vKaj pravite ?" »Slovenec« št. 273. od 28. novembra 1930. prinaša pod gornjim naslovom sledeče: »Naš narod se more po pravici punašatd s svojimi organizacijami. Ne mislim na pro^ svetne, ampak na gospodarske. Zadrjič mi je prišla v roke statistika vseh zadružnih orga= nizacij v naši državi. In sem na .svoje začude^ nje videl. da je Slovenija, kar se tega tiče, še na najboljšem. Preprežena je z njimi v.sepov» sod. Za to gre seveda hvala in čast nasim go= spodarskim delavcem, posebno duhovnikom, župnikom in kaplanom, ki so posvetili vsc svoje življenje, da ustvarijo narodu cim boi]= šo zaslombo v gospodarstvu. Danes se lahko ponaša skoraj vsaka slovenska občina s ka* ko zadrugo, Ijudsko posojilnico, živinorejsko, vinogradsko ali mlekarsko zadrugo. Vsc te so namenjene samo v korist naroda. Saj je ravno v iteh ustanovah rešitev našega kmeta in vsesplošne gospodarske krize. Včasih se zgodi, da kje kaka zadruga opeša. Zakaj? JNajvečkrat zato, ker ni ue* lavcev. Če ni duhovnika, marsikje lepo zvpočeto delo zaspi. Država ščiti, podpira in priporoča usta* navljanje gospodarskih organizaci.j. Priporo= ča celo svojim uradnikom sodelovanjs. Toda to priporočanje navadno prav malo zaleže in tako izgubljajo te organizacije pod seboj tla. Zadnjič sem slišal nekje o okrožrrcah, ki krožijo po svetu. Kajpada, da ne relrtem be&ts dice zoper nje. Želel bi pa, da bi imele še eno rubriko: ali je učitelj član in sodelavec igo« spodarske organizacije v dotični vasi, kohko časa je že član ali zakaj še ni postal član te organizacije. Ta rubrika bi bila za naše goa spodarsko življenje silnega pomena, ker bi se iz nje razvidelo, koliko učiteljev se zanima ve^ kakor le za učenje in. vzgojo otrok. Po tej rubriki se bi dalo tudi včasih upoštevati neobhodna potreba kakega kraja po učiteljn, ki je obenem učitelj otrok in odrastlih, kar se tiče gospodarskega življenja. Gospod urednik! Verujte, da je bilo in je še zelo veliko krasnih vzgledov nesebičnes ga in vnetega delovanja pri našem učiteljstvu za dvig našega narodnega gospodarstva. To« da bežen pogled v delovanje naših gospodar« skih organizacij bo vsakoga prepričal, da bi se dalo še marsikaj lepega storiti za to orga« nizacijo, če bi bili povsod v njih vneti des lavci naši učitelji. Speciator. Nismo tako zakrknjeni in bi ne pnznali, da je mnogo resnice v gornji zadevi To pot je »Slovenec« precej zadel. Toda če ugotovimo zlo, je treba ugoto^ viti tudi vzroke zla. In ti so v prvi vrsti na učiteljišču, iki ni dalo zadostne podiage za gornje delo. Učitelji se morajo sami uspo^ sabljati za gornje delo in ni malo nčiteljcv, ki to vrše, samo zbrati bi bilo treba rradevno statistiko. Ko pa ugotovimo vzroke zla, je dil?nost. da preudarimo, kako odpravimo te vzroke in to zlo? Tu je pa cdini izhod reforma nčites Ijišč v gornjem pravou in prirejanje Ł*-almh knjigovodsko^zadružnih tečajev za učitelje. To je nujna potreba in pri tem računamo, da bo tudi banovina storila svojo dolžr.ost. Ob tej priliki pa še mi nekaj »pravimo«. Nekaj krivde na gornjem zlu je pa še na ne* čem drugem. Učiteljstvo se odriva -d go« spodarskega dela, osobito od kjjietskega go< spodars^kega dela. To se je zgodilb pri »Kme= tijski družbi«, ko tse je učiteljstvu onemogoa čilo redno članstvo. Učiteljstvo rado deia, posebno je rado delalo pri »Kmetijski druž« bi«, a »kravice« ne more imeti vsak učilelj — in zato ne more biti več član »Kmetijske družbe«. Na to pa še za učdteljski stan poni* žujoč sklep. da mora sploh prositi, če hoče delati kot tajnik iitd. v odborih Družbe. To tudi ubija gospodarsko de'o uti* teljstva!