D o p i s i. Iz Pekla. Kakor sem Vam, gospod urednik, zadnjič obetal, sporočam Vam sedaj, kako sem nosil starim mamicam »vražji bič« v BuCkovce in Drakovce. Bilo pa je to tako-le: One tedne, ko je bilo tako lepo in je solnce tako toplo sijalo, zadel sem kosek »vražjega biča« na svoje rame in še več takih čarodejnih koreninic, ki posebno hasnijo za dojno. Pa Vam, gospod urednik, ne bom tega tako natanko popisoval, ker vem, da Vi na take reči malo verujete. Ko čokljam in krevsam po Kolmanščaku, ugrelo me je neznansko to grozovito blato, ki se je po celi cesti zibalo in mlaščalo, da sem komaj noge izdiral. No, mislim si, Bog mi le daj skoro do »Zadruge« priti, tam se pa spočijem in tudi z okusnim sirom malo poživim, potem pa jo mahnem k prijatelju Kocpeku na eno ročko jabolčnice. Prišedši do zadružnega puslopja, najdem tam več ljudij v živahnem pomenku; kaj budiman, mislim si, ali so vsi ti možaki prinesli sem mleka, ali pa so prišli ponj. Po^dravim jih, povprašam, kakor se sploh povprašujejo ljudje božji, ako kje skupaj pridejo. Pa mislite, da sem dobil kak pošten odgovor. Ne, in ne! Vsi so se nekako muzali in skrivnostno med sabo Sepetali ter pogledovali t zadružni hram. Aha, mislim si, sira bi radi žvečili, sira, kakor jaz. Kar se prikaže med durmi visok možak, visok pravim, in mustače je imel pod nosom, pa pravo cesarsko kapo na glavi in zraven njega še nek drug človek, ki je prinesel velik kotel. »Asten«, začne visok možak v cesarski kapi in z mustači pod nosom: »Zadruga je b'la tožena zaradi dolga, ki bi ga morala plačat, zdej se pa bo licitiralo«; vdari s paličico po kotlu in »kdo da več« zakričal je izpod dolgih mustačev. No sitnost sitna; tukaj sem mislil dobiti sira, sedaj pa mi ponujajo kar cel kotel, kakor da bi jaz res v peklu za vse »Štajerčijance« žgance kuhal. Tako, zdaj ste jo pa skupili, to imate zdaj! Načelnik »Štajerčijanec«, tajnik ga tudi fuli skrivoma, pa odbor z malo izjemo ves v »Štaierčevem« košu, pa bo tudi konec druStva »štaierčijanski«. Tako godrnjaje jo mahnem k svojemu staremu znancu Kocpeku. Ko ženskam poprodam nekaj svojega imenitnega vraStva, stopim k njemu v sobo in mraz me je spreletel, ko ga zagledam za mizo sedečega ostudno ptujsko krapavico razpravljati. »Kaj, tudi ti to nesnago bereš, kaj takega pa vendar nisem mislil o tebi«, mu v jedni sapi zatrobim. Izgovarjal se mi je na vse mogoče načine, nazadnje pa mi je vendar obljubil, slovo dati na večne čase te| ostudni živalici. Oprtam se znova ter grem in prodajam dalje po hišah in slufiaj me pripelje tudi k Potočnjakovim, ki imajo cigleno streho. Prodam materi v kuhinji svojega blaga in hočem iti. No, pa dobra žena me je ustavila in mi za6ela praviti, naj grem v hišo, kjer »stari kroto kolje«. Bes te plentaj in te vaSe krote in mesarije. Grem dalje in moje zveste noge me prineso pred hišni prag Bolkovega Franca. Ze na dvorišču najdem eno krotico ležati, katero je ravno ena pujcika nekaj kotala in preobračala, no, menda bi rada videla, koliko glasov je »orehovski prerok« pri zadnji deželnozborski volitvi dobil. Tudi tukaj sem skupil lep skupiček, katerega varno zadrgnem v svoj mošnjiček. Ko se ravno odpravliam, pride gospodar s poSte ter prinese Stiri lepe, debele krapavice, eno za sebe, eno za GaSpariča, pa tudi gospod župan Mikln so imeli eno in MuhiCev Franc, če ga poznate, tisti, ki ima mlatilnico na »danf«, je tudi imel eno tako živalico. Oho, kaj pa ali vam Bučkovcem in Drakovcem tako diSi to krapavičino meso, ki ga še niti dihur ne mara? Li res verujete, da vam »Štajerc« že na tej zemlji ustvari nov raj. Ali ste res tako nedomisljavi, da ne sprevidite zvijačnih nakan tega »cotara«? Slovensko duhovenstvo in slovensko posvetno razumnistvo sramoti in ogovarja, kedaj pa kaj takega stori z nem- Skimi velikaši? Mar res mislite, da nemški odvetniki med svoje nemške kmete kar cele vreče rumenega zlata sipljejo. Nikakor ne! Tudi med nemškimi kmeti je kakor pri nas, kdor vstrajneje in pridneje dela ler pametno gospodari, mu Bog blagoslovi njegove žulje in znoj. Ker se je noč storila, spravim se na pot črez »Grajco« domov. Toda nisem Se storil petdeset korakov, kar me prestraži velika svetloba. Bog pomagaj, požar! Res s pravim žarečim plamenom je gorel Kramarjev mlin, ves kakor je bil dolg in Sirok; gasili in polivali smo, da se je vse cedilo in nazadnje, ko je mlin popolnoma zgorel, posrečilo se nam je vendar ogenj srečno ugasniti. Kakor se je zvedelo, padel je mlinarju baje »Štajerc« v grod, kateri je priSel med kamna ter tako zanetil požar. No, pač ta prismoda nikjer nič dobrega ne napravi! Zdaj pa: z Bogom, gospod urednik, truden in premočen sem, pnhodnjič pa Vam bom popisal, kako sem hodil v Radislavce na lov, ker veste, gospod urednik, tudi spreten lovec sem, in če napravim kako lovsko srečo, prvo žival ali zverjad, naj si bo dlakasta ali pernata, bo Vaša. Dotlej pa: Srečno! Puščavnik iz Pekla. Od Sv. Bolfenka pri Središču. (P o- g r e b.) Dne 8. t. mes. je bil pri nas pogreb, kakoršnega tukajSnji župljani niso še doma nikoli videli. Dne 6. t. m. je umrla v 53. letu svoje dobe, po dolgotrajni bolezni, izborna gospodinja Doroteja Zabavnik, rojena Zobovič, soproga Franca Zabavnika, uglednega posestnika in mnogoletnega žapana v Vodrancib. Blaga pokojnica |e bila vrla mati, katera je svojih šestero otrok v pravem duhu vzgojila. Pogreba sta se vdeležila sicer samo dva gospoda duhovnika, t. j. vlč. gosp. I. C, duhovnik v pokoju in vlč. gosp. V. I., kapelan pri Sv. Miklavžu. Domači g. župnik je t jutro istega dne nekako zbolel, in dasi se je napotil na sprevod, moral se je vrniti nazaj domov, ker mu je postalo na potu zelo slabo. Ta neprijetni dogodek je dal nekaterim jezikom, ki se po nepotrebnem preradi gibljejo, povod, da se gospod župnik ni botel sprevoda vdeležiti. Ne vem, zakaj bi on kot sorodnik pokojnega soproga to storil? Veleč. g. o. A. Z. frančiSkan v Čakovcu, ki je oddaljen pokojničin sorodnik in rad zahaja v svoj domači kraj, tudi ni mogel priti, ker ga je zadržalo neko silno opravilo. Posebno veselje je vdeležencem tega sprevoda naredilo krasno petje; ker je bil četrtek, prišlo je iz sosednih krajev več gg. učiteljev, ki so zapeli nagrobnico. Njim se je pridružil domači, pod vodstvom gosp. učitelja Sp. lepo napredujoči pevski zbor. Svojcem in vsem ljudem, kateri so jo le količkaj poznali, bila je pokojnica oseba, da jih je pod solncem, ki obseva slovensko zemljo, malo enakih. Bodi ji blag spomin in sladek pokoj! b. f. Sv. Jurij ob Sčavnici. (Šolska v e s e 1 i c a). Pretečeno nedeljo, dne 25, prosinca smo imeli šolsko veselico v korist ubogih Solskih otrok. Peli smo, deklamirali in igrali. Deklamacije so bile tri: »Ali smem Slovenec biti?«, »Štirje letni časi« in »Tri božje čednosti«. Ali Vam smem vsaj prvo kratko razložiti, gospod urednik? V prvi nastopi osem mladih junakov in ena junakinja, predstavlja Avstrijo. Slovenec, okrašen s slovenskim trakom, poprašuje svoje tovariSe, izmed katerih zastopata dva po dva druge narode, če sme biti Slovenec. Zmeren, pošten in pravičen Nemec v gornješiajerski nosi mu prijateljsko potrdi, rekoč: »Me Nemec biti veseli, pa kar mi Nemcu je ljubo, tudi ljubemu sosedu bo. Ti smeS Slovenec biti.« NemSki prenapetnež pa ne trpi Slovenca, Slovenije ne pozna, vse za kulturo nemško ima. »Ne smeš Slovenec biti.« Pravičen Lah, požten Mažar istotako Ijubita Slovenca in mu želita vse dobro, kar je tudi jima samima ljubo. A zopet odrekata Slovencu vse pravice laški italianissimo in mažaronski ember, ki da odduška svoji preuapetosti v tem svoiem geslu: »maj bizon! semmi ešetre — >ne smeS Slovenec biti!« Poln zaupanja se obrne Slovenee do Avstrije, črno-rumeno oblečene deklice, z avstrijskim grbom v roki, 6e sme biti Slovenec. »Ne boj se sin, ti smeS Slovenec biti, — bil vselej zvest si Avstrijan, tudi zate je ustav moj dan. Se hrib omaja, pade hrast, Slovenec cesarju brani čast. Ti smeš Slovenec biti« Zdaj nastopi katoličan, z belo-rumenim trakom okrasen, s križem v roki, zastopnik tiste vere, ki pripoznava in brani vse narode brez izjeme. »Otroci enih ste pravic — ne činte si nasprot' krivic« Zdaj se pa vsi pobratijo, si v roke sežejo z željo: da zgine 'z Avstnje prepir, cvete med nami rajski mir. Zedinjeni zavpijmo vsi: Naj vera, cesar, dom živi! — Kar je dalo mičnost celi dekiamaciji, je bila pri vsakem druga primerna oblika, pa tudi nastop sam. »Šuri letne čase« in »Tri božje čednosti« so prednašale deklice v krasni obleki, primerni vsakemu času, vsaki čednosti, čednosti s križem, sidroin in srcem v roki. Bil je to lep, res čaroben nastop. Igra »Mladi solarji« predstavlja skrbno mater, ki redno pošilja v šolo svoje otroke in ko pridejo domu, jih tudi izprašuje, kaj so se v šoli lepega naučili. V igri »Kaj se bo Jožek učil« se prepirata Rudolf, bodoči pek in Jože, ki hoče biti dimnikar, kateri je lepši stan. Na zadnje premaga Jože, ki zakliče: S tebe bebec, ne bo nič; jaz pa bom velik gospod, gospod dimnikar. Daljša je bila predstava »Gospod iz Trsta«. Šolarji imajo slavnost. Proslavljajo slavno zmago pri Sisku nad Turki (I. 1593) in pa 25 letnico papeževanja Leona XIII. Ciril, sin uboge in bolne matere, poveličuje Ravbarja, znanega slovenskega junaka, šolarkatebet pa omenja papeževih zaslug za takratne bojne čase, da rodovitnega polja niso poteptala turška kopita, da se na naSih cerkvah ni zasvetil polumpsec. Nazadnje proslavlja sv. očeta Leona XIII. o priliki 251etnice papeževanja. Gospodu iz Trsta posebno dopada Ciril s svojim Ravbarjem. V mladih letib ga ie reSil Cirilov oče, da ni zmrznil na potu. Ker je bil priden, ga je poslal v Trst, kjer je postal velik trgovec, in je zdaj prišel enkrat spet v svojo ožjo domovino. Ko zve, da je Cirilov oče bil njegov reSitelj, obljubi, da bo v zahvalo za to skrbel za Cirila, ki si izvoli duhovniski stan, kateremu bo to najlepši spomin na današnjo slavnost. Bili so to res prijetni trenutki, ko smo na odru gledali mlade igralce in igralke, ki so tako samozavestno in spretno izvršili svojo nalogo. Sklepčno je učitelj gosp. Kosi v svojem govoru razvijal glavna vzgojevalna načela ter polagal starišem na srce, da naj vse storijo tudi oni za svoje otroke, da bo mogla šola doseči svoj namen. Pri obdarovanju se je razdelila večinoma cela obleka najubožnejSim otrokom. V ta namen se je našlo veliko dobrih src, usmiljenih dobrotnikov. Bodi vam izrečena v imenu otrok najtoplejša zahvala, posebno g. nadučitelju Miheliču, ki }e v ta namen storil neštete korake. Tako se je vrSila pri nas Solska veselica. Ljubno. (N o v a z a d r u g a.) Dne 20. jan. 1.1. se je na Ljubnem osnovala zadruga za rejo bikov. Zadruga obstoji pod imenom: »Zadruga za rejo bikov na Ljubnem«, sodmjski okraj Gornjigrad, vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Zadruga ima svoj sedež na Ljubnem in obsega vso občino Ljubno. Zadruga ima namen povzdigniti govedorejo s tem, da bi v zadostnem številu skupno se nakupovali in redili plemenski biki marijadvorskega plemena. PredstojniStvo zadruge je sestavljeno iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: Jos. Dekorti, načelnik, Janez KopuSar, načelnika namestnik, Fr. Ks. Petek, tajnik in blagajnik, Franc Juvan, Jurij Nlinar, Matija Dežtnan, odborniki, Franc Sedmak, Eranc Cizej, Alojzij KlemenSek odborniki. Razsodnija je sestavljena iz 3 udov in 2 namestnikov. Izvoljeni so: Martin Juvan, Janez Ročnik, Franc Za- lesnik odborniki, Vincenc Jeraj, Matevž Oprčan, odbornik. |namestnika. Eden opravilni delež znaša 10 K, pristopnina 2 K, in letnina za vsako v letni zadružni spisek vpisano kravo in telico 1 K. Zadrugi je dosedaj 22 udov pristopilo.