„Kar precej dela smo si naložili, ne morem pa reči, da vse postorimo tako, kot želijo naši člani"
V	Turistu je sindikat že „povsod navzoč", vendar še ne tako, kot je pred dvema letoma zahteval osmi kongres slovenskih sindikatov. V Celju je bilo rečeno, da moramo delavci, ki smo organizirani v sindikat, oblikovati skupna stališča do vsega, kar se dogaja v naši samoupravni praksi Ne bi mogli reči, da tega v Turistu ni. Pa vendar...
„Zdaj je sindikat", je pripovedovala Magda Kastelec, „bliže delavcu, ni pa še postal njegova last in vsakodnevna nujna potreba samoupravljavcev. Še se dogaja, da ljudje čakajo, kaj jim bo sindikat koristnega podaril".
MARSIKAJ BO TREBA POSTORITI
Malo jih je in člani delavskega sveta so v delovni skupnosti skupnih strokovnih služb vsi zaposleni Imajo odbor za medsebojna delovna razmerja in odbor samoupravne delavske kontrole ter za varstvo pri delu.
Osebne dohodke si delijo po pravilniku, ki je že dokaj zastarel; ob stalnem delu osebnega dohodka dobijo še delež od prometa temeljnih organizacij, se pravi, kolikor večji je poslovni uspeh temeljnih organizacij, h kateremu tudi sami pripomorejo s svojo ažurnostjo in s prizadevanjem, da bi dobro delovali, in njihov servis toliko večji so njihovi osebni dohodki. Vse poslovanje namreč ločeno vodijo za temeljne organizacije in za poslovne enote, znotraj le-teh pa še za skupno podjetje.
Delež od te tako imenovane stimulacije od poslovanega uspeha temeljnih organizacij, ki ga prištevajo k osnovi osebnih dohodkov, redkokdaj presega 20 % osnove, ki pa je v skupnih strokovnih službah dokaj majhna.
Tako zelo majhna, da le z največjo nujo dobivajo nujno potrebne nove kadre.
„Zelo smo potrebovali saldo-kontista. Pa nihče ni hotel priti k nam za plačo, ki je bila določena za tisto delovno mesto.
Ker smo morali dobiti človeka, ki bi opravljal to delo, smo morali povečati osnovo osebnega dohodka na tem delovnem mestu za kakih sto starih tisočakov, kar je povzročilo veliko nejevolje pri starih delavcih.
Menda so taki primeri tudi drugod. Že lani smo sklenili, da bomo čimprej na novo uredili delitev osebnih dohodkov, zagotovili več plačilnih skupin, povečali osnove in možnost razpona v vsaki plačilni skupini sprejeli smo roke, ki pa se jih ne držimo; tudi po krivdi sindikata, ki pri tem delu ni dovolj aktivno sodeloval."
ZAGOTOVLJENE MOŽNOSTI ZA BOLJŠE DELO
Spet sva govorila o majhnosti njihovega kolektiva. „0 vsem pomembnem se lahko pogovorimo med delom. To velja za vse sindikalne akcije v minulem obdobju, od zbiranja prispevkov za sklad solidarnosti, za pomoč
Kozjanskemu in Posočju, do posojila za ceste. Osnutek zakona o združenem delu pa smo proučili skupno, na zboru delavcev vse delovne organizacije.
Tedaj smo razpravljali tudi o analizi naše dosedanje samoupravne dejavnosti. Šele potlej pa smo ugotovili, da bi bilo najbrž bolj prav, če bi o samoupravljanju in o zahtevah osnutka tega zakona najprej spregovorili samoupravno organizirani delavci v poslovnih enotah, v temeljnih organizacijah in v strokovnih službah, potlej pa naj bi svoja že oblikovana stališča, predloge in pripombe nesli na zbor delavcev."
Ta ugotovitev velja tudi za vso samoupravno dejavnost v kolektivu.
Delegatski sistem še ni zaživel tako, da bi delavci oblikovali stališča, ki naj bi jih delegati prenašali na sestanke samoupravnih vodstev v kolektivu in zunaj njega. Stiki med delegati in njihovimi volivci do predvsem informativni; delegati pojasnjujejo ljudem, za kaj gre pri samoupravnih odločitvah, kaj nameravajo skleniti ali so že sklenili. Delavci pa še niso tako organizirani, da bi o slehernem predlaganem sklepu že poprej povedali svoje stališče.
OKRNJENA
SAMOUPRAVA
„Se dogaja, zlasti kadar gre za pomembnejše odločitve v kolektivu, denimo za investicijske, združevanje ah sprejemanje samoupravnih aktov v delovni organizaciji, da sindikalna konferenca dobi nekaj dni pred sejo delavskega sveta vse gradivo in potlej sprejme svoje mnenje.
Pogosto pa delavski svet oziroma strokovne službe, ki pošiljajo članom delavskega sveta v vsem podjetju ali v delovni skupnosti skupnih strokovnih služb gradivo za seje, pozabijo na dindikat; takrat se na sestankih odločamo kot posamezniki."
Ali pa:
„Sindikalna konferenca v de-^ lovni organizaciji se pred zb^Ji rom delavcem dogovori, kakšflL/o predloge bo podprla, o teh svQ s jih stališčih pa člane sindikat« «r le obvesti. Tako je sindikat ^‘7. vedno del vodstvenih strukture v njem delujejo predvsem fon1' U mi, člani pa čakajo, kdaj jim W Jtil kaj dobrega ali koristnega ph ^ nesel — zlasti na področju oseb nih dohodkov."
Eden od primerov:
„Minilu teden se je sestal1 naša delovna skupnost, da bi s1 ^ dogovorili o kadrovskih zad( vah. Ker smo se kdo ve zakaj morali zmeniti o teh zadevah iz' redno hitro, smo za sestane! zvedeli pol ure pred njegovih začetkom. Vedeli smo, za kaj
gre, saj nas pomanjkanje kadro'
teži že dolgo, svojega stališča p3 doslej še nismo oblikovah in g3 torej tudi tja nismo nesli; na ssj Stanku smo se odločili kot p®] samezniki, nekako tako, kot sploh ne bi imeli sindikata."
KAJ STORITI?
Tako sva v razgovoru prišla^ do bistva problema.
„Ničesar ni v našem kolek tivu, kar bi nam onemogočalo dobro delo", je rekla predsednica osnovne organizacije. „Vse možnosti imamo, da se dobro sindikalno organiziramo in če bi zahtevali, da nam pošiljajo gradivo za samoupravne sestanke, bi ga dobili. Gre torej za to, da kljub naši dobri volji še ne znamo delati tako, kot bi morali, predvsem ne znamo uveljaviti sindikata kot organizacij6 vseh delavcev. Kaj pomaga, c6 se nekaj ljudi trudi, da bi med delom in po njem storili vse tisto, kar narekujejo višja sindl kalna vodstva, če pa nismo ali morebiti nismo znali organizirati delavcev, da bi aktivno sodelovali v tem prizadevanju. Gostinsko podjetje, v katerem delam, dosega velike poslovne uspehe in vsi smo zaslužni zanje. V sindikatu pa doslej dela le nekaj zavzetih ljudi. V temj6 naša slabost."
JANEZ VOUlC

NAŠI PRIJATELJI
HUBERT.KOROŠEC, CESTA KOKRŠKEGA ODREDA 4, KRANJ
O DELAVCU IN ZA DELAVCA
Hubert Korošec sodi med naše najstarejše naročnike. Delavsko enotnost dobiva namreč že od 1948. leta. Do upokojitve pred šestimi leti je bil dolgo aktiven sindikalni delavec, zato je razumljivo, da je do danes ostal zvest našemu časopisu.
hhj vam Huberta Korošca pobliže predstavimo. Rodil se je
pred 68 leti v Kranju, kjer je končal osnovno šolo in gim-
nazijo, potem pa se je odločil za študij na pravni fakluteti.
Pred vojno je kot sodnik služboval v Laškem, v Višnji gori, v Tržiču in v Rdovljici, po osvoboditvi pa je bil sekretar v tovarni gumijevih izdelkov Sava, nazadnje pa šef — anahtik v podružnici službe družbenega knjigovodstva v Kanju. Sedaj,
ko je v pokoju, dela še v nekaterih društvih in organizacijah. Je predsednik častnega razsodišča društva računovodskih in finančnih delavcev — pred leti je bil med ustanovitelji tega društva — hkrati pa je honorarni predavatelj na večernih oddelkih šolskega centra za blagovni promet, kjer kot izkušen pravnik poučuje predmete — zakonodajo, samoupravljanje s temelji marksizma in blagovne uzance.
O njegovem dolgoletnem, izredno prizadevnem delu pričajo številna priznanja — red dela s srebrnim vencem, s katerim ga je
odlikoval predsednik Tito, spo-- ‘	‘ ‘	----	- žke.
minska plaketa Službe družb nega knjigovodstva, diploma za 25-letno sodelovanje v pevskem društvu Irance Prešeren in druga.
Prijetno presenečeni smo bili, ko nam je pripovedoval: „Med zadnjim službovanjem v kranjski podružnici Službe družbenega knjigovodstva, seveda pa tudi prej v Savi, sem bil vseskozi med tistimi sindikalnimi aktivisti, ki so vedno skušali pri čim več članih kolektiva zbuditi zanimanje za delavski časnik. Veseli smo bili, ko smo videli, da smo v naših prizadevanjih uspeli... Težko je šlo, toda naš trud je bil poplačan, ko smo spoznah, da ljudje radi segajo po Delavski enotnosti. Kako je danes, ne vem, vendar menim, da bi morah DE poleg sindikalnih aktivistov dobivati tudi vsi delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Seveda pa bi morali časnik prejemati brezplačno. To bi prav gotovo
zahtevalo velike finančne izdatke, ki jim sindikati, vsaj za zdaj, verjetno ne bi bili kos.“
Vsekakor se mu je ob večletnem prebiranju izoblikoval kritičen odnos do našega lista. Zato smo v našem pogovoru želeli zvedeti, kaj v,njem pogreša, česa si želi, kaj mu v DE u gaja in še kaj. Takole pripoveduje Hubert Korošec.
,,Pri opravljanju svojega poslanstva bi morala biti DE bolj povezana s prizadevanji v naši družbi. Kaj hočem s tem reči? To, da imate novinarji DE sicer izostren odnos do negativnih pojavov v gospodarjenju delovnih organizacij, skratka do vsega, kar zasluži kritiko, toda zdi se mi, da ste še vedno premalo kritični do slabosti na drugih področjih družbenega življenja.
gospodarjenju v nekaterih delovnih organizacijah, spoznavam, da se novinarji sicer pogovarjate s prizadetimi o vzrokih in skušate bralcem predstaviti položaj, v kakršnem so se znašla ta podjetja, vendar skoraj vedno pogrešam mnenja vodilnih sindikalnih delavcev v delovnih organizacijah in v občini-Seveda pa ne velja samo grajati toda kar zasluži grajo, naj z odločnim mnenjem sindikalnih delavcev najde mesto v Delavski enotnosti."
Hubert Korošec tudi sodi, da bi se morali novinarji DE več kot doslej pogovarjati z delavci — neposrednimi upravljavci, ne pa samo z vodilnimi v delovnih organizacijah in s funkcionarji občinskih vodstev sindikata.
Potem je nadaljeval:
..Premalo poudarjate vlogo in mesto sindikata pri reševanju vseh problemov, bodisi da gre za gospodarske, bodisi za druž-benopohtične organizacije. Ko prebiram prispevke o slabem
„Če boste bolj prisluhnih delovnim in življenjskim problemom delavcem/ pravi, „če boste bolj zaupali vanje, bodo resnično občutili, da je DE njihov časopis."
IVO VIRNIK
Ljubljana
Gala prire-g ditev
V začetku septembra bo P0*! pokroviteljstvom pred-*dnika Tita v Ljubljani II. —-"''etovna razstava vin in 37.
bralna skupščina medna-jevJdnega biroja za vinsko trto 'n vino (OIV).
To visoko priznanje si je gospodarsko razstavišče v —Ljubljani pridobilo s kakovostnimi vinskimi razstava-ki jih je prirejalo v minu-20 letin. Doslej je bilo na :šm /Ospodarskem razstavišču svQ - 21 vinskih sejmov, na ka-cat» jerjh so skupno ocenili t ^ '7.573 vzorcev vin, 3.060 tuf vzorcev žganih pijač in '184 vzorcev brezalkoholnih pijač iz 40 držav z vseh pU' kontinentov.
Letošnja II. svetovna raziva vin bo še znatno boga-fejša in pestrejša, saj so vse 'hžave poslale najboljše, kar Ptemorejo. Še posebej podrobna pa bo generalna i si skiipščina OIV, katere glav-•fa naloga bo poiskati odgovor na vprašanje, kako na se-banjih vinogradniških površi [Jah pridobiti čimveč viso-kokvalitetnih vin. To pa je vprašanje, ki jugoslovansko vinogradništvo še posebej za-aima.
A. A.
RUDNIK MEŽICA: LETA 1980 BODO VES SVINEC PREDELALI DOMA
NOVI OBRATI IN DELOVNA MESTA
Z velikimi vlaganji v nove odkope in v predelovalne zmogljivosti bodo Rudniki svinca in topilnica Mežica predelali ves svinec doma, poleg tega pa odprli vsaj še 300 novih delovnih rriest
Rudniki svinca in topilnica Mežica izkazujejo zelo dolgo eksploatacijsko dobo. Iz tamkajšnjih rudišč je bilo odkopanih že 4 več kot 14 milijonov ton svinčeno - cinkove rude. Posledica dolgoletnega odkopavanja'in povečevanja proizvodnje je bilo postopno upadanje vsebnosti rude. Nekaj časa so v rudniku prekomerno izkoriščali rudne zaloge, ob tem pa zapostavili vlaganja v raziskave in v modernizacijo tehnološkega procesa. Zato rudarska temeljna organizacija združenega dela že dlje posluje na meji rentabilnosti, zadnja leta celo z izgubo, ki jo solidarno krijejo druge temeljne organizacije združenega dela.
Kljub težavam, s katerimi so se srečevali in se še srečujejo v rudarski temeljni organizaciji združenega dela, pa mežiški Rudniki svinca in topilnica v zadnjih letih močno širijo obseg gospodarjenja. Odkrite so nove zaloge rud, odpirajo nove revirje, na Glančniku je zrasla sodobna tovarna opreme_, v tovarnah akumulatorjev Žerjav in Vesna v Mariboru povečujejo proizvodnjo, v Mušeniku začenja obratovati nova tovarna gumijevih izdelkov, v kateri bodo izdelovali posode za akumulatorje in separatorje in se osamosvojili pri dobavah reprodukcijskih materialov iz uvoza za pro-
izvodnjo akumulatorjev.
Ob širjenju predelave svinca namenjajo posebno pozornost tudi rudarjenju. Proizvodnjo rude bodo obdržali na sedanji ravni, njeno vsebnost želijo izboljšati, zmanjšujejo pa tudi število zaposlenih v temeljni organizaciji združenega dela rudnik s separacijo. Vso pozornost namenjajo geološkim raziskavam, da bi utrdili surovinsko osnovo. Nekatera dela so že v teku. Z odpiranjem rudišč na „koti 300“ bodo izboljšali vsebnost rude. Zavoljo novih izvoznih naprav ter modernizacije rudarskih del bo možno zmanjšati število zaposlenih rudarjev. Si-
S§||««fl»SI!i
MODERNO SKLADIŠČE
Trgovsko podjetje „Universal“
.senioe je bilo sprva samostojna de-, yna organizacija, nato pa se je priučilo »Kovinotehni" Celje. Pred »ekai uh	-	-	4.	„
bi
jj^aj leti pa znova osamosvojilo. Da hhko učinkovito poslovalo, so
potrebovali tudi ustrezno pokrito skladišče za izdelke metalurgije, za gradbeni material, kurivo in drugo. Pokrito skladišče so lani pričeli zanje graditi delavd SGP „Sava“ in ,,Metalne" Maribor. V kratkem bo
nared. Poleg skladišča pa bodo v okolici uredili tudi ustrezne prostore za odkrita skladišča. Zemljišče zato so že odkupili, potrebna je le še ureditev dovozne ceste in nadvoza čez tri železniške tire.
cer pa dajejo opravljene geološke raziskave rudniku novo perspektivo, saj so v zadnjih letih odkrili bogata rudišča v Topli, Luskačevem in v revirju Graben. Večja produktivnost in zamenjava zastarelih naprav pa naj bi zagotovila tudi rudarski temeljni organizaciji združenega dela rentabilno poslovanje, seveda pri normalnih cenah svinca in cinka.
Zapisali smo že, da si v mežiških Rudnikih svinca in cink? prizadevajo, da bi kar najvei kovine predelali doma. Leto; denimo, bodo izdelali blizi
490.000	avtomobilskih akumulatorjev ter 380 ton industrijskih akumulatorjev. Več kot 55 % rafiniranega svinca bodo predelali sami, in sicer v akumulatorje, cevi, pločevino in v šibre. Letos bodo prodali na •tuje predvidoma 57 % vs.h izdelanih akumulatorjev, pri čemer bodo avtomobilske akumu-latoije prodajali v Francijo, nekaj pa tudi v vzhodnoevropske države, industrijske baterije pa
• v glavnem v Sovjetsko zvezo. Z novim letom se bo med kupce avtomobilskih akumulatorjev uvrstila tudi francoska tovarna Citroen.
V Mežici predvidevajo, dr bodo dosegli v prihodnje optimalno letno proizvodnjo
26.000	ton refiniranega svinca, pri čemer naj bi leta 1980 celotno proizvodnjo predelali sami. Računajo zlasti na povečanje proizvodnje akumulatorjev. Leta 1980 naj bi tako proizvedli milijon avtomobilskih akumulatorjev ter 10.000 ton industrijskih baterij. Tako načrtujejo postavitev še ene linije za proizvodnjo v tovarni akumulatorjev Vesna v Mariboru, pripravljajo rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne akumulatorjev v Žerjavu, v Mežici pa bi radi do leta 1980 postavili novo tovarno industrijskih baterij, predvsem zato, da bi modernizirali tovrstno proizvodnjo in izpopolnili asortiman. Za ljudi v Zgornji Mežiški dolini je ob tem posebej pomembno dejstvo, da bo našlo v novi tovarni v Mušeniku in v tovarni akumulatorjev v Mežici v prihodnjih letih zaposlitev skoraj 300 domačinov.
M. A.
TEŽAVE NA ZAČETKU
Najprej zvezna, nato pa še republiška skupščina sta naposled sprejeli družbeni plan, prvi dokument srednjeročne narave, ki je plod delegatskega sistema odločanja ter doslednega in učinkovitega uveljavljanja ustavnih načel, kot tudi pripravljenosti in usposobljenosti republik in pokrajin, da se dogovarjajo o skupnem razvoju.
Načrt srednjeročnega razvoja za obdobje 1976—1980 je
sicer sprejet, vendar pa bo treba opraviti še veliko nalog, preden bomo lahko rekli, da je zagotovljeno tudi uresničevanje tega pomembnega razvojnega akta. Do konca tega leta, bo treba namreč sprejeti še 33 z družbenim načrtom predvidenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki so izredno pomembni za izvajanje razvojne politike države. Mimo tega bo treba pripraviti oziroma dopolniti nekatere sistemske zakone, ki bodo konkretizirali ustavna načela in omogočili reformo gospodarsko-prav-nega sistema, uresničevanje načrtov, konstituiranje združenega dela in organiziranje družbene reprodukcije na samoupravnih osnovah.
Številne načrte, sporazume in dogovore o razvoju morajo sprejeti tudi organizacije združenega dela. Načrti in programi razvoja, ki jih bodo sprejemale OZD, so priložnost, da se le-te odločilno vključijo v ustvarjanje novega sistema načrtovanja ter da si pri tem združeno delo zagotovi pomembno vlogo - skladno z ustavo, zakonom o načrtovanju in osnutkom zakona o združenem delu.
Ne le zaželeno, temveč tudi nedopustno bi bilo pripravljati in izvajati načrte in sporazume v organizacijah združenega dela, tako da bi ohranjevali staro vsebino in preživele odnose pod novimi nazivi Tako kot ni dopustno, da bi OZD sprejemale načrte in sporazume, ki niso v skladu z družbenoekonomsko vsebino omenjenih zakonov, je tudi nevzdržno, da bi OZD še nadalje načrtovale svoj razvoj mimo stvarnih potreb in možnosti.
Razprave delegatov na vseh ravneh, v skupščinah in drugod, so nedvoumno opozorile, da je treba pripravo in spreje-
manje razvojnih načrtov pojmovati kot ustvarjanje možnosti za hitrejše povezovanje združenega dela, združevanje dela in sredstev ter za vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, katerih osnova so skupni interesi znotraj združenega dela. Prav dogovarjanje in sporazumevanje, ki bo v naslednjih mesecih sledilo že sprejetim in še predvidenim planskim dokumentom, bo nedvomno odločilno pripomoglo k medsebojnemu povezovanju in združevanju delov združenega dela, in to predvsem z namenom, da bi dosleno in učinkovito uresničili naloge in cilje, vsebovane v načrtih družbenogospodarskega razvoja zveze, republik in pokrajin za obdobje 1976-1980.
Kar zadeva izhodišča za uresničevanje načrta srednjeročnega razvoja, je zlasti izvršni svet Skupščine SR Slovenije dovolj jasno opozoril na težave in probleme, ki pestijo naše gospodarstvo v prvem letu izvajanja tega načrta. V Sloveniji gre za nazadovanje proizvodnje in naraščanje zalog končnih izdelkov, ki pa verjetno prav zaradi zaostajanja industrijske proizvodnje in hkratnega porasta izdatkov prebivalstva, v maju in juniju niso več naraščale. Kritično je tudi gibanje zaposlenosti, ki v splošnem sicer nazaduje, vendar pa izraziteje narašča prav tam, kjer tega ne želimo, namreč v družbenih dejavnostih in v skupnih službah ter v administraciji v gospodarstvu. Kot je poudaril Zvone Dragan v republiški skupščini ob sprejemanju plana družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije za obdobje do leta 1980, bo treba prekomernemu naraščanju zaposlenosti v negospodarstvu posvetiti posebno analizo.
Med spodbudnimi rezultati letošnjega prvega polletja je treba omeniti poleg razmeroma zadovoljivih naložb v osnovna sredstva še zlasti izvoz, ki je v primerjavi z istim lanskim obdobjem narasel za 21 %. Hkraten padec uvoza za 19% bi bil - kot ugotavlja tudi republiški izvršni svet -spodbudno znamenje, če ne bi bil v pretežni meri posledica omejitvenih ukrepov.
Podobno je treba presojati tudi umirjeno rast cen, ki je predvsem rezultat administrativnih posegov v politiko cen.
S takšnimi administrativnimi ukrepi pa - kot ugotavlja tudi Zvone Dragan - le začasno odlagamo reševanje nakopičenih problemov.
NANDE ŽUŽEK
"N
OTROK Z BRKI
Azra Kristančič, dipl. psihologinja
^eninio, da mu je ime Janez. N mati pravi, da ima zelo dob Ao. V delovnem kolektivu pi 1°, da je najboljši tehnik. Opravi delo - toda nič več. Nikoli . nikomur pomagal. Odločno °giba nekaterim ljudem, o kater da mu niso dorasli. Star je 1 s ’ odslužil je vojsko in, ker je ze Ppsoben, so ga hoteli postaviti 7® oddelka. V oddelku pa-so rek "Trav, toda mi gremo!" Niso šli 7^ Janez ni postal šef. Predlagal “ so prepričali, da je Janez sic “dbčen tehnik, vendar pa ne zna : med ljudmi, še manj z njimi s e ovati, kaj šele, da bi znal vod fjrhovo dela
, Kdor Janeza pozna, to rad ve PRle. Vzgojila ga je mati — vdova.
je naredila vse, da bi imel njen sin prav tako srečno otroštvo ter mladost kot vsi drugi, ki imajo tudi očeta. Pritegovala si je od ust, da je Janez imel vse; hrano, kakršno je ukazal, mnogo lepih oblek, najprej moped ter za maturo fička, denar, da je gostil svoje prijateljice in prijatelje. Zdaj ima dobre osebne dohodke, toda ko je mati namignila, da bi naposled lahko tudi kaj prispeval za gospodinjstvo, za svojo hrano in za stanovanje, je samo zamahnil z roko. Vsak večer je s svojo družbo, doma ne dela nič, res pa je, da ne pije.
Po letih bi lahko bil zrel, vendar se je njegov čustveni razvoj ustavil v zgodnji puberteti. Nekega dne bo bržkone sprejel odgovornosti ter si
zadal načrte za prihodnost in postal manj sebičen. Ce se bodo razvile tudi njegove osebnostne lastnosti v pravo smer, bo tudi dober šef oddelka, ker je resnično sposoben Če pa se to ne bo zgodilo, verjetno ne bo nikoli napredoval. Sedanji, na zunaj sicer simpatični mladenič, bo postal Ijudomrznež, ki bo povsod iskal napake ter sovražil ves svet in samega sebe. Nihče mu ni znal dopovedati: če se želimo obdržati v svetu odraslih, potem moramo upoštevati njihova stališča. Vendar pa je treba razlikovati. Nekateri odrasli so zmedeni in njihove osebnosti začenjajo razpadati, ker jih je nekaj zadržalo, da niso čustveno dozoreli.
Zmoto bo plačal Janez. Ceno za lepo mladost in napačno vzgojo.
ZAMUJANJE NA DELO
VPRAŠANJE:
Ali je prav, da mora delavec zaradi zamude ob prihodu na delo delati pol ure dlje, čeprav zamudi le 1 do 29 minut? Če je delavec prišel na delo ob 6.05 uri, mora ta dan delati do 14.30 ure, kar je 8 ur in 25 minut, plačano pa dobi samo osemurno delo. Tako določa »hišni red". Vzroki za zamude so različni, od objektivnih do subjektivnih, vseh posledic zamud .pa ne bi smeli prevaliti na delavca."
P. A„ Maribor
ODGOVOR:
Redno prihajanje na delo sodi med osnovne delavčeve dolžnosti. Zaradi tega lahko delovna organizacija oceni zamujanje na delo ah zapuščanje delovnega mesta pred iztekom delovnega časa kot kršitev delovnih dolžnosti in proti takim delavcem izreče ukrepe, ki jih
navajata zakon ter samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij vaše organizacije. V teh sporazumih delavci določajo zamujanje na delo ali predčasno zapuščanje delovnega mesta kot lažjo tsšitev delovne dolžnosti, ponavljanje takih lažjih kršitev pa kot težjo kršitev. Če ima delovna skupnost zaradi takih kršitev škodo, lahko splošni akt predvidi tudi odškodninsko odgovornost delavca, vendar pa mora, biti med nastalo škodo ter med takim ravnanjem delavca vzročna zveza, nastala škoda pa le tolikšna, kot jo je delavec dejansko povzročil s svojim malomarnim odnosom do dela.
Kaznovanje zamujanja na delo, kot ste ga uvedli v vaši organizaciji, pa ni zakonito. Kršena so določila, verjetno pa tudi vašega samoupravnega sporazuma o delavčevi pravici do 42-umega delov-
X	kupon
S
PRAVNIK SVETUJE
nega tedna, saj bi v primeru večkratnih zamud po nekaj minut moral delavec delati 44 ur ali več ur tedensko.
Vaš način reševanja zamud na delo tudi pomeni, da delavcu izrečete ukrep podaljšanja delovnega časa, ki pa ga zakon ne predvideva. Če delavec torej zamuja na delo ali predčasno odhaja z dela, se proti njemu uvede postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti. Način urejanja zamud v vaši organizaciji tudi pomeni, da so zamude nekako v navadi in si jih delavci tudi lahko privoščijo, saj jih ne doleti noben ukrep. Delavci si tudi nekako po svoje, krojijo delovni čas in si izbirajo začetek dela, saj v primeru 15-minutne zamude pri prihodu na delo delajo 30 minut po izteku delovnega časa. Če pa gre v vašem primeru za tako imenovani drseč delovni čas, pa o zamudah sploh ne moremo govoriti.
šport, oddih in rekreacija
7. avgusta 1976
stran
PO REORGANIZACIJI LETNIH ŠPORTNIH IGER GRADBINCEV
Manj stroškov večja množičnost
Pogovor z Jernejem Jeršanom, predsednikom komisije za šport in rekreacijo pri RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije
Slovenski gradbeni delavci so znani med drugim tudi po razmeroma dobro organiziranem športnem življenju. Med prvimi v Sloveniji so pričeli z organizacijo svojih letnih in zimskih sindikalnih športnih srečanj. Na prvih letnih igrah v Celju, ki so jih leta 1948 organizirali delavci gradbenega podjetja Beton, so sodelovali predstavniki treh delovnih kolektivov, lani pa je naraslo to število že na 75 oziroma na blizu 3700 sodelujočih!
Množičnost in navdušenje slovenskih gradbenih delavcev za zdravo in prijetno razvedrilo ob prostem času je treba vsekakor pozdraviti, toda ob vse večji udeležbi na tradicionalnih športnih igrah so se organizatorji srečali s problemi, ki jim niso več kos. O vsem tem je-tudi tekla beseda, ko smo se te dni pogovarjali z Jernejem Jeršanom, predsednikom komisije za šport in rekreacijo pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
IZHOD JE
V REORGANIZACIJI
,Ker je zadnja leta število udeležencev na letnih sindikalnih šport-» nih igrah močno naraščalo, hkrati pa smo si seveda želeli, da vsakoletnega športnega srečanja ne bi okrnili, smo se organizatorji iger znašli pred številnimi kočljivimi vprašanji: kje zagotoviti prenočišča in prehrano za nekaj tisoč ljudi, kako poskrbeti za vse potrebne športne objekte, kako zagotoviti dovolj močan organizacijski aparat in sodniški kader in drugo. Skratka, igre so postajale izleta v leto bolj množične, problemov je bilo vse več, naše organizacijske možnosti pa se niso kdove kako povečale. Zaradi vsega tega smo bili prisiljeni, da smo več let zapored organizirali svoje letne športne igre v Ljubljani, kjer smo imeli pravzaprav edino možnost, da spravimo tolikšno število ljudi pod streho, da zagotovimo prehrano in seveda vse potrenbe tekmovalne pogoje .. .“, nam je povedal Jernej Jer-šan.
Pa ni bilo le to, kar je težilo oiga-nizatorje letnih športnih iger gradbe-
nih delavcev Slovenije. -Srečanje je bilo tudi precej drago. Samo za najemnino potrebnih športnih objektov je bilo potrebno odšteti težke milijone, lani že več kot sedem! Zato so postali predlogi za reorganizacijo iger vse številnejši in iz leta v leto seveda tudi bolj utemeljeni Načrtov je bilo veliko, zato se je bilo težko odločiti.. .
Jernej Jeršan (levo) z lepim pokalom, ki so si ga prislužili gradisovd. Desno stoji Franc Vitanc, dolgoletni predsednik športnega društva Ingrad iz Celja.
PO PANOGAH NA POSAMEZNIH PODROČJIH
„Ob lanskoletnih športnih igrah, ki so bile iz razumljivih razlogov znova na Kodeljevem v Ljubljani, smo izvedli anketo, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako bodoče .. je nadaljeval naš sogovornik. „Na anketo je odgovorilo 64 delovnih organizacij. Večina se je odločila za predlog, da bi organizirali športna srečanja v posameznih panogah po regijah oziroma po področjih. Tako smo že letošnje, to je XXVI. letne športne igre gradbenih delavcev Slovenije organizirali po
novem sistemu. Tekmovanja v odbojki so bila, denimo, v Ljubljani, v namiznem tenisu v Mariboru, kegljači so se pomerili v Zasavju, strelci na Dolenjskem.*'
„Ste z novim sistemom dosegli to, kar ste želeli..? “
„Smo .., morda še nekaj več. Od letos dalje namreč lahko organizirajo posamezna tekmovanja tudi manjša podjetja. Z reorganizacijo smo zmanjšali tudi organizacijske stroške. Dragih ceremonialov ni več, najemnine za športne objekte so bistveno manjše pa tudi izdatki posameznih ekip so minimalni. Prej je namreč trajalo tekmovanje več dni, od letos dalje pa bo vedno le na prosto soboto, se pravi en sam dan. Torej ne le pri dnevnicah, tudi pri delu ne bo nihče prikrajšan, odpadli so tudi stroški za prenočevanja. ..“
ZA TRETJINO MANJŠI STROŠKI OB VEČJI UDELEŽBI
Slovenski gradbinci se pri svojih računih niso ušteli To so pokazale letošnje igre, ki sojih že organizirali po novem. Ob enostavnejši organizaciji se je udeležba na športnih sreč ar njih znova povečala, stroški za organizacijo iger pa so v primerjavi z lanskim, letom kar za tretjino manjši! Sem so všteti tudi izdatki, potrebni za zaključni del tekmovanja, ki bo prihodnji mesec v Kranju. Torej: ob manjših stroških večja množičnost!
..Upoštevaje to, da tekmuje v posameznih panogah različno število ljudi, letos je nastopilo samo v malem nogometu skoraj 700 delavcev, smo se odločili da bodo potekala tekmovanja po krožnem sistemu. Če so letos, denimo, organizirali Mariborčani srečanja v namiznem tenisu, jih bodo prihodnje leto drugi, Mariborčani pa bodo poskrbeli za tekmovanje v drugi športni panogi. Tako bodo prišli sčasoma vsi na vrsto in delo bo kar najbolj porazdeljeno. V primerjavi z dosedanjo prakso vsekakor le korak nar prej...“, nam je povedal Jernej Jeršan.	*
Res, korak naprej, ki bi mu veljalo slediti.
UL.
VSE TO
JE
P I N E Sl E L Montreal 1976
ČAS...
Športni dogodek leta je za nami. Spet smo bili priča veličastni prireditvi na največji ravni in v vsem njenem blišča. Znova smo se prepričali, da ne vemo, kje so meje človeške zmogljivosti, saj so časi, daljave, višine oziroma rekordi, ki se jim še do nedavna nismo mogli načuditi, padali kot za stavo. Kar je bilo še včeraj dosegljivo le enemu samemu posamezniku, danes ni več zanimivo. In, kar predstavlja danes svetovni rekord, nekaj, kar vsem jemlje sapo, bo šlo kmalu v pozabo. To potrjujejo olimpiade in svetovna prvenstva, to potrjujejo dolgoletne izkušnje. Mar res ni meja človeških zmogljivosti?
Tudi XXI. letne športne igre v Montrealu so bile enkratne, imenitne, nepozabne. Po drugi strani pa je tudi res, da postajajo olimpijske igre neodtujiv del sodobnega življenja, z vsemi njegovimi sencami vred, ki jih nismo niti najmanj veseli, jim pa očitno nismo kos. Tako postaja obu-. janje spominov na pravi olimpijski duh, na čase, ko so merili svoje moči še čisti amaterji, ko je bil smisel olimpiade srečanje športne mladine vsega sveta in ko je bilo , najpomembneje sodelovati -iz leta v leto bolj nesmiselno. Olimpijske igre že dolgo časa niso več to, kar so bile in jutri bodo še manj podobne tistim izpred let. In vse kaže, da mm ne preostane drugega, kot da se s tem sprijaznimo in m preteklost enkrat za vselej pozabimo.
Seveda pa z igrami, kakršne so bile letos v Kamdi, še žda-
____________________
leč ne moremo biti v celoti zadovoljni. Znova so bile močno okrnjene, saj so znova nekateri izkoristili mesto, kjer naj bi si ljudje z vseh koncev sveta podali roko in prispevali svoj delež k politiki mednarodnega sodelovanja in zbliževanja, za umazane politične spletke. Še vse preveč je namreč ljudi, ki skušajo venomer in povsod — tudi m športnem polju - izkoristiti vsako priložnost za sejanje razdora in uresničevanje svojih zahrbtnih mčrtov. Zato so dali organizatorji letošnjih iger vsej prireditvi tudi svoj „policijski pečat", zato'so živeli športniki ves čas svojega bivanja v olimpijski vasi za vse prej kot simpatično železno zaveso. Vse to je prinesel čas. Organizatorjem, ki so se upravičeno bali ponovitve dogodkov v Muenchnu, seveda ni kaj očitati
Športni dosežki, torej vsega občudovanja vredni, organizacija iger m najvišji ravni, marsikaj pa zaskrbljujočega, nič kaj spodbudnega. Pravimo, da je vse to odsev časa. In verjetno je res...
Pa naše sodelovanje m letošnjih olimpijskih igrah?
Zanimivo je, da ob ocenah najraje govorimo o osvojenih medaljah in da so nam te prvo, zadnje in obenem tudi edino merilo uspeha oziroma neuspeha. Drži, preštevanje odličij je preprosto, tu se je težko kaj ušteti in slednjič tudi to nekaj pove, čeprav še zdaleč ne vsega, še zdaleč ne razkriva ozadja, ki se skriva za najvišjimi dosežki.
Zato povsem drži ocena, da smo v Montrealu iztržili lta olimpijskih igrah najmanj t°' liko, če ne celo več, kot smo zadnja leta vložili v naš vr' hunski šport. Csem kolajn 2H nas sploh ni malo! Pravzapf^ je veliko v primerjavi z neutč' jenimi razmerami na področju našega telesnokulturnega šiV' Ijenja, v primerjavi z našo temeljno telesno vzgojo, z de' lom naših športnih društev in seveda našimi naložbami v’ vrhunski šport. Res je tram' reč, da še vedno nekako P°_ načelu naključja rešujejo rtaš ugled posamezni talenti, ki s° vznikli kdove kako in zakaj, ki so osamljeni, za katerimine stoje niti približno njim enaki Tako je, tudi taki ljudje, ki smo jih seveda zelo veseli nam prinašajo najvišja pri znanja in s svojimi uspehi rešujejo rezultate našega vrhunskega športa, ki jih najraje istovetimo s številom osvojenih medalj.
Naj bo kakorkoli že, nekateri naši športniki so opravili svoje delo na olimpijskih igrah več kot odlično, z nekaterimi nismo bili v celoti zadovoljni — računali smo namreč na ponovitve njihovih dosedanjih najboljših rezultatov, kar pa so seveda le računi brez krčmarja - za mnoge pa smo si verjetno edini, da so odšli čez morje le na izlet. Saj jih1 ničesar ne očitamo! Škoda le, da je zmanjkalo potrebnih sredstev za tiste naše športnike, ki bi se v Montrealu gotovo bolje odrezali kot mnogi naši „izletniki“. Denimo predstavniki borilnih športov, morda pa tudi drugi...
A. ULAGA
0e
Pii
tek
jel
Um ga, v ti
tek
Pia
raz
z i
se
vej
I slc tel
nil
N:
te!
to
L
ki
bi
Si
sl
ni
tc
1 t(
Š
T
ti
v
k
POSTOJNA
Slavje na Nanosu
Ob koncu junija je bila na Nanosu osrednja proslava ob 35. obletnici-vstaje slovenskega naroda za Primorsko in Notranjsko. Ob tej priložnosti so ob planinski koči na vrhu Nanosu odkrili spomenik narodnemu heroju Janku Pre-mrlu-Vojku. Spomenik je izdelal kipar Marjan Keršič-Belač, odkril pa ga je predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj, ki je v avgustu leta .. 1949 predal svojemu namenu tudi Vojkovo kočo vrh Nanosa.
Kakor so bili pobudniki za postavitev planinske koče na Nanosu marljivi postojnski planinci, tako so tudi tokrat uspešno izvedli akcijo za postavitev ■ spomenika ob koči. Po govoru
dr. Marjana Breclja in krajšem kulturnem programu je bilo družabno srečanje, ki bo ostalo vsem udeležencem slovesnosti na Nanosu v lepem spominu.
CELJE
»Za vitko
postavo«
■»
Zveza za športno rekreacijo v Celju je znova organizirala množično TRIM plavalno akcijo pod geslom „za vitko postavo je plavanje pravo**. V plavalnem bazenu ob Ljubljanski cesti se je zvrstilo več kot 1000 ljudi vseh starostnih kategorij. Med njimi so bili tudi predšolski otroci, več kot 50 družin pa tudi ljubitelji plavanja, stari več kot 70 let! Ker pa je v teh dneh veliko ljudi na dopustu, bodo plavalno TRIM akejo v Celju letos še ponovili. Najmanj, kar
lahko zapišemo, je: dobro izkoriščene počitnice!
M ARIBOR
Uspele TRIM akcije
Letošnje leto so organizirali v Mariboru že številne TRIM akcije, ki se jih je udeležilo nepričakovano veliko občanov. Največ ljudi se je udeležilo TRIM kolesaijenja, kar dokazuje, da šteje ta oblika aktivnega razvedrila med najbolj priljubljene športne dejavnosti.
V Maribom so nam povedali, da. imajo letos v načrtu še več množičnih akcij. Ža ljubitelje teka bodo organizirali kros, za planince pa posebno akcijo, v kateri bodo preizkusili svoje zmogljivosti na dveh trasah. Prva bo vodila od spodnje postaje pohorske vzpenjače do ho-
tela ,,Bellevue“, druga pa od Kamnice na Tujzlov vrh. Obe poti bosta dolgi približno 10 kilometrov.
KOČEVJE
Prvi Donit
Na rokometnem turnirju so nastopili igralci Inlesa B iz Ribnice, Donita iz Sodražice in domačina Kočevja. Največ uspeha so imeli rokometaši iz Sodražice, ki so zasluženo osvojili prvo mesto. Najboljši strelec turnirja je bil Matelič (Donit), najboljši vratar Gelze (Inles B), za najboljšega igralca pa so izbrali Braneta Arka iz Kočevja.
Rezultati: Kočevje : Donit 15:15, Donit : Inles B 23:15, Kočevje : Inles B 23:25.
VRSTNI RED:	1. Donit
(Sodražica) 3, 2. Inles B 2. Kočevje 1 točka	^
Z. FAJDIGA

Kočevske delovne organizacije so organizirale za svoje ljudi desetdnevno letovanje na Pagu. Za celodnevno oskrbo je potrebno o -šteti 65 dinarjev, kar vsekakor ni pretiran znesek. Letoviščarji s° . zelo zadovoljni tudi s kopanjem, saj je morje čisto, gneče pa n take, kot je marsikje v Istri. (Foto: F. B.)
°B 40-LETNICI VELIKE TEKSTILNE STAVKE v SLOVENIJI
(IV.)
PETINTRIDESET ODLOČILNIH DNI
^Še:
Dr. France Kresal
ŽENSKE SO BILE na SLABŠEM
teirivljenjski standard večine (.T^nega delavstva v Sloveniji m u glede na eksistenčni mini-ni precej boljši od slovenske-. poprečja. Izboljšal seje zlasti ^desetih letih.
teif173 ^eta P° v°jni so ^di
delavci med najslabše ra, a?imi delavci v Sloveniji. Z ^vojem tekstilne industrije in nJeno stalno konjunkturo so I , Sredi dvajsetih let zaslužki Etilnih delavcev približali slo-, nslcemu poprečju, v drugi po-^vjci dvajsetih let so jih že pre-sJ=n> zlasti pa v letih gospodar-e krize, ko so se delavske pzde skoraj vseh gospodarskih v močno zniževale, mezde
tekstilnih delavcev pa ne ali so celo naraščale. Medtem ko so poprečne mezde tekstilnih delavcev leta 1928 presegale slovensko poprečje za 3,2 %, so ga leta 1935 za 18 %.
Leta 1935 je 30 % tekstilnih delavcev zaslužilo manj, kot je znašal eksistenčni minimum za eno osebo, 18% delavcev je bilo na ravni eksistenčnega minimuma, zaslužki 52 % delavcev pa so presegali stroške eksistenčnega minimuma za eno osebo. Stroškov eksistenčnega minimuma štiričlanske dmžine pa tudi tekstilni delavci niso mogli pokrivati z enim zaslužkom. V naslednji tabeli bomo prikazali stopnje življenjskega standarda tekstilnih delavcev v Sloveniji leta 1935 v primerjavi s slovenskim poprečjem.
Stopnje življenjskega standarda tekstilnih delavcev v Sloveniji
leta 1935 v primerjavi s slovenskim poprečjem
Pod	<Nad
eksistenčnim Eksistenčni	eksistenčnim
minimumom	minimum	minimumom
^vensko poprečje	54 %	12 %	34 %
'Etilni delavci	30 %	18 %	52 %
Življenjski standard tekstil-kj . delavcev ni bil povsod enak. Jv*ji je bil v mariborskih kstilnih tovarnah; v tekstilnih r Varnah v Kranju in Škofji °ki je bil precej nižji, v drugih .f-ajih pa še nižji. Se večje so ae razlike po spolu; moški so
imeli za polovico boljši standard kot ženske. Primerjavo stopenj življenjskega standarda tekstilnih delavcev po spolu bomo prikazali v tabeli za tri skupine tovarn: mariborske, tovarne v Kranju, Škofji Loki in v Tržiču
St
^Ppnje življenjskega standarda tekstilnih delavcev po treh skupinah Var® in po spolu v primerjavi s slovenskim poprečjem leta 1935
		Pod		Nad
		eksistenčnim	Eksistenčni	eksistenčnim
-			minimumom	minimum	minimumom
s*°vensko poprečje		54 %	12 %	34 %
Mariborske tovarne	O	25 %	16 %	59 %
	m	20 %	15 %	65 %
	ž	27 %	18 %	55 %
tovarne v Kranju	o	19 %	18 %	63 %
	m	7 %	8 %	85 %
	ž	26 %	25 %	49 %
tovarne	o	50 %	20 %	30 %
drugih ^ajih	m	28 %	16 %	56 %
	ž	58 %	21 %	21 %
, .Razlike v materialnem polo-,aJu tekstilnega delavstva so Ue velike tako po posameznih ^ajih kot po podjetjih, zlasti ” Po spolu. Najvišje mesečne aslužke je imelo tekstilno de-vstvo v Maribom in Tržiču, abše v Kranju in Celju, naj-pa v Ljubljani in v manj-j1 krajih zunaj industrijskih ^dišč. če primerjamo delav-
zaslužke po podjetjih, vidi-
mo, da so bili najvišji v večjih in dobro vpeljanih podjetjih, najnižji pa v manjših podjetjih in podjetjih s slabšim poslovanjem. Od največjih tekstilnih podjetij je le Jugobruna iz Kranja plačevala izredno nizke mezde.
Zaslužki žensk so bili za polovico slabši od zaslužkov moških. Čim nižje so bile poprečne mezde v kakem podjetju,
tem slabši je bil ponavadi materialni položaj, ženske v primerjavi z moškim. Najmanjše so bile razlike v tekstilnih tovarnah v Maribom, največje pa v Ljubljani in v manjših krajih.
Delavska zbornica in delavske strokovne organizacije, ki so v letu 1935 zbirale podatka o delavskih mezdah, o dolžini delovnega časa in o drugih delovnih razmerah, so sklicale tudi več delavskih zborovanj, kjer so z delavci in predstavniki oblasti obravnavali položaj tekstilnega delavstva.
V Kranju so pričeli 4. januarja 1936 sestavljati osnutek pogodbe za tekstilno stroko v Sloveniji. V ta namen je bil 1. aprila ustanovljen centralni tarifni odbor, ki so ga sestavljali vsi trije centralni tajniki slovenskih strokovnih organizacij in dva člana delavske zbornice (Lovro Jakomin, Peter Lombardo, Vekoslav Bučar, Golmajer in Urat-nik). Kasneje so ustanovili tudi okrožne in krajevne tarifne odbore. Osnutek kolektivne pogodbe so 11. julija 1936 poslali v razpravo podjetjem, banski upravi in podružnicam strokovnih organizacij. Centralni tarifni odbor je tudi zaprosil bansko upravo, naj čimprej skliče pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe.
Dne 14. avgusta je tekla razprava o kolektivni pogodbi na banski upravi, vodil jo je inšpektor dela inž. Baraga. Navzočih je bilo 11 industrijskih podjetnikov, druge pa sta zastopali zveza industrialcev in industrijska zbornica. Industrijsko zbornico sta zastopala generalni tajnik Mohorič in predsednik Kavčič, zvezo industrialcev pa Golia in inž. Šuklje. Delav-stvo so zastopali centralni tarifni odbor, delavska zbornica (Filip Uratnik in Golmajer) ter delavski zaupniki iz Kranja, Tržiča, Maribora, Celja in drugih večjih krajev, kjer je bila tekstilna industrija.
Ker si podjetniki niso upali kolektivne pogodbe kratko malo zavrniti, so sklenili pogajanja zavlačevati v nedogled. Na razpravi so govorili o pogodbi le načelno. Tekstilni industrije! so obljubili samo, da bodo v 14 dneh izvolili ožji odbor, ki bo lahko razpravljal o podrobnostih osnutka kolektivne pogodbe. Izjavili so, da v načelu kolektivni pogodbi ne nasprotujejo, pač pa bi morali urediti mezde v vsej državi. Delavska delegacija s tako rešitvijo ni mogla biti zadovoljna, zato je akcijski odbor za sklenitev kolektivne pogodbe sklical shode tekstilnega delavstva v Kranju 19. avgusta, za Celje in Maribor pa 22. avgusta.
(Nadaljevanje prihodnjič)
BREZ BESED Karikatura: I. ANTIČ
BREZ BESED Karikatura: M. Alaševič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 11. avgusta na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade so 200, 150 in 100 din.
DE	VR.STA ItAHIONft (K.I PER)	tiMCEZ- L-jUlOST	uumreL) ŽARnlcC (WOlAC AUIA)	NAŠ, 5ENAR	GIAS PUiSREUA	ZSRAVILUA RAViJIŠIia sastlima	IVO ERMAN	2t UMRLI PR ;mMsw KaRALEC. (GERAR^l	VoJ)NE iii/ALI £ KLEŠČAMI	boJJAr&R 14 PoS,oJ)6l	SiDUENSUA fblunfelJA DELAi/iM	URAELSltC ?RlSTAWišct
'pRIPAAM NA i“M PRAH O				1								
MEHANIK. ZA KAblO-APAAATE												
EtllNA 4fO|							BlKŠI 7AP. PREMIER					
							WEJ)U7E.M					
OROD7E tose£\!					fbtiobaosr							oprem*
IEM6L)SlU (ASM)					SonJjon n SlaAicoR/A IN baATCoV	0S.1AIHEK.			loo			
						?RVI SHUtE-tarozm (TRVSlEJ			REUASKoil TTRENCt			
.neuA zaml&co				SRUŠČINA (IIUDSKO)						OTO PESTrJtR-		
				DEL ŽIMI. telesa								
NIKJO, Robič			MEJNIK: ... MARIA RILKE				'			MIRILO IfcUPEL		
			VfcSTA 1>A17N0GI£]A							2ARE2A V $C£U PKI DKU		
ZftNIMAHE KORfST,					.			^ARoDnJO 0&LA&ILO				
								PAJ5AR.				
Ousostou. namizajo- TEMlSb i&-£AtEC					ITEZlCA IKOVIMA UtV)		PoBuM, VotMLO					
							UZEVlč					
	siuan			ftrrok 'Wflj ttS3UQEW	_ 1				očAMec TAU SOVA 0RRNŽADA			
				okusna MOR Al$A								
n		►									MKTD (1 sauiAu/i UMDSRM 12. H.STOLEnA)	VABlRAtEe TRAV
		acV KAPAR (Loite)								Ml KO TRŠAft.		
		bOK\. 0&L1UA								MA3W&M KOS		
Sl. Kc5TD. SSP.	▼				'		(Sot.PREDAL NKjOsoimm T'5KAN)C				—	
FilhsM (APULM (tEMPAU1!					■URsiPER.,		”	i	NoAtJI Lokal	SLfiVN0SWA	■		
									ČE, SURUO			
RA/ICO ZADRAVfC			RUS.plSATfp, DEKADENT; ^									
					tEUSOSUA ItEtAlSILA | 1'Ruie/'			4							
			Vo MEŠ/T									
/AP.LUM »-ojoim ■MCusii Poi-NILO r.AMATAfO	——	—										
			...J							—	—:—	
						ŠObOEMI 'tOUE.')						

"\
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
STREPTOMICIN, TRANSVERZALA, RABAT, RAVNIK, EPIK, ZONA, SANOK, LEDA, RANA. PRISAD. TITO, STOT, OJ, ČEBINE, VASJA. CEV, CESTAR, VOH, TR. FL, ESMA. ANTARES, VTIS, NAPRAVE, ČAD, SIR, ANSA, ANTAR, VAR, TN, NE, DELAMARIS, IK, ANALITIKA.
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Koloman Podlesek, Kocljeva 6, 69000 Murska Sobota
2.	nagrada. 150 din: Janko Kodrič, 69264Grad
3.	nagrada, 100 din: Hela Bešter, SGP Gorenje, 64240 Radovljica
Nagrade bomo poslali po pošti
____________________	J
DOBRA DELA JOŽKA KOPRIVE
(Jožek spodbuja razpravo o osnutku zakona o združenem delu)
,.Obljuba dela dolg,“ je rekel Jožek Kopriva, honorarni vratar, in je šel v občinsko sindikalno pisarno.
(Naši stalni bralci odo, zakaj je šel tja, tistim, ki le kdaj pa kdaj odprejo strani našega lista, pa naj povem, da se je Jožek pred tednom dni skril na razstavi v sindikalni sobi, da bi zvedel, o čem delegati izvršnega odbora sindikata razpravljajo in sklepajo, in da je potlej, ko so ga odkrili, povabil sekretar občinskega sindikalnega sveta, naj ga obišče, da bi se temeljito pogovorila o zdajšni delegatski dejavnosti.)
Jožek Kopriva je torej šel v občinsko sindikalno pisarno in tamkaj je našel tajnico, ki si je urejala nohte na rokah in mu je rekla, daje sekretar odšel na malico in se vrne čez pol ure, kar bo zdajle storila tudi ona; lepo ga je poprosila, naj med tem „čuva štacuno“.
In jo je Jožek čuval tako, da je za sekretarjevo delovno mizo bral Delavsko enotnost. Takrat pa so prišli v občinsko pisarno trije možakarji iz OZD Kovinar (nekdanje Valjarne) in se pozanimali, kdo bi jim lahko povedal, kako naj v samoupravni praksi uveljavijo minulo delo.
Rekh so:
„Že nekaj let se pogovarjamo o tej zadevi in prebiramo govore naših vodilnih ljudi, a kolikor bolj jih beremo, toliko manj vemo, kako naj uporabljamo tolikokrat povedana načela o minulem delu“.
(Ker Jožek tistega dne še ni storil nobenega dobrega dela, jim je skušal kar najbolj pomagati, zato seje predstavil kot sodelavec občinskega sindikalnega sveta.)
In možje so mu pripovedovali:
..Osemnajst nas je bilo, ko smo takoj po osvoboditvi ustanovili podjetje. Vanj smo prinesli svoje orodje, znanje in veliko želja, da bi postali tovarna. In smo uspeli.,Dolga leta smo zatiskali pasove, sleherni dinar smo dali za nakup strojev in tako smo odpirali nova in nova delovna mesta; leta 1948 nas je bilo 146 in takrat smo sprejeli na delo prvega inženirja. Zdaj nas je 1200 in med nami je več kot dvesto delavcev z visoko in višjo izobrazbo. Vse to smo storili, živ hudič pa tega zdaj ne spoštuje. Vsak izmed nas starih in zgaranih je plačan tako, kot so plačani mladi ljudje, ki so komaj prišli v naše podjetje; imamo enake norme, v delovnem učinku pa se stari ne moremo več kosati z mladimi. Dali smo tej naši tovarni, kolikor smo pač mogli dati, zdaj, ko smo utrujeni, stari in betežni, po treh desetletjih garaškega dela za dobrobit kolektiva nas „odrajtajo“ s tistim dodatkom za delovna leta, nihče pa nam ne priznava, da smo s svojim delom odprli možnosti za številne nove zaposlitve. Mladi samoupravljavci so ustvarili takšen sistem delitve, po katerem lahko dobiš toliko, kot narediš, staro garaštvo pa ni plačano.14
Fantje, so bili dokaj slabe volje. In Jožek Kopriva jih je hotel potolažiti, zato je dejal:
,,Saj je vendar vse urejeno. Dobro morate prebrati osnutek zakona o združenem delu pa boste ugotovili, da družba ni pozabila na stare delavce."
S tem nasvetom so delavci odšli v OZD Kovinar in so čez teden dni telefonirali sekretarju občinskega sindikalnega sveta.
,.Podrobno smo preštudirali ves osnutek zakona o združenem delu", so rekli, „in zdaj vemo prav toliko kot prej, kako naj uredimo svoj odnos do minulega dela. Povejte tistemu vašemu sodelavcu, da smo v osnutku zakona zvedeli veliko o samoupravljanju, o minulem delu pa prekleto malo."
Precej časa je minilo, da jim je sekretar pojasnil, da Jožek Kopriva ni njegov sodelavec in da je človek, ki dela dobra dela tudi takrat, ko vsi drugi že vržejo puško v koruzo.
Sekretar občinskega sindikalnega sveta pa je potlej, v poročilu, ki ga je poslal republiškemu sindikalnemu vodstvu, zapisal:
„V Kovinarju, nekdanji Valjarni, so dobro preštudirali osnutek zakona o združenem delu".
JANEZ VOLJČ




STEKLARJI
PA
V BOHINJ

Že 7 let je Suzana Kolman upravnica doma v Bohinju. Sicer Hrast-ničanka, vendar večino časa preživi v Bohinju. V Hrastnik odhaja -kot pravi — le na dopust
„Dom imamo odprt vse leto. V glavni sezoni smo tukaj trije, ki skrbimo za kuhinjo, bife in za čiščenje. Izven sezone pa sem sama, čeprav tudi v zimskih mesecih včasih pride toliko gostov na smučanje, da so vse postelje zasedene in še vseh ne moremo sprejeti. Ti si potem poiščejo zasebne sobe, le na hrano prihajajo v dom.
Cene penziona so resda nekoliko višje od lanskih, vendar še vedno podjetje pokrije izgubo, ki jo imamo pri poslovanju."
Med gostije bil tudi inž. Jože Guzaj — vodja TOZD 5 — energetika s ključavničarsko delavnico.
„Z ženo, ki je bila do nedavna tudi zaposlena v Steklarni Hrastnik, s hčerko in sinom radi prihajamo v Bohinj. Naš dopust se sedaj izteka. Del smo ga preživeli na morju, sedaj pa še 10. dni v Bohinju. Tu se zares odpočijemo. Mislim, da je med delavci veliko zanimanje za letovanje v Bohinju. V prvi in v zadnji izmeni glavne sezone pa pošiljamo na preventivni oddih tiste delavce, ki delajo na najtežjih delovnih mestih. Zanje je letovanje brezplačno, le 10 dni svojega dopusta prispeva vsak."
Med gosti pred počitniškim domom je bil tudi Karlo Koritnik, kovinostrugar iz steklarne: „Hribi me veliko bolj navdušujejo kot pa morje, zato na dopust vsako leto prihajam v Bohinj. Še preden sem se zaposlil v steklarni, sem prihajal v ta dom z očetom in materjo, ki še danes delata v steklarni"
Lahko bi rekli, da smo v zn^ menju dopustov. M ar sikat6, delovne organizacije so ustav1, stroje in najmanj 14 dni b° delavci počivali. Nekateri morju, drugi morda v planjn^ žal pa bodo mnogi ostali K doma. Veliko smo v zadnP času govorili o pospeševanju a lavskega turizma, o gradnji p" čitniških domov pa o ustan3. Ijanju počitniških skupnosti t o pripravi velikih komplet80 za oddih delavcev. Izkušnje P kažejo, da tudi v počitniškaj domovih, kjer so cene celo polovico nižje kot v hotelih kategorije, ostaja vedno v? prostih postelj. Na vprašanj6’ zakaj je tako, bi verjetno težk našli pravi odgovor, saj. je vzto kov prav gotovo več. Eden gl2', nih pa je prav gotovo še veda za delavčev žep previsoka cea za dopust.
Tokrat si oglejmo, kako pr® življajo dopust tisti, ki so se o ločili preživeti nekaj dni vht bih.	.
Poleg počitniškega doru3 Portorožu s 100 posteljami hjj Steklarna Hrastnik svojo po^! *• niško hišico tudi v Stari Fužjaj v Bohinju, ki lahko sprejme gostov naenkrat. Dom je odpa skozi vse leto. Glavna sezona P traja pri njih od 15. junija d 15. septembra. Bližina jezp?’ nekateri športni rekviziti, ki Jjjj ima dom, predvsem pa svež 1 j čist zrak ter bližina gora — vs*j to je navdušilo marsikatere^ ; steklarja, da raje kot na moD; prihaja na letni oddih v Bohinj’j Res, da je tu vreme bolj rnUJ
hasto in voda hladnejša-
morje, vendar so tisti, ki se ou'; ločijo za Bohinj, zadovoljni. Z2', voljo čistega zraka, ki je tak6 različen od tistega na njihove16 delovnem mestu v Steklarn1’ prav tako pa tudi zavoljo sp0-kojnosti, ki kljub hitremu raz voju turizma še vedno vlada tem kraju.
Počitniški dom Steklarn6 Hrastnik v Bohinju je v sezoni polno zaseden, prav tako tudi nekaterih zimskih mesecih.'F®8 pa je, da med gosti niso safflO steklarji, nasprotno, največkrat so v manjšini. V dom prihajajo tudi člani Ctuštva upokojencev iz Hrastnika, borci pa tudi drug1 občani. Cena za člane kolektiva in njihove svojce je 62 dinarjev za druge goste pa 100 dinarje'1 dnevno. To pa je ob obikj1 hrani, čeprav ne v stilu hote1’ skih, še vedno zelo poceni.
Tekst in foto: A. AGNIc

Brečkovi in Salmičev! so se letos odločili za dopust v Bohinju-„Smo sami glažarji," je pribila Rozi Brečko, „vsi namreč delamo v steklarni". Dodala je še, da gredo včasih tudi na morje, da pa si seveda morja in hribov hkrati ne morejo privoščiti, ker jih za tričlansko družino velja 10 dni dopusta več kot pol starega milijona To pa je že zgornja meja tistega, kar zmorejo, čeprav sta oba zaposlena in je mož strojnik na avtomatu za kozarce.
Salmičev! so štirje in tudi radi pridejo v Bohinj, še posebej, da se naužijemo svežega zraka, ki ga v Hrastniku tako primanjkuje.
..Včasih dopustujemo tudi doma," je povedal Franci ..Včasih zaradi finančnih ali pa tudi drugih razlogov. Če ne bi bile cene v našem domu take, kot so, si še teh deset dni ne bi mogli privoščiti"
V petek, 30. julija, so v Količevem nadvse slovesno začeli z gradnjo prostorov za novi kartonski stroj III. Novi kartonski stroj pomeni za papirnico Količevo zelo veliko, saj bodo z njim povečali proizvodnjo za 2,5-krat, vrednost proizvodnje za 2,8-krat, bruto dohodek za 3-krat, izvoz blaga za 8,8-krat, sklade za 4-krat, zaposlili pa bodo tudi 165 novih delavcev.
Vrednost celotnega projekta je predvidena na 850 milijonov dinaijev, ki jih bodo zbrali količevski papimičaiji deloma sami, deloma pa jim bodo pomagali Kartonažna tovarna iz Ljubljane, Grafokarton Zagreb, Istra-grafika Rovinj in še nekateri domači in tuji sodelavci ter Ljubljanska banka.
Foto: A.AONIČ
Delavci Ljubljanskih mlekarn so minulo soboto na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesa0 proslavili 20-letnico svojega obstoja. Slovesnosti so prisostvovali poleg delavcev Ljubljanih mleka131 tudi gostje iz TOZD Ljubljanskih mlekarn Mozitje, Škofja Loka, Jesenice, Novi Sad in Zemun. gost je bil na proslavi tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc, slavnostni govorna6 pa je bil podpresednik B Zvone Dragan.
Zvone Dragan je na proslavi izročil Ljubljanskim mlekarnam ter njihovemu dosedanjemu direktor)11 inž. Janezu Perovšku visoko odlikovanje, delavski svet pa ga je imenoval za prvega častnega člana Ljubljanskih mlekarn.	^ AGNlC
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije, izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNiC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŽRERSlC. MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDlC (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI: naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.’ 316-672. 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana. Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SD Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ljan št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna 0 ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plača v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.