★ jra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE (1 ftOQ\ Poštnina plačana v gotovini V / Spedizione in abbon. post. 1. gr. SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, četrtek 2k. maja 1951 Cena 15 lir Aeheson o ameriški politiki i° Kitajske in angleško-iranskega spora t!S|ka. zaradi iziav in trditev Deana Ruska L g 'n izjavo O Z A glede prenehanja sovražnosti na Koreji sv^f^GrOiN. 23. - Na tencj je tiskovni konfe- Acheson ri Vni tajmk Dean amerišl ^fcrda- da osta’ K™*® do Kitaj- ^četk,, n-'ena. Taikoj ob Pri&kn^ ?ce ie izjavil, r«di J^Ll^vrsto vprašanj za- Prtfeknt2ferAnce' ie izjavil, radi govori J vprašanj za-tek narmJf’?*1 ga Je imel v Pt-8amja n?, ntk tajnika za vpra-Ruik l£?lj2?«a vzhoda Dean Sdvora i sAF?nem čitanju tega viji a!, • lzjavii Acheson, se cevianj? ie lov?r v bistvu sik-Ii-Ito ZOa” tradicionalno politi. ^sko-amf0-Kitnjske: staro ki-BePriznar, 1 P • Prijateljstvo, triznan ;?',e .Pekinškega režima, 114 ?orm."aClona,lfet^e vlade ti Se ^ končno pomoč, ^ te, vladi. £ionali!tirnaltV? ituska, da nabije r.^na vlada predstavlja 'f^ie kitariTaka druga vlada Acheson, ke®a loudštva, je Mitiziral. dg°y!°ril, da ne mara 'd n;«,—L.P^tna,, kako je eden djegovih ^ilria’ ■kak° ie okrazlrBii bližnjih sodelavcev ^eo voLsSVOje roloje. Na lw IfKanje Je Acheson i,z-"i bilo« • - Preteklega tedna ‘ttjskp f ,znaPegai o koraku Spanja ot e 23 mirovna po-lie Urn ^npoir-«il je. da še da-'“Vrain-v-? PPSaoanije za konec deiT^1 na Koreji. Nato pa "joraJa V 'K' .iasP0' da bi se tjih m-ie? P0gaja.nja, če bi do ** boritn Vpdčtii s tistimi, ki 02N. vr° na Koreji proti silam i* Ache^ V®a d:ru£ia vprašanja Volj ja. n °dgovoril, da je do-lišže in ?brazložil svoje sta-Vorife „ i 1® °dveč še dalje go- Mvii ie Acheson iz- NfiamJ-’-, j« presenečen, nad ?eher!rP 1 demonstracijo v L9 itan^ m nad komentarji de-^Da. >a, ®a tiska, češ da so ttotj tr a St>vražno stališče v zvezi s sporom o atIkTišk ,c?nen,rl ie. da so vise i?vihoh' lziave obstajale v po-tosta , 'a nasprotnikoma, na le izj-T^na. Dalje poudarjajo l4hlt0 S de se sedanji spor 8® Uhlr 3 pogajanji, tako da wn kj 86 lahko .------ —- Pesi j 2ajamicijo osnovni in-J iiss vn?. in britanske vlade, .'JAro.a delnic v .uprav-. * Ang lo-Iran ian ». i^beson budsitva, je nadaljeval » amem:-IT0!ra, razumeti, da mu *jelj!c a vlada odkrito pri-L m da, ?eli ohranitev Tnedotak 1 j ivosti ln ^ 1 Iran® Prav ^ko ka- le. Tv50ve feospodarske blam-£ Uio^aispor ° Petroleju se tStran^?1 se ne ?rr:e rešiti sa.mcvoljnimi u- iJ^nako ?V>*ki ;^?-P'lembi-, Angleški in £Te nilSO n.eslkJadni. «^sdsta,^r?VSerl’ mogoče da se Sli0 4Tw°beh držav sesta-SŠn° reh?nferenci. da najdejo Jbče a£esi.tev spora To je sta- a »v. * cz Sia ri®akino”miSl;'ama’ nestrp- Ohesoaa. kiJ« p£ičan-i® D®ana teden □ ° začeIo pri-tcjsnič razoih cakuiejo pre-tc,! 4čjetu Slban°st . med tem k „ ga sod!f. i?Jav Acheso- V^nap&a ‘ RUSka' Vska pomiu Vhs’ da Bre a- Vt‘ »ekinšk-i -Za tem’ da C,S0“U o rrez,mi- Krogi v reagi!ali a 80V0r °d-Cka' da ’,n obtožujejo Cn®st Dua e kompromitiral lV >?Snjih A^an' za mir. Po Z „1 onovi'1 izjavah Pit 6 zdi, d^ «0Vf>rom I VtSd'e?1° razburje- r ,Pa se Posebno v an-Zrcali vzmirje-^erald« L?-n° Slasilo «Dai-*!)» darod p,se-. da so Zdru-4k di cilj _ s.Prejeli kot svoj 'ti114 Kr.ff1- v°j.a.ških operaci-ftOr'*-- rešitev na r\nr\- Vsebina note SZ o mirovni pogodbi z Japonsko Sovjetska vlada izključuje Francijo iz sveta zunanjih ministrov, ki naj bi pripravil načrt mirovne pogodbe *> bajanj rešitev na pod- 'i r“PomiJ s Pekinško vlado, V ° ie ožnia-',dŽ bi Pomika! .arnos? C'1, ^usk' pravila 'tlK-Vitansv sPlosno skladnost ^r'S° m ameriŠk° po- «V wNew s Chronicle» Srdana m«ugt0nu je SO-S. >' v Evronl Povzročil Vil, ato jp P P® zaprepašče. . V ,anje,,je Potrebno odločno k ^kroBil; «ke delegaci-2DA Jflja?' da name- £-S« * *l.? dlagaia j®, na petkovi V* iz^^anjajoč j*VO v lem t,6oij f-v® amerfj],^ na neka- Sk»?"2 Slru.,X‘ki5 '11^‘Ve t>sin s®vernoknPrPpa- V' °bveščen[ kk°reJsk® a*» pg PARIZ, 23. — Agencija Tass je preteklo noč objavila besedilo sovjetske note o mirovni pogodlbi z Japonsko, ki je bila 7. maja izročena prizadetim državam. Nota poudarja, da je na podlagi mednarodnih dogovorov nedopustno govoriti o mi. rovni pogodbi, ki na’j bi se sklenila samo na podlagi razgovorov med ZDA in Sovjetsko zvezo in da je samo svet zunanjih ministrov pristojen proučiti to vprašanje. Ta svet bi se moral sestati junija ali julija, da pripravi besedilo pogodbe, ki bi ga morala nato spopolniti mirovna konferenca, ki bi se je udeležile vse prizadete države. Kakor v pogodbi z Italijo, bo treba prepovedati vse polvoja-ške organizacije in ustanovitev oboroženih sil bo dovoljena le v toliko, v kolikor so te sile Potrebne za jamstvo narodne obrambe. Eno leto po sklenitvi mirovne pogodbe bodo morale yse tuje čete zapustiti Japon-sko. Prepis te note so poslali uidi Velikj Britaniji, deželam Commonivealtha, Franciji in Kitajski. Nota pravi tudi, da na podlagi potsdamskih dogovorov imajo samo države, ki so podpisale kapitulacijo z Japonsko, pravico sodelovati pri pripravi mirovne pogodbe s to državo. Da-lie izjavlja sovjetska vlada, da •1P nedopustni ukrepi, ki so jih PA Podvzele, da odstranijo Kitajsko od pripravljanja mirovne pogodbe. Mirna ureditev vprašanj Daljnega vzhoda je nemogoča brez sodelovanja IJi Kitajske pri mirovni pogodbi z Japonsko, poudarja ponovno nota, ki nato očita ameriški vladi, da pripravlja ločeno mirovno pogodbo z Japonsko in da iz-korišča pri tem dejstvo, da je japonska vlada pod nadzorstvom ameriških okupacjjskih oblasti. Nota predlaga, kakor rečeno, nai. se -wet zunanjih ministrov skliče junija ali julija tega leta. ne omenja pri tem Pa Fran-°l}e' P8* Pa samo ZDA, Kitaj, sko, Veliko Britanijo in Sovjet-zvez° ter predlaga udeležbo predstavnikov v®eh držav, ki so sodelovale v vojni proti Japon-Sovjetska vlada zahteva, J se načrt mirovne pogodbe izdela na podlagi izjav v Kairu in Potsdamu ter na podlagi jaltskega sporazuma. pri lelalskili sil ZDA na Japonskem WASHINGTON, 23. — Poveljstvo ameriških letalskih sil jfc' jaivilo, da ®o zamenjali dve najvišjii osebnosti v poveljstvu ameriškega letalstva na ■ Daljnem vzhodu. Generalnega poročnika Georgea Stratemeyerja, ki je jmel srčne napade pretekli tedčn v Tokliu, so zamenjali z generalnim poročnikom Weylandlom. ki je s tem postal novi peveljnik ameriških letalskih si] na Daljnem vzhodu. Poveljnika V. letalske ameriške sile na Japonskem, generala Earleja Partritgeja Pa so zamenjali z generalnim polkovnikom Frankom Everestcum, je znano, pravi jugoslovanska nota, da je Pavelič kot voditelj satelitskega stvora, kj. se je imenoval NDH, v zadnji vojni storil vse. da bi dim več prispevaj k vojaški ŽAagi osi V okviru totalne vojne proti Združenim narodom sploh in Proti jugoslovanskim posebej, je Pavelič kot voditelj tako imenovane NDH odgovoren za nešteto vojnih zločinov ter zlo. činov proti miru in človeštvu, med katerimj je tudi zločin genocida. Narava in težina teh zločinov sta taki. da uvrščata Paveliča med najhujše vojne zločince v pretekli vojni«. Danes je iz Beograda odpotovala v Grčijo skupina 214 grških otrok, ki se vračajo do. mov na osnovj resolucije OZN. To je že tretja skupina repatri-iranih grških otrok, ki ji bo kmalu sledila četrta. V Beogradu je danes zvečer filozofska fakulteta beograjske univerze priredila svečan0 aka. demijo v čast 59. obletnice roj. stva maršala Tita. Na akademi-ji je pred študenti jp profeso-rijiter številnimi drugim; oseb. nostmi govoril o svojem to-variševanju z maršalom Titom član politbiroja CK KPJ Moša Pijade. O 59. rojstnem dntvu maršala Tita piše tudi današnja; »Borba« v uvodniem članfcy. List poudarja. dla ie 25. maj, rojstni dlan Marseilla, postal praznik vseh jugoslovanskih narodov. Na ta dan manifestirajo delovni ljudlje Jugoslavije svojo ljubezen, priznanjie in spoštovanje tovarišu Titu za vse, kar je doslej sltoril za- jugoslovanske narode. »Skozi težke torbe in trpljenje, preko zmag in ULSpe-hov, ki so bili izbojevani v teh borbah, so naši ljudje spoznali, da nihče bolje od tovariša Tita ne razume njihovih teženj in potreb, dla- nihče bolje ne ocenjuje, kaj i,n Icatoo je v določenem trenutku ali ra-zdbibju m«> grače storiti z lastnima silami za blaginjo in sreičo jugoslovanskih delovnih lj-udii«, pravii »Borba« Britanska parlamentarRa delegacija, ki potuje po Juigašla- osvobodiitve do danes. Predisednik prezidija Narodnega sobranja LR Makedonije Vidoje Smilevski je priredij članom; delegacije kosilo, nato pa so britanski parlamentarci prisostvovali koncertu makedonskega drzavnegu ansambla v skopskem narodnem gledališču. Zvečer se je delegacija z letalom odpeljala v Beograd, kjer jo- bo jutri sprejel maršal Tito. «Borbu« pise danes zvečer, da je 2S3R Vu-vrgla na-čelo pomoči nezadostno razvitim deželam na zasedanju gospodarske komisije OZN in s tem potrdila svojo imperialistično politiko. List poudarja, da se je zdaj končno pokazal dejanski odnos ZSSR do vprašanja pomoči slabo razvitim deželaan; Tako stališče, piše «Bcrba», dokazuje, dla vladi ZSSR ne gre za to, da se pospeši gospodarski razvoj malih držav, ker bi to pomenilo oviro za imperialistično politiko. kii jo izvaja, zlasti v go-spodarsikih odnosih z deželami sovjetskega bloka. Tega svoje;ga stališča vlada ZSSR dieslej ni jasno in odkrito pokazala, temveč je na celi vrsti mednarodnih zasedanj svoje dejanske namene demaigošk-o prikrivala. Toda na zadnjem zasedanju komisije OZN za gospodarstvo, zaposlitev in gospodairski ^razvoj, je vlada ZSSR odlkirilto in jasno nastopila proti uresničenju demokratičnih načel v reševanju važnih problemov, pred: katerem i je današnji svet«. R. R. KARAČI, 23, — Novi jugoslovanski poslanik v Pakistanu O-brat Cicmil je danes predal generalnemu guvernerju svoja pooblastilna pisma. Izjavil je, da bo vzpostavitev diplomatskih odnosov dovolila FLRJ sodelovati s Pakistanom. Guverner mu je odgovoril, da imajo obe deželi kljub oddaljenosti med seboj možnost povezati z ozkimi stiki na socialnem, gospodarskem in kulturnem polju. odstotki v strojni industriji, da ne govorimo o vrednosti nepremičnin«. »Denar IRI-ja je državni de-nar, je nadaljeval govornik, to je, denar ljudstva, davkoplačevalcev. Ljudski denar morajo upravljati predstavniki ljudstva; to je tudi funkcija in «raison d’etre« parlamenta. Doslej pa se je delovanje IRI-ja, čeprav zadeva javni denar, izogibalo parlamentarnemu nadzorstvu«. Zotta je nato za. hteval. naj vladno poseganje v gospodarstvo — ki je tako, je dejal Zotta. da se zdi, da ima Italija po Rusiji najbolj podržavljeno gospodarstvo v Evropi — ne bo odtegnjeno nadzorstvu parlamenta, in predlagal ustanovitev posebne stalne komisije v obeh zbornicah parlamenta, ki se ne peča z vladno udeležbo v gospodarstvu. V senatu je imela svoj odmev tudi volilna kampanja: Scelba je moral odgovarjati na vprašanja poslancev o razpuščenih volilnih zborovanjih v Siciliji. Razpuščena so bila Po štiri zborovanja monarhistov in MSI ter tri zborovanja KPI. Medtem se je ^nasprotje med vlado in državnimi uslužbenci spet zaostrilo. Po včerajšnjem prelomu z uradniki na vodilnih mestih (DIRSTAT) je prišlo danes do zaostritve tudi z ostalimi uslužbenci. Iz Pariza pa poročajo, da tam v dobro obveščenih krogih ničesar ne vedo, da bi Italija doslej urgdno zaprosila zahodne velesile za revizijo mirovne po. godbe. Znana so samo nekatera zasebna pisana zunanjega ministra Sforze, od katerih je bil; eno namenjeno, ket je znano, zunanjemu ministru Schumann. Vendar o tej stvari, pravijo v Parizu, uradno niso razpravljali. Ta .vest daje nedeljskemu govoru zunanjega ministra Sfcrze še bcij pečat iskanja predvolilnega efekta na italijanske volivce. Enominutna seja namestnikov PARIZ, 23, -— Današnja seja namestnikov zunanjih ministrov je trajala samo eno minuto. Takoj ko je voditelj; sovjetske delegacije Grcmiko, ki je predsedoval seji, vprašal tri ostale kolege, ali imajo kaj izjaviti, so ti odgovorilj negativno. Seja je bila zaradi tega soglasno odložena na jutri. 24. MA Zadnje preglavice je vladi povzročila razprava o proračunu, ki je bil končno sprejet PARIZ, 23. — Francoska narodna skupščina, ki se je vče. raj sestala na zadnji seji, je ob treh ponoči sklenila, da se danes ponovno sestane, da odobri pri drugem čitanju proračun za leto 1951, ki določa izdatke za 2.648 milijard frankov. Na nočni seji je skupščina odobrila volilni zakon za prekomorska ozemlja ter druge manj važne ukrepe. Na današnji jutranji seji pa je skupščina s 306 glašovi proti 180 zavrnila proračun. Po-. - - - trebna je namreč ustavna ve- iAP- ^ 1® d^meg mudila^y Skop. g]na 311 glasov. Ta zakon je je izjavil, da socialisti ne morejo odobravati člena, ki dovo. ljuje nekatere davčne razbremenitve privatnim učnim zavodom, ker socialisti vztrajajo na stališču laična šole. Zaradi tega je vlada predlo- potem ko ga bo republiški svet zopet vrnili skupščini. Izidi glasovanja o celotnem načrtu je sledeči; 182 glasov za načrt, proti pa 181. Glasovanja so se vzdržali poslanci MRP, degoli- jr; V l avi cl ureuivr 1. v. žila takoj nov načrt proračuna, I 1 ln ve®ina zmernih lju, glavnem mestu LR Makedonije. Medi dkuigim st je sestala z osebnostmi iz političnega in kulturnega življenja naroda ni h manjšin v tej republiki, Turkov in Skipetarjev, ki so odigovarjale na vprašanja; PP-silgncev in jiim prikazale uspehe in rezultate, ki sta' jih obe narodni manjšini dosegli od. skupščina pri prvem čitanju sprejela v soboto in pozneje ga je sprejel tudi republiški 'svet, toda z nekaterimi popravki. Zaradi tega je morala skupščina o njem ponovno glasovati in potrebna je bila večina 311 gia_ sov. Pri glasovanju So se vzdržali socialisti, Njlnov predstavnik enak prejšnjemu, razen člena, ki ga socialisti niso odobrili. Clen v proračunu, ki določa davčne razbremenitve za zasebne učne zavode, ie zavlekel zasedanje skupščine." Po zavrnitvi omenjenega člena je parlamentarna skupina MRP sklenila, da ho glasovala proti celotnemu načrtu zakona. Teda po izjavah predsednika Queuil-lea. ki je izjavil, da ne bo mogoče priti do zaključka, če bo spor še trajal, je predstavnik MRP javil, da se bodo člani njegove skupine vzdržal; glasovanja in da s; pridržujejo dokončno zavzet; stališče, ko bodo glasovali o celotnem načrtu Skozi sito in rešeto E poi riparleremo Cioveti sicer ne bi verjel, če ne bi bral včerajšnjega uMessa^ggerovega« uvodnika . da ie treba smatrati da je Antanta vojno že dobila in da je vsakršna zakasnitev škodljiva in usodna. Pripovedovalo »e je,_ da se ne sme čakati 3 pomočjo zmagovalcu ter da. Je v interesu Italije ne iz-gubljati casa: ali hitro ali nikoli, m tisti nikoli je pomenil fnt°(Pad I-talije' To interventisti tudi meni«. ■JnvJ e oz,naiuie Nitti tiste slavne majske dni: To so bile aradiose giornate di maggio« kakor je tedaj pisal zolti tisk, ki je bil v službi viade, a ti dnevi so bili v resnici najsramotnejši, kajti v teh dneh je bila v Italiji uničena ustava ip ubita svoboda. Država je bila globoko razdeljena m Vsi dogodki, ki so sledili, ni« so bili nič drugega kot posledica tistih dni, za katere so bili v resnici odgovorni Sonnino" in vlada, v kateri je sodeloval« . Nato pripoveduje Nitti, kako je po vstopu Italije v vojno smatral za škodljivo še nadalje razpravljati in s tem vojno diskreditirati. Moral je sprejeti proti svoji volji neko misijo v Ameriki. Nato pravi: «Ko sem se vrnil, sem takoj razumel, da gremo v katastrofo m komaj se ' je parlament sestal, sem s svojim govorom, ki je imel y vsej Evrooi globok odmev, brezvestno jn šibko vlado strmoglavil. Toda, medtem ko sem jaz govoril, je dožive-*a .Italija največji poraz vojne: tisto, česar sem se bal, se je zgodilo in mi ie nismo za to vedeli..., Caporetto«. Kratke vesti PRAGA, 23. — Češkoslovaška vlada je imenovala novega poslanika CSR v VVashingtonu dr. Vladimirja Prichazka. Sedaj čakajo, še odobritve vlade ZDA. SAIGON, 23. — Francoski vi so-ki korpisar ja Indokino general De Lattre De Tassigny je Izpustil 2000 ujetnikov Vietminha. BAGDAD, 23. — Vodia iraške nacionalistične stranke je zahteval od predsednika spodnje zbornice, naj vključi v dnevni red sedanjega zasedanja zahtevo po na. cionalizaciji iraške industrije nafte. Do sedaj so te zahteve nalete-'e na nasprotovanje vlade NOVI DELHI, 23. - Kakor se je danes zvedelo so v torek podpisali v Pekingu nov sporazum glede dobave 400. tisoč ton žitaric Indiji iz LR Kitajske, PRIMORSKI DNEVNIK 24. meja TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Četrtek 24. maja Režnje telo, Cveta Sonce vzide ob 4.26, ° 13.38. Dolžina dneva 15.12. Luna vzide ob 23.45. zatona ob 7.w. Jutri, petek 25. maja Urban, Zdestan Šovinizem jih bo še zastrupil Pred dnevi se je «Giornale di Trieste» razburjal, ker so na neki avtobus, ki vozi v Milj-ske hribe, stavili vendar dvojezični napis. Prijela ga je ((sveta jeza« in je zavpil, da je v nevarnosti italijanstvo Milj. skih hribov, da se kaj takšnega še ni nikdar zgodilo in da se ne sme dovoliti, češ da v Miljskih hribih teče «puro san. gue italiano», ker so Korošci, Hrvatini, Jelerji itd. »italianis-sime» vasi. Mordd je piscu članka dalo v glavo letošnje slabo vreme in deževje ali pa Miljskih hri. bov sploh še ni videl niti od daleč in misli, da so nekje v Kalabriji. Nikakor jim ne gre v glavo, da v Miljskih hribih živijo Slovenci. ki imajo vso pravico, da se spoštuje njihov jezik. Vse. kakor pa «Il Giornale di Trie-ste» ni imel do sedaj še razloga, da bi se razburjal zaradi slovenščine v miljski občini, ker za to skrbijo kominiormi-stični miljski župan njegov od. bor in ostali komin.formistični šovinisti, ki skrbno čuvajo ((italijanstvo« in podpirajo poitali. jančevanje slovenskih krajev in ljudi v miljski občini. Toda kljub vsemu pritisku italijanskih šovinistov in njih bratcev kominformistov v miljski občini živijo Slovenci, katerih je še vedno več kot ena tretjina celotnega prebivalstva. Pravic Pa imajo manj kot v vsaki drugi občini, ker je občinska upra. va v kominformistiinih rokah. Slovencem v miljski občini je vedno slaba predla, pred prvo svetovno vojno, ko ni bil še tako razpihan italijanski šo. vinizem, pa je bil za podžupana Slovenec, Ivan Hrovatin iz Plavij. Tega seveda ((Giornale di Trieste» ne bo povedal, pa tudi kominformist Pacco ne, ker jim to ne prija. Slabo upravljanje HCEGHT „ Otroški su ostro kritizirali v razpravi o proračunu vsi svetovalci manjšine (Idločne zahteve tov. Dekleve v korist potrošnikov Nikdar jim ni prav Šovinistični listi, zlasti pa «Giornale di Trieste» in i(Mes-saggero Veneta» sta v svojih izmišljenih poročilih, ki jih je dobavljal (in še dobavlja) istrski CLN vedno tarnala nad garantirano preskrbo v Istrskem okrožju in trdila, da zaradi nje ljudje skoraj umirajo od lakote. Sedaj so tudi v Istrskem o-krožju uvedli prosto prodajo, v kateri se cene ravnajo po zakonu ponudbe in povpraševanja, ali kakor «Giornale» praV; «iiberizem». No, človek bi moral po vsej logiki pričakovati, da bo «Gior-•nale» sedaj zadovoljen, in bo vsaj umolknil, ker s'i hvale pač nihče od njega ne pričakuje. Pa kaj še! Sedaj se oba lista pri-tožujeta nad prosto prodajo in nekako objokujeta prejšnji sistem trgovine ter s tem posredno namigujeta, da je bilo prej mnogo bolje, kar je pač sila čudno, saj smo vedno brali, da je v Istri grozna beda Človek, ki ne pozna teh glasil in ljudi, ki v njih vedrijo, bi se seveda temu čudil. Tržačani pa smo tega že vajeni. Oba šovinistična lista pač morata po Včerajšnja izredna občinska seja je bila sicer določena za odgovore odbornikov na izvajanja raznih občinskih svetovalcev y zvezi s proračunom za leto 1951, vendar se je diskusija o proračunu ACEGAT za leto 1951 tako zavlekla, da bodo prišli odborniki na vrsto šele na prihodnji izredni seji, ki bo v petek. V diskusiji o proračunu ACEGAT se je kot prvi javil svetovalec Cristiani. ki je prečrtal protest prebivalcev Grlja-na, ki morajo še vedno uporabljati petrolejke, kljub temu da so že neštetokrat zaprosili za napeljavo električne razsvetljave. Sledit mu je svetovalec Giam-piccoli, kr je poudaril, da se popolnoma strinja s protestom svetovalcev manjšine glede dejstva, da ni v upravnem svetu ACEGAT nobenega njihovega zastopnika. Prav tako je poudaril, da je lažna izjava odbornika Bonettija češ da je sedanje vodstvo podjetja upravičeno jemati na delo uslužbence ene same politične stranke z izgovorom, da se je leta 1945 pod drugo upravo vršilo prav isto. Napadel je odločno tudi izjave odbornika Bonettija glede deficita v postavkah za stroške menze in prodajaln podjetja ter se nato obširno pomudil pri vprašanju upravljanja tramvajskega prometa v Trstu, ki predstavlja najbolj bolečo točko predloženega proračuna. Zelo obširno je bilo poročilo svetovalca Žbogar - Brocchi-ja, ki je poudaril neštete nedostat-ke v upravljanju tega občinskega podjetja. Ob koncu je predložil v imenu svoje skupine resolucijo. v kateri zahteva odstavitev odbornika Bonettija s predsedniškega mesta v podjetju ACEGAT ter takojšnji sprejem predstavnikov manjšine v upravni svet ACEGAT. Glede na zelo slabo in pomanjkljivo upravljanje sedanjega vodstva ACEGAT bo njegova skupina glasovala proti proračunu, kot tudi proti predloženim obračunom za leto 1949 in 1950. Za njim sta govorila še svetovalec Ljudske fronte tov. Dekleva ter svetovalec Stocca. Poslednji je izjavil, da bi že odstop člana upravnega sveta ter nepravilna ponovna izvolitev ravnatelja podjetja samega dovolj jasno utemeljevala njegovo stališče do predloženega proračuna in obračunov proti katerim bo v imenu svoje stranke tudi glasoval. Tov. Dekleva, ki se je pridružil kritikam svetovalev manjšine je v svojem govoru poudaril: Lansko leto ob priliki diskusije o proračunu ACEGAT, je bilo obljubljeno, da bo predlo- žen občinskemu svetu poseben pravilnik Za to podjetje, katerega ■naj bi občinski svet nato odobril. Ta pravilnik naj bi končno uredil odnose med podjetjem, občino in ostalimi. Pravilnik. ki naj bi uredil-omenjene odnose, bi bil namreč zelo potreben, kar je dokazala že diskusija ob priliki odstopa ene-ga izmed članov upravnega odbora ACEGAT. Takrat se namreč občinskemu odboru ni zdelo važno obvestiti občinski svet o vzrokih, zaradi katerih je odstopil član upravnega sveta, ki ga je izvolil prav občinski svet. Mislim, da bi bilo potrebno, da bi se z delovanjem tega podjetja seznanilo tržaško prebivalstvo, ki bi imelo tako možnost večjega nadzorstva, kot ga je imelo doslej. Povsem utemeljena je tudi zahteva, da se v tem občinskem podjetju ustanovi svet, ki bi vodil upravljanje podjatjn in kateri bi moral dovoliti, da bi tudi uslužbenci sami direktno odgovarjali za upravlja-nje podjetja samega. Res je, da se proračun zaključuje z aktivo v znesku 1 milijona in pol. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da znaša pasiva tramvajskega prometa nič manj kot 314 milijonov lir, kljub temu da so bile v zadnjem časa tramvajske tarife zvišane. Proračun predvideva kritje te pasive z dohodki ostalih področij, katera prav tako upravlja ACEGAT. Z računskega stališča ne morem k temu ničesar pristaviti. Vendar mislim, a bj morala biti dolžnost uipravmkov da dos“i°jo izenačenje, oziroma kritje na vseh področjih podjetja na način, da bi potrošnik plačal Ir stroške Za . uporabo tega, kar je resnično tudi porabil. Primanjkljaj, ki znaša 23 odst. stroškov Za vzdrževanje tramvajskega prometa, kaže. da so potrebne tudi na tem področju razne spremembe tako ekonomskega kakor tehničnega značaja. Ena najbolj kritičnih točk proračuna je prav gotovo vprašanje osebja, za katerega vzdrževanje znašajo stroški 1 mili- jardo 913 milijonov lir, vsoto torej, ki presega za 54 odst. vse dohodke. S tem seveda ne nameravam predlagati nobenih odpustov z dela niti kakršnih koli redukcij, vendar bi hotel izraziti svoje mnenje, da bi namreč upravni svet ne smel sprejemati novih delovnih moči, dokler ne bi bile dosedanje smotrno in pravilno zaposlene. Upravni svet bi se prav tako ne smel oslanjati pri spreje. manju v službo novih delovnih moči na njih politično, niti nacionalno pripadnost. Število u-radnikov se je v primerjav; z lanskoletnim proračunom zmanj. salo za 49 oseb, število delavcev pa za 27 oseb; tako ie sedaj zaposlenih 593 uradnikov tn 1625 delavcev. Mislim, da je razmerje med številom uradnikov in delavcev popolnoma nesorazmerno ter kaže, kakšna birokracija vlada v tem podjetju. Potrebno bi bilo zato dodobra proučiti način kako poenostaviti. ter • odpraviti birokracijo v administrativnem a-paratu. Čeprav ni na dnevnem redu vprašanje tarif, mislim, da .bi moral upravni svet dodobra pregledati sedanje tarifp ter proučiti diferenciacijo, upoštevajoč težkj gospodarski, položaj skoraj četrtine tržaškega prc- j bivalstva. Predvsem bi moral spremeniti svoje, sedanj? stališče glede uporabe vode za poljedelske ■namene ter nuditi kmetovalcem olajšave, ki so bile v veljavi še pred nekaj leti. Znano je, da se morajo naši kmetovalci boriti Z resno konkurenco, ker so tu med drugim zelo težki pogoji za obdelovanje. Znano je, da računa ACEGAT za napeljavo 5 do 6 krat več kot zasebniki. Zato je med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. zlasti med onimi, ki bi hotel; navezati napeljave e-lektričnega toka. vode in plina na glavno omrežje. Potrebno bi bilo, da bi ACEGAT prilagodil svoje cene za napeljave cenam zasebnikov, ali pa da bi dovolil posameznim potrošnikom, da bi sami opravil; ta dela. 27. maja na stadionu »Prvi maj64 Na stadionu «Pryi maj« bo v nedeljo popoldne «Otroški sejem«. Veselje se bo pričelo ob 14 uri in bo trajalo vse do noči-Prcgrafn bo kaj pester. Otroci bodo poslušali Frica in Frača, ki ju poznajo iz igre »Sneguljčica«. gledali telovadce, ki bodo nastopili na orodju, plesalce, folklorno skupino, predstavili se jim bodo tudi akrobati, šaljivci, medved, . divji mož, itd!. Vsi se še spomnimo, kako lepo je bilo lani na otroškem prazniku. Zadovoljni niso bili le otroci, temveč, tudi odrasli so se zabavali. Zato je prav. da pridemo in pripeljemo vse otroke, od najmanjših pa do že odraslih v nedeljo na stadion. Po programu-jho prosta zabava. Tudi tam bo vsega v izobilju. Nastopile bodo lutke, nastavljeni bodo velikani, da jih bodo otroci lahko streljali, račke in ribice bodo plavale, a otroci jih bodo lovili in za uspešen lov tudi dobil, nagrade. Vrteli bodo film — tako da bi za vsakega nekaj, vsakdo bo lahko izbiral po svojem okusu. Zato ne zamudimo te vesele priložnosti in prihitimo v nedeljo na stadion. Pripeljimo naše otroke, da s« bodo zabavali! Na tržaških šoiah preveč prostih dni nočne praznike, pred njimi pa so velike počitnice, ki bodo trajale za osnovne šole dobre tri mesece, za srednje pa celo štiri. Tak sistem pouku prav gotovo ne koristi. 2e ko vstopi otrok v prvi razred osnovne šole, se mora v njem prebuditi zavest, da je šola resna stvar in ta zavest se mora stopnjevati vse do zadnjega razreda srednje šele, ko mora biti mladenič ali mladenka pripravljen za samostojno življenje in delo. Sola z nerednim poukom pa prav gotovo ne razvija v mladih ljudeh te zavesti, katero pa je v poznejših letih vedno teže doseči. Res da je. urejevanje šolskega pouka, sestavljanje učnih načrtov, itd. zadeva šolskih oblasti in pedagogov. Vendar pa bi morali starši imeti pri tem ludi svojo besedo, če vidijo, da se pouk ne vrši tako kot bi se moral, da bi imeli otroci <>d njega kar največ koristi. V polnem jutranjem tramvaju sem prisluhnila pogovoru dveh žena. ker sem zaslišala besedo «šola». Tožili sta, da i-majo njuni otroci, dijaki, vsak teden najmanj še en prost dan poleg nedelje, večkrat tudi po dva ali celo tri .«Tako mi otroci podivjajo, nočejo se resno vesti h knjigi, kap so pred nekaj dnevi znali, so v prostih dneh zopet pozabili«. Zent sta imeli či3to prav. Ce pogledamo šolsko leto nazaj, vidimo, da so po šolah praznovali vse potrebne in nepotrebne praznike od na.jskromnejših svetnikov pa do velikih in majhnih mož. Ppleg tega so imeli dolge božične in veliko- Kaj hočemo, akrobacije niso lahka, stvar in uredniki tek li- Istov jim še niso kos. Žalostno pr; tern Pa je, da je vendarle nekaj bralcev, ki jim slepo vernost pa stalno obešata na klin. ] jamejo. Smrt pod kolesi tovornega avtomobila Na cesti, ki veže Opčine s Sesljanocn. je včeraj popoldne okrog 14.30 prišel ob življenje 58-letni zidarski pomočnik Franc Semolič, doma z Velikega Repna 19. Nesrečno naključje' ga je privedlo na sredo ceste prav v trenutku ko sta se na onem mestu srečaila dva težka tovorna avtomobila, tako da siromak ni vedel, kam, naj se ogne in je v hipinj zmedenosti končat pod' kolesi. Obležal jena mestu mrtev s prebito lobanjo in drugimi hudimi poškodbami. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Sadje in zelenjava na svobodnem tržišču Po novi uredbi o odkupu sanja in. zelenjave, ki je prišla pred nedavnim v veljavo, lahko proizvajalci kmečkih pridelkov prodajajo svoje pridelke zadrugam, podjetjem ali pa potrošnikom na dnevnih tržiščih in to po cenah, ki jih določa zakon ponudbe in povpraševanja, Prvi pridelki, ki so takoj po novem ukrepu prihajali na koprsko tržišče, so bili precej dragi, vendar le zaradi tega, ker je pač vsako zgodnje sadje in zelenjava draga. Cene so se pa iz dneva v d!an nižale. Tako so bile prve češnje po 240 din Za kg, nato je cena padla na okoli 50 din za kg, sedaj se pa prodajajo po 24 do 29 din za kg. Pri tem je treba omeniti, da so češnje lepo sortirane ter stane blago boljše vrste nekaj več kakor slabše. Isto je bilo z grahom, špinačo, solato itd. •■sedaj prodajajo grah od 19 do 25 din za kg, špinačo po 20 din za kg, radič po 22 din za kg, jajca po 11 do 14 din kos itd. Pri tem je trg vedno dobro založen, in nf čutiti prav nobenega pomanjkanja sveže zelenjave in sadja. Na domačih tržiščih prodajajo predvsem zasebni kmetje ter še ni čutiti odločnega posega zadružnega sektorja v to vrsto trgovine. Toda ker predstavlja kmetijstvo poleg rudarstva največji dlel dohodkov tukajšnjega prebivalstva in ker bo tudi zadružni sektor v najkrajšem času začel dobavljati velike množine sadja m zelenjave, je nujno, da bodo cene še padale in bodo v odnosu na kupno moč delavcev in nameščencev nizke. Do uveljavljenja nove uredbe o odkupu sadja in zelenjave je cene tem pridelkom določevala oblast, 1Č5 je skrbela, da so bile oene v sorazmerju z drugimi predmeti, ki so jih proizvajalci rabili zg obdelavo zemlje in seveda široko potrošnjo. Ce v tistem času oblast me bi posegla v trgovino sadja im zelenjave, bi cene tem pridelkom zrastle do njeelutenih višin. kajti trgovina ne bi mogla nuditi kmetu dovolj tekstila, obutve, železnice im vsega drugega materiala, ki ga kmetje potrebujejo ža vsakdanje življe- nje in vzdrževanje kmetije. Tak položaj je bil zaradi tega, ker se je gospodarstvo Istrskega okrožja naslonilo predvsem na Jugoslavijo, ki je v prvih povojnih letih komaj začela celiti v vojni dobljene rane. Z gospodarskim dvigom Jugoslavije je rastlo tudi gospodarstvo v Istnskem okrožju. Najprej je bila uvedena garantirana preskrba, ki .je prebivalstvu zagotovila hrano, obleko in obutev. Kmetje pa so bili z vezano trgovino, z nakaznicami in drugimi olajšavami prav tako preskrbljeni. Z vsakodnevnim gospodarskim razvojem je nekdaj strogo kontingent ir ano blago prehajalo postopoma v prosto prodajo. Čeprav so v nekaterih področjih trgovine še vedno pomanjkljivosti in je za odpravo teh potrebna še trda borba za gospodarski napredek, so bili za nekatera področja trgovine že ustvarjeni pogoji, ki dopuščajo prehodi k svobodnejšim oblikam izmenjave. Sadja in zelenjave je dovolj in ima delovni kmet ves interes, da prodaja in prinaša svoje pridelke na trg. Poleg tega ima kljub svobodni trgovini še vedno nekatere oJajš^jre, ki mu dopuščajo. da nabavlja razne vrste blaga po nižjih enotnih cenah. Intervencija socialističnega sektorja na domačih tržiščih pa bo dosegla, da bodo morali kmetje zasebniki nujno slediti cenam v konkurenci so še vedno nekoliko visoke. da prekoračijo norme od 20 do 25 odstotkov dnevno. Nobeden med njimi še ni delal izpod norme. Na vseh delovnih mestih delajo na akord, kar je še bolj povečalo storilnost dela. Ob proslavi prvomajskega praznika je bilo proglašenih 51 delavcev za udarnike, kolektiv sam pa je nosilec prehodne zastavice bujskega okraja. Najboljši skupini sta skupina tov. Tomažiča, ki dela pri opekarni in prekorači dnevno normo za pevprečno 80 odstotkov, in skupina tov. Moskova, ki koplje odvodni kanal in prekorači normo do 200 odst. Nekateri delavci, večkratni udarniki, so dobili za svoje požrtvovalno delo visoko priznanje: po ukazu narodne skupščine FLRJ so bili tov. Tomažič, Ugrin Matej, Franc Mihičič, Rudi Bolulovič in Jurij Juriča proglašeni za večkratne udarnike in jim je bil podeljen red dela II. stopnje. SA. Izboljševalna dela v dolini reke Mirne Podjetje #Vodogradnja». ki je urejevalo namakalne naprave v dolini reke Mirne, je po kratkem zastoju zaradi slabega vremena nadaljevalo z deli. Ko bodo dela končana, bo v dolini pridobljenih nad 3000 ha plodne zemlje. Plan melioracij za prvo tromesečje je bil dosežen in celo prekoračen, toda v aprilu je zaradi slabega vremena in pomanjkanja nekvalificirane delovne sile zaostal. Z nastopom lepega vremena pa so delavci, ki jih štejejo med najboljše v Istrskem okrožju začeli delati na vso moč, tako r. .id ds k n GLEDALIŠČE H D P E R Danes 24. maja ob 20. uri IZ TEMNIH DNI» drama v treh dejanjih Napisal Miroslav Feldman Scena: Viljem Tomšič Režija Evgen Frelih Osebe: Marija Valentin, šef oddelka v bolnici - LOJZKA GABROVEC Jasna Kraljič, asistentka -KLAVDIJA TROST Peter Varešartin, profesor brez službe . STANE PUKSIC Ivan Belinič. asistent -TORI TUGOMIR Nikolaj Cvitan. policijski ravnatelj - EVGEN FRELIH Dogaja se v večjem mestu Jugoslavije leta 1934. V U Mirnega doma v Trstu Namesto vstopnine prostovoljni prispevki. Kakor je ugotovila preiskava, je ob, 14.30 vozil z Opčiin proti Sesljanu tovorni avtomobil s priklopnikom, z brzino okrog 40 km. na uro. Cim je tovornik, ki ga je šofiral C e sere Greeo-rutti iz Gradiške, prišel v bližino prvega križišča na tej cesti. je vozač opazil človeka, ki je nameraval prečkati cesto. Ker pa je v onem trenutku privozil iz nasprotne strani drug tovorni avto. je bržkone pešec posvetil vso svojo pozornost temu vozilu, se mu umaknil do srede ceste, kjer pa se je znašel že pred1 drugo nevarnostjo. Ves zmeden Je ni utegnil odločiti. kaj naj ukrene, in čeprav je Gregarutti trobil in potem naglo zavil na desno, nesreče ni utegnil preprečiti. Levo prednje kolo priklopnika je doseglo Semoliča in ga potegnilo podse. Semolič, ki je bil zaposlen pri raznih popravilih za račun tržaške mestne občine, je odšel v enem času z mesta, kjer je delal, se pravi okrog 1 km od Občin. do bližnje gasilske postojanke po vrč vode. Nesreča ga je ddšla, ko se je vračal cd tam s polnim .vrčem. Ugotovljeno je bilo na: lite. da je Semolič zaradi slabega vidh skoraj stalno uporabljal naočnike, in da jih mi imel v trenutku, ko j p prečkal cesto. Truplo ponesrečenca prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. IZPRED KRRIŠEA leta opravlja pošteno svoj poklic. Navzlic temu pa ga je okrožno sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na zgoraj omenjeno kazen. Čeprav je bila ta izrečena pogojno, pa se Suša z razsodbo ni mogel zadovoljiti, zavedajoč se svoje nedolžnosti Obrnil se je torej na prizivno sodišče, ki je v poln; meri ugodilo zahtevi nje. govega branilca in ga oprostilo z utemeljitvijo, da Suša ni zakrivil očitanega mu dejanja. Predsednik Forziati,' tožilec Ruggeri, zapisnikar Andrioni. Zagovornik odv. Uglessich. Kulturni števila manjših privlačnosti, so na ogled sijajni radio-aparati. kolesa in celo najmodernejši šivalni stroj. Za 20 lir kupiš listek s številko, ki naj ti po zagotovilu južnjaškega prodajalca da možnost, da dobiš ra-dioaparat, šivalni stroj itd. Zasledovalci sreče se vsak večer kar prerivajo in ženejo za nabavo listkov... in radioaparat jih čaka že teden dni vedno na istem mestu. Zadeva poteka takole: Srečnež, ki je kupil številko, katero se potem izžreba, ima pravico, izbrati med šopom ovitkov enega, ki vsebuje bon za enega izmed razstavljenih dobitkov. Cim je srečnež (ali žrtev) izbral ovitek, mu prodajalec ponuja zanj razne dobrote, ki pa jih skoro vsak odklanja, ker upa. da je v ovitku bon za večji dobitek. Navadno pa je v ovitku le bon za dobitek v vrednosti 50 lir. Na ta način dobi prodajalec v nekaj minutah 1.800 lir izda pa 50 lir. To se ponavlja zaporedoma in vsa zadeva je... poštena in zakonita. Seveda so kupci hvaležni možakarjem, ki jim za borih 20 lir darujejo radioapa-rat, vreden 60.000 lir. Poleg tega imajo vsak večer priliko slišati in videti ta svojevrstni pozdrav «madrepatrije». Otvoritev razstave 0F Danes 24. maja ob 16. uri bo otvoritev razstave OF III. okraja (gostilna «Pri Gregorju«) Ul. Molino a vento. OF Povratek načelnika odposlanstva ECA Predvčerajšnjim se je vrnil v Trst iz Washingtona minister Robert E. Gallowpy. načelnik tržaške misije ECA. V Wa-shingtonu se je razgovarjal z visokimi funkcionarji ECA o gospodarskem položaju v Trstu. Predvsem bi morali starši od šolskih oblasti zahtevati, da odpravijo neštete praznike, ki niso ravno najpomeritbnejši. Koliko več bi imeli otroci od tega, Če bi n. pr. imeli ob obletnici odkritja Amerike posvečeno temu dogookiu enp uro, na kateri bi učitelj ali profesor razložil učencem pomen tega odkritja, kot. da imajo prost dan, katerega se sicer otroci vesele. nimajo pa od tega prav nobene iiforisti, temveč le škodo. V teh vprašanjih bi morali starši poseči v pristojnost raznih šolskih uprav m zahtevati, da urede pouk tako, da bodo imeli otroci čim več šolskih dni in čim manj prostega časa. Nedelje, še kakšen večji praznik med letom ter dobra dva meseca poletnih počitnic je čisto dovolj, da se otroci odpočijejo. To velja za slovenske šole enako kot za italijanske. Zato naj bi starši protestirali pri šolskih organih proti taki ureditvi šolskih dni in zahtevali, da naj bo pouk urejen bolj smotrno in resno. To bo le v korist njihovim otrokom. Izkoriščanje naivnosti Na Trgu Garibaldi je vsak večer do pozne ure živahno prerivanje pri improvizirani okrogli stojnici. Razen večjega l ure. S ponarejenimi ključi v stanovanje Štiridesetletna Ida Mosoa iz Ul. Artisti 4 je prijavila policiji. da so ji neznani tatovi odnesli iz stanovanja osem zvezkov ctrcške enciklopedije in dve obleki. Kakor vse kaže, sg prišli v stanovanje s ponarejenimi ključi. Okrade,nka je oškodovana za okrog 35.000 lir. Policija je uvedla preiskavo. Ani Bratuž z Guariele 1401 pa je spreten tatič izmaknil ročno torbico, medtem ko se jfc ukvarjala z nakupovanjem zelenjave na. Rdečem trsu. S torbico ji je tat odnesel tudi osebne listine in nekaj drobiža, tako da jo Bratuževa utrpela 5000 lir skodle. RAZSTAVA 10-LETNICE V SEMPOLAJU Danes 24. maja ob 15.3S bo v Sempolaju otvoritev razstave 10-letnice Osvobodilne fronte. Razstava bo nato odprta do 21. ure. V petek in soboto bo razstava odprta od 18. do 21. ure, v nedeljo ves dan od 8. do 21. ure, v ponedeljek in torek od 18. do 21. ure. OF ODHOD NA RAZSTAVO V LJUBLJANI Vse izletnike, ki So se prijavili za obisk razstave NOB v Ljubljani 27. t. m., obveščamo, da odpotujejo avtobusi v jutranjih urah v nedeljo, in sicer: 1. VII. okraj: ob 3. uri zjutraj iz Stivana, ob 4. uri iz Nabrežine - s trga, ob 4.20 iz Sv. Križa - izpred gostilne «De Lorenzi«, ob 4.30 iz Sempolaja. ob 4.15 iz Saleža. 2. VI. okraj: ob 4. uri z Opčin - zbirališče pred kinodvorano, ob 4. uri iz Gropade - zbirališče pred spomenikom. Prosimo vse izletnike, da se zberejo točno ob določenih urah r.-a kraju odhoda. SLOVENSKO^ ^GLEDALIŠČE za Tržaškoozemlj] 1951 V soboto 26. maja kinodvorani ob 20.30 v SKEDNJU Shawova drama ,,0brt gospe Warrenove nastopa V vlogi Franka ' Jožko Lukeš. Predstava za abonente »» ostalo občinstvo. rodaji ' Vstopnice bodo v pru^.-petek in soboto od ter eno uiu . kina predstave pri blagajni ^ v Skednju. Abonenh n* dvignejo svoje vstop pol ure pred P blagajni v Skednju. pd r SINDIKALNE VESTI Tajništvo Enotnih tazrednih sindikatov raznih strok obvešča, da se bo glavni odbor omenjene stroke sestal v petek 25 t.m. ob 19. uri na sedežu Ul. Machiavelli 13-11. Člani so naprošeni, da se sestanka udeležila. URNIK TRGOVIN 24. MAJA Danes 24. maja bodo vse trgovine zaprte razen brivnic, pekarn, mlekarn brez dovolilnic u-rada za javno varnost, mesnic in cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure ter slaščičarn in prodajaln peciva, ki bodo odprte do 21.30 GORIŠKEGA Oprostilna razsodba prizivneaa sodišča Pred dobrim mesecem ie tu: kajšnje okrožno sodišče obso-dilo na osem mesecev zapora in 8000 globe 48.1etnega šoferja avtotaksija Karla Sušo. kateremu ie obtožnica očitala, da je 18, januarja 1949 pripravil ob 92.000 lir in šest ur Fer. ruccia Borgesija Ta si je bil namreč onega dne najel na glavni postaji avtomobil ter naročil vozaču Suši, naj ga zapelje do stanovanja V Ul. Fa. bio Severo. Cim je Borgesi iz. stopil, se je nenadno spomnil, da nima usnjene torbe, v kateri je imel 92.000 lir gotovine, šest ur v vrednosti 36.000 lir in nekaj osebnih potrebščin. Kljub temu, da je vozač ta čas že odpeljal, je Borgesi skočil za njim in ker ga, seveda, ni mogel dohiteti, je potem počakal pred postajo K0 se je So. ša čez nekaj časa zopet vrnil na mesto, kjer je parkiral, sta Borgesijem pregledala avto- mobil, vendar aktovke ni bilo več in Suša .ie takoj predlagal. nai se o izgubi obvesti policija. Borgesijevo torbo je še isj1 večer našel 23.1etni Ezio Giotti in jo izročil policijskemu agentu v ljudskem prenočišču v Ul. Gaspare Gozzi. V torbi so sicer našli nekaj osebnih do. kumentov lastnika in manj vredne predmete, izginil pa je denar in ure. Policijska preiskava ni mogla najti dokazov s katerimi bi lahko naprtila krivdo obtožencu, ki že dolga Tudi pijanci agitirajo Kot smo že v včerajšnji številk; omenili.se ie kominformi-stičnega »volilnega zborovanja«, te ga tako sploh lahko imenujemo, udeležilo samo šest oseb. Prebivalstvo vasi St. Ma. ver na njem ni imelo svojega predstavnika in to iz čisto navadnega vzroka, ker Sentma-verei niso ljudje, ki bi spreminjali svoj obraz kot'ga zna. jo kominformistični kameleoni. Oni so vedno bili in bndo tudi v bodoče ostali trdni in zavedni Slovenci. To svojo lastnost pa so P°' kazali tudi v nedeljo, ko je v vaško gostilno prišel znani «poklicni pijanec« agitirati, naj bi šli na zborovanje. Možu so kratko malo pokazali luknjo, ki io .ie zidar pustil v steni ter ga postavili na zrak, da bi se mu kominfbrmistične ideje ne. koliko skadile iz glave Šest mesecev zapora zaradi neveljavne šoferske izkaznice Letošnjega marca je prometna policaja ustavila na Tržiški cesti kamk-n, da bi pregledala dokumente in njegovo nosilnost, ker se jtr tovor zdel pretežak. Pri pregledovanju pa *P ugotovili, da šofer nima šoferske izkaznice. Takoj so kamion zaplenili in 42-lttnega Mrakiča Angela iz Ul. Trento 14, ki ga je vozil, prijavili sodnim oblastem. Čeprav je Mrakič nato predložil šofersko izkaznico, ki so mu jo pristojne oblasti izdale že leta 1930, so ga včeraj na kazenski sodnjii obsodil« na 6 mesecev zapora in plačilo 10.000 lir globe in to. ker je izkaznica že zdavnaj zapadla. Poravnati bo moral tudi sodne stroške. šeno srednjo šolo še vedno niso omogočili, da bi obiskovali visoke šole. kjer bj poučevali v slovenščini, ne da bi morali odhajati v tujino To za Goriško. Toda tudi za Benečijo mora. mo marsikaj povedati, čeprav bo g. minister govoril samo prebivalstvu naše pokrajine. V Benečiji je za razliko od Goriške stanje šolstva neprimerno slabše. Niti državnih niti pri-vatnih šol s slovenskim učnim jezikom še niso ustanovili, ker svojo delavnost cslanjajo na izjave raznih Arturov Manza-nov, ki .skušajo zanikati dejstvo, da prebiva v Beneški Sloveniji strnjeno naseljeno avtohtono slovensko prebival-tvo že 1400 let. Zato se delajo učencem nezaslišane krivice, ki so razvidne tudi iz revije «Studi e ri. cerche della scuola friulana«. V njej stoji ' zapisano: «Ko otrok prvič prestopi šolski prag ne razume učiteljice, ki v ve-činj primerov ne razume učen. I ca...». Ali: «Zunai šole. torej v družini govori prebivalstvo furlansko in krajevno slovensko narečje...« itd., itd. G. Gonella je o vsem tem go. tovo zelo dobro poučen, saj je v eni izmed številk omenjenega mesečnika na prvi strani njegovo pismo, kjer je zapisa-no; «Con vivo interesse seguo la pubblicazione di questa ri-vista., ministro Gonella. To smo imeli za potrebno, da'povemo g ministru ob obisku našega mesta. Prepričani smo, da ' bo kot minister za šolstvo pojasnil. za. kaj vse doslej še niso uzakonili slovenskih šol in jim dali svojo avtonomijo in zakaj niso zlasti ničesar ukrenili ze otvoritev slovenskih šol v Benečiji. Prihod Gonelle v Gorico Šovinistični volilni propa. gandni stroj gre svojo pot. Za italijanskim policijskim ministrom bo danes prispel v Gorico tajnik demokrščanske stranke Gonella. Iz srca bi mu rad; voščili do. brodošlico ;n prijetno bivanje v našem mestu na način kot to delajo ljudje, ki so bili deležni njegove hvaležnosti, naklonjenosti, prijaznosti itd. Vendar med nami ni takih ljudi, ki so občutili njegovo pravičnost. Državne šole s slovenskim učnim jezikom niso uzakonjene ter so odvisne od italijanskega proveditorata. Dijakom z dovr- Trčenje kolesarjev Na glavni cesti pri Rubijah sta včeraj trčila dVa kolesarja, in sicer 41-letna Cemie Marija iz, Zagraja in 23-letni finanear Del Fiore Alfred. Oba sta zletela na tla in se potolkla. Fi-nancar se je ranil v čelo, Černičeva pa v desno oko. Obema je moral Zeleni križ priskočiti na pomoč in ju odpeljati v mestno bolnico. Vrnjena ubežnika Pred časoir. sta v Jugoslavijo bežala 3l-letni Sulavno Roi>ert r. Losengt in 28-letni Renna Franc iz Oaserte. Oba so jugoslovanske ohmiejne oblasti po zasliševanju vrnite v domovino. Zaradi nezakonitega prestope taeje sta oiba morala pred sodnijo. Na včerajšnji razpravi se ie izkazalo, da je Renna poklicen tat in da se je hotel z begom v Jugoslavijo izogniti zaporu. Poleg skrivnega prestopa meje mu je obtožnica očita la. dg se ni pokoril določilu jz-gonskega lista, s katerim ga j. policijski komisariat iz Trev: sa poslal domov. Obsodili so ga za oba prekrška skupaj na 5 me. secev zapora in plačiLo 16.000 lir globe. Sulvana pa. upoštevajoč vse olajševalne okoinosti na 3 mesece zaipora in 16.000 lir globe. Sprava pred sodniki Pred sečnikom je prišlo do spravp med sostanovalci 51-let no Pregelj Ano in njenim1 26-letnim sinom Pavlin Brunom na eni ter Dobrovec Marijo iz Ul. Favettl na drugi strani. Med njimi je prišlo pred časom do prepira, ker ni Dobrovcev a zaprla vežnih vrat. Medtem ko jo je Pregelj Ana zaradi tega o-zmerjala, ji je njen sin celo za grozil. Dobrovec je oba prija-vjla sodnim oblastem. Včeraj pa je na sodnikov predlog umaknila tcžlbo. Tako sta Pregljeva in njen sin zapustila sodi-ni jo nekaznovana. Kino na prostem v štandrežu Danes bodo v Štandrežu odprli kino na prostem s predstavo filma: «Potepuh na francoskem dvoru«. Glavno vlogo igrata R Colman in F. Dee. Pričetek ob 21. Vabljeni. IZLET PDT NA KOROŠKO K JEZEROM PDT priredi 29., 30. junija in 1. julija izlet h Koroškim jezerom. Odhod iz Trsta z avtobusom preko Vidma in Trbiža v Brnico k Baškemu jezeru, skozi Rožek k Sv. Jakobu v Rožu, v Borovlje. Prenočišče bo prvi dan v Smar-jeti v Rožu. Drugi dan gre pot skozi Celovec k Gospe Sveti in okrog Vrbskega jezera v Rožek. Tu se drugič prenočuje. Od tu je pot skozi Beljak k Osojskemu jezeru, nato povratek skozi Beljak in Trbiž domov. Informacije in vpisovanje pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. Vpis v kolonije v 11. okraju Odbor za počitniške kolonije II. okraja javlja, da se vrši vpisovanje v sledečih krajih: Za sektor Sv. Just in Sv. Vid, vsak četrtek in petek od 18. do 20. ure v prostorih SNG, Ul. S. Vito 17. ,.Za sektorje center mesta in VOM v italijanskem kulturnem krožku «Egone Aiello« v Ul, Alfieri 8/1. vsaki dan od 15. do 17. ure. Za sektorje Sv. Alojz, Sv Ivan in Skoljet, vsak ponedeljek. sredo in petek od 17. do 19. ure na stadionu «Prvi maj«. Ža Lonjer-Katinaro, pri tov. Cok Zofki v I»onjerju. dnevno. Naprošamo starše, da pohitijo z vpisovanjem svojih otrok in da pri vpisovanju prinesejo seboj rojstne liste otrok. FOLKLORISTI! Vsak ponedeljek in četrtek so na stadionu »Prvi maj« red ne vaje za nov nastop, ki bo prihodnji mesec. Izpili na nižji srednji šoli SPREJEMNI IZPIT Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu, Via della Scuola Nuova 14, sporoča, da se vrši vpisovanje za sprejemni izpit vsak delavnik od 9-12 ure in od 15-17 ure v tajništvu šole. Vpisovanje traja do t. junija. Prošnjo mora vložiti vsak, ki hoče delati izpit, tudi če zaradi bolezni ali kakega važnega vzroka ne bo megel delati izpita v junijskem roku. Prošnji, na kolkovanem papirju za 24 lir, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o preceplje-nju, potrdilo o istovetnosti in odrezek položnice, da je plačal 150 Ur šolskih taks na pošti. Gledališče Verdi. Na željo občinstva se P°n° komedijo Fodorja *- „ gtjfg« v treh dejanjih, v rez* ^ Drctlčeve članice -»N ROJSTVA, SMRTI IN F01 -ROKE Dne 23. maja 19^,5'e - l0 oseB’ rodilo 7 otrok, umrlo J porok pa je bilo 8. 0[nero Poročili so se: učite J Bru#» Zerqueni in gosp0^ Trst11 Ceat. natakar G-ugln3- in obrtnica Frančiška takar Bruno Degrassi Rjnard n ja Edda Delise, zidsr 0\p. 303 s i-T Perhaji- biak in gospodinja ^ & upokojenec Francesc ptl dassi in likartca Ma v#j, jc* martina, narednik š-j* M'1,. Levvis Eiedls in Sosp°ton’0i'ofrrj. la Gatto, uradnik V in učiteljica Lida bero Babuder in Proclaj c&i ziella Muehler. ,„,e St* Umrli so: 39-letni Nat^^ j*r garo. 86-Ietna Ermeneg [VJn ton vd. Serna, ž3'lrtina govaz, 72-ietna J«;,P^ pet*, cich, firietna Kateri^ por Parovel izletna {^ 70-letna Giuditta f0 »itjin L..K Gentilomo, 46-letm :n9 liri meister 75-letna Pja G»r)U vd. Susel, 92-letna Mar vd. Grassi. Ob vest*"' oCve tehnični Občinski tehnični - ,j; šča, da bodo na P°k ero!k>v{ Sv. Ani izkopali n°v’ , tjoi0 , XVIII polju, in s'čf£vi od.7 kopani navadni Sr° jjvnJ0 K0, 3. do vrste 16., kjer P^, p$, meljski ostanki Pf* l2-V' panih od 12.XII-1949 » bi id*. Vsi zainteresirani. ohra0]5' ej0 namen prenesti, au nj£- meljske ostanke, naj . te p-na administrativni v p nega urada-oddelek L, sot>a šča v Ul. Teatro l9>}- ■ najkasneje do 30. J1 ,, JT?« VSTOPNI IN NIŽJI TEČAJNI IZPIT Tudi za vstopne in nižje tečajne izpite je treba vložiti prošnjo do 1. junija. Natančnejša navodila daje tajništvo šole. IZPITI PRIVATISTOV NA SREDNJIH ŠOLAH Prošnje za vse vrste izpitov na srednjih in strokovnih šolah za poletni in jesenski rok morajo vložiti privatistj pri ravnateljstvu dotične šole najkasneje do 31. maja. Vsa potrebna pojasnila dajo interesentom šolska tajništva. Razprava o občinskem proračunu V sredo je bila na goriškem gradu občinska seja, na kateri so obravnavali občinski proračun za tekoče leto. Občinski dohodki so -zajeti v 40 točkah. Iz občinskega- proračuna povzemamo nekatere postavke glede dohodkov._ Občinski proračun za tekoče leto predvideva 35 milijonov lir družinskega davka, 1 milijon 700.000 lir davka na živino, 1.800.000 davka na pse, 20.000 davka na vozila, 9/10 davka na poslovni promet pri živini in vinu v znesku 23 milijonov lir. Občinski proračun predvideva za leto 1951 eno milijardo 229 milijonov 625.000 lir dohodkov. OPOZORILO NA VAJE V OSTREM STRELJANJU Glavni stan ameriških oboroženih sil v Trstu obvešča javnost, da bodo na spodaj omenjenih streliščih vaje v ostrem streljanju ob naslednjih dnevih in urah: Na začasnem strelišču v Re-pentabru: od 21. do 24 maja, dnevno od 6,00 čto 18.00 ure. Na raketnem strelišču v Malem Repnu: od 21. do 26. maja, dnevno od 6.00 do 18.00 ure. Na strelišču za možnarje v Malem Repnu: 25. in 26. maja, dnevno od 6.00 do 18.00 ure. Spon,inske pl^če, navc“-df„ Pr 1 .jiJt« ali “'0 na na ,ačfl' vrste spomenikov pf2,#« grobovih bodo 'aif>PPa jal dvignili pri shrani „0 r dovoljenjem, K* Ki 6 ,vic> navedeni urad vsem « pr>v kazali z dokumenti jg0v. ^ do omenjenih spon ne Od 1. julija l9** ijskih.jf i mogoč prenos z.e 'j. kov niti prevzem , zo „ bodo ostali na razp° 1I|M||||F iiiiiii" llllllllllllllllillllllll|ll,,nl1 MALI O ... GLAj! Trgovskega , . ^ jenca za trgovino J Naslov na upravi ADEX-I*i 9. in 10- dvodnevni Bled * LioDiiafl® . ceiie-iniaf'11 Buzet enodnevni • , 10. junija flldovSčino i« Vpisovanje _ ul. „„ eAI Severo J'D ISCRM0 NATAKARJE ,1E, KUHARJE, ostali gostinski ter hotelski kadei. Diastop sni bruci. poei0ro Prijave sprejema Riviera lurist halo ——1 _____ V cvetu svoje mladosti je za ve^ v Ti'stl* ge oči 15-letna dijakinja slovenske ČAČ LAVR* bo danes 24- n*’3 Pogreb nepozabne pokojnice ob 10.30 uri. iais sot0^ žalujoči starši, bratec m ostali A ^IMORSKi DNEVNIK GRČIJA, TURČIJA IN ATLANTSKI PAKT 24. maja 1951 ■Im arne*'išfci zunanji mi- fltrL n Iia svoji zadnji Ko ni ptušm k°nXeirenci izjavil, d 1K>4 J? V washingtonu mož vfclHIci,tve Grčije in Tur v,ah v atlantski pakt, se je na '■“in rnri;u - - inah 7 na. to re bode _rodik> vprašanje, kako l&M J ‘ea§i!rale ostale pri-‘>&eie države .. Ntdtem ko fini : -G sprejeli v ve- t» atlantskega pakta fcr^ttnemeo s precejšnjo re-Rp,,, ’ . Pa so jo po poročilu i*** v Atenah jn Ankari *tvom Vl\*r 2 veXikim zadovoljit«*’ a 7r Pia tud; tam (jri -1 om*j° ali bodo ostale 6 sprejele predlog asneri- EieavT y obeb Xeb Prestdl-fahuiS* P^a^ujejo. da bo v L T®.en'J. primeru prišlo vsaj 1 tattL enitve sredozemskega »»ga vSm k0 na cak,t B‘,ž tj vzhoda zaradi naspro-]L„,ed arabskimi državami in ~ sploh ni misliti-0 le, da se vodi na Bliž- krn vzhodu že dalje časa pra-»gerei * i,v°ina>)- p° mišljenju 1 ZN, ki dopušča tudi regionalne pakte — seveda samo v obramb ne namene. Kar pa se tiče dvostranskih sporazumov, pa ameriška vlada — kakor trdijo — ni preveč naklonjena sklenitvi takšnih sporazumov z grško in turško vlado, ker bi s tem prevzela na sebe prevelike obveznosti. Predlog, da bi se moral atlantski pakt — v interesu samih severnoatlantskih držav — razširiti tudi na nekatere sredozemske dežele, ima že svo. jo zgodovino. Znano je, da so v Atenah in Ankari že večkrat opozorili na to, da bi se morali Grčija in Turčija nekako vključiti v zahodni obrambni sistem. Varnost grškega in turškega ozemlja ni namreč, za razliko od zahodnih in skandinavskih držav, zagotovljena z nobenim kolektivnim sporazumom. O zadevnih predlogih Grčije in Turčije so razpravljali že na lanskoletnem septembrskem | "*^zem ,rance Presse bi bil I zasedanju zunanjih ministrov Seansi! Pak* podoben ti- I treh velesil v New Yorku. Prav «cladu 6mP paktu- Bil bi v I tako so o tem govorili tudi na principi organizacije | zasedanju Atlantskega sveta v Ob stoletnici smrti STANKA VRAZA 'C ^ poteka 100 ,et- kar "‘anko Vraz, pesnik in Vod- ’ znan P°sebno *Ar:ja ilirskega pokreta-Xe imelo za cilj je-'5»0v družitev južnih Slo. Si ^raz je bil doma iz 'kr Se .v Slovenskih goricah, v dXe r5h j0 ta' da ^^anizae---tak° zastaviti madžariza. ku! Se je v Pokrajin. ki in nošui °Pfijel 'deje k.bje D v književr.-o- V'° p°leg rodol Predstavnik, S Ja morda ° ]Ubnega nav. H I* bit dom Zr°k tudi to Kiv Venske2a S„!kra7e8a njim po. nost prodirajočega nemštva. Ra_ zen tega si je Vraz zamar.' prizadeval uveljaviti se s svojimi pesmimi v ljubljanskem krogu čbeličarjev, ki so mu očitali nejasnost pesmi ter preveč z lokalizmi pobarvan jezik. Tako se je zgodilo, da je Vraz usmeril svojo delavnost v hrvaški kulturni krog. kjer je našel mnogo ugodnejši sprejem, tako da je kmalu postal osrednja literarna in ilirska osebnost. Kot tak je postal prepričan, da se literatura pri slovenskem narodu ne . more razviti. Zato je predlagal, naj Slovenci opuste svoj knjižni jezik ter se pridružijo skupni južnoslovanski štokavščini. Toda prav tedaj, ko je Vraz omahoval med Ijubljanskim-sloven-skim in hrvaškim kulturnim krogom, prav te'daj so že izhajale v «Cbelici» Prešernove pesmi, s katerimi se je slovenska pesem dvignila na stopnjo evropske1 poezije, slovenšči. na pa se je utrdila kot knjižni jezik. Tako je bilo Vrazovo prizadevanje, naj Slovenci opustimo svoj knjižni jezik, že pre-kasno, kakor je bilo brezuspešno tudi njegovo prigovarjanje Prešernu naj se pridruži ilirskemu pokretu. Poti dveh slovenskih pesnikov sta se razšli. Vraz sam pa se je po neuspelih poskusih, povesti slovensko kul turo v jugoslovansko skupnost, vedn0 močneje uveljavljal kot hrvaški pesnik in književni organizator. Vendar pa je v svojem srcu ostal zvest svoji slovenski domovini, katere lepoto je opeval in v katero se je stal. no vračal, pomagal buditi na rodno zavest njenega ljudstva in nabiral narodno blago. Pravi literarni razcvif pa mu je prekinila prezgodnja smrt. Vraz je velika osebnost kulturnega življenja prve polovice preteklega stoletja. Kot hrvaški pesnik, kritik, organiza tor pa tudi kot pisatelj zavzema najodličnejše mesto med hrvaškimi književniki pretekle, ga stoletja. Njegova slovanska lirika še ni raziskana, vendar obeta prof. dr. Slodnjak odkritje Vraza tudi kot velikega slovenskega pesnika. Razen tega je nedvomno Vrazova zasluga, da smo Slovenci sprejeli Gajev črkopis. Tako se ob stoletnici Vrazove smrti tudi Slovenci spominjamo tega pomembnega sina našega naroda, ki se je sicer usmeril v hrvaški kulturni krog, a je vendar tudi nam drag kot slovenski kulturni delavec, narodni buditelj, nabira, lec narodnega blaga, pesnik naše zemlje in končno tudi kot slovenski pesnik. Bruslju decembra 1950. Vendar pa niso niti tedaj sprejeli nobenega konkretnega sklepa Kljub v bistvu negativnemu stališču večine držav atlantskega pakta pa sta poslej i grška turška viada ob vsaki priliki opozarjali na nujnost naslonitve Grčije in Turčije na severnoatlantsko organizacijo. Tudi zdaj na zasedanju Evropske skupščine v Strassbourgu so se delegati Grčije in Turčije vrteli največ okoli teh vprašanj: Sodeč po reakciji, ki jo je izzvala ameriška spomenica, pa lahko sodimo, da je večina držav članic atlantskega pakta proti takojšnji vključitvi obeh držav v atlantski pakt. V Parizu še posebno opozarjajo na to, da bi lahko Sovjetska zveza tolmačila ta korak kot poostritev hladne vojne med ,«Vzhodom» in «Zahodom». Turčija meji namreč na precej široki črti na sovjetsko Trans-kavkazijo. Druge države, kot na pr. Norveška, Danska, predvsem pa dežele Beneluxa, pa bi želele, da bi ostal atlantski pakt omejen izključno na države Severnega Atlantika. Te države pa poleg tega opozarjajo tudi na to, da bi se z razširitvijo atlantskega pakta zmanjšala tudi pomoč v orožju, ki jo prejemajo iz Severne Amerike. Kakšno pa je stališče Velike Britanije? Znano je, da smatra Velika Britanija Sredozemlje za sestavni del svojega obrambnega sistema. Anglija želi zato sodelovati pri vseh razgovorih, ki se nanašajo na obrambo Sre. dozemlja, posebno pa njegovega vzhodnega dela. Po izjavi Morrisona, britanskega zunanjega ministra, proučujejo zdaj v Foreign Oficeu osnutek, po katerem bi se sicer Grčija in Turčija vključili v zahodni obrambni sistem, vendar pa ne bi formalno pristopili k atlantskemu paktu. Morrison je naglasil, da se bo angleška vlada o tem posvetovala še z drugimi vladami in da se bo odločila samo, če bo s tem soglašal Svet ministrov atlantskega pakta. Francoski pridržki sicer niso tako važni kot angleški, vendar niso brez pomena, saj ima Francija v Sredozemlju zelo močne interese. Francija želi biti vključena v vsak sporazum v obrambi'Sredozemlja. 2e med obiskom predsednika Auriola v Washingtonu se je pokazalo, da Francija ni preveč naklonjena neposredni vključitvi Grčije, in Turčije v atlantski pakt. B’ran-cija se bolj ogreva za tako imenovano »kontinentalno tezo)). V tem primeru bi prišla namreč bolj do izraza važna JfOTI GOSPODARSKI UKREPI V JUGOSLAVIJI SPROSTITEV OBVEZNEGA ODKUPA Jugoslovanska zvezna vlada j je bil prisiljen prodati svoje I spreminja Jugoslavija v eno sa- prifaavlja ze dalj časa nov fi- proizvode po ceni, ki mu jo je mo dPravl)ena bo odrejena marža, I ske proizvodnje je zelo važna načini se bodo tudi trgi po tne- kx ie služila do sedaj za pokrit- ' J"1 u stih zelo razživeli. Blago bo je stroškov trgovine. Odslej prihajalo r.-a trg v velikih ko- bo trgovina zadrževala kot svoj ličinah, trgovina pa se bo raz- dohodek razliko medi nabavno vijala na podlagi osnovnega za- ceno in doseženo nrodajno ce-kona ponudbe m povpraševa- no. Od tega dohodka bodo trnja. Ker bodo*na- trg, pripelja- govska podjetja oddajala en del le svoje blagp tud] kmetijske kot prispevek za amortizacijo delovne zadruge in državna (zamena in velika popravila o-kmetijska posestva, kj bodo snovnih sredstev). drugi odre-svoje proizvode prodajala (kar jeni del pa v fondi za plače je že tudi sedaj v praksi) ce- osebja. Kar ostane pa predstav-nejse kakor, privatni proizva- lja dobiček) podjetja Ta dobi-iflci, bodb potiskaU cene pro- ček pa bo namenjen za pove-stega trga, navzdol. Čanje plač osebja, za fond ra- Zvezna vlada je izdala tudi I cionalizacije in končno za, re-odredbo' o trgovanju podjetij, s ziervni fond podjetja. Trgov-kmetijskirni proizvodi na drob- sko osebje postane na ta način no ini debelo, ki niso več veza- I soudeleženec na dobičku pod-na na poslovanje v okviru ene jetja. To bodo nekakšne divi-same ljudske republike. Trgo- dende. Ta način udeležbe trgov-vin,a ima sedaj prosto pot po skega personala na dobičku pa vsej državi. Na ta načini se j bo spodbudil vsakogar v podjetju, da bo postalo res rentabilno in: Z uspehom poslovalo. I Cim večji bo uspeh podjetja, I tem večji bodo dohodki usluž-I benca. V zvezi s1 tem novim načinom I nagrajevanja trgovskega osebja so uslužbenci razdeljeni na komercialiste in na administra. | tivno tehnični personal. Ko- TARCENT Pred nami se odpira in širi razsežna ravnina, toda na levi strani, t. j- vzhodno 0d . nas spremlja obraščeno gričevje in kmalu opazimo osamljen rob nekdanjega grajskega stolpa ~ nekolikim obzidjem, kako kipi v nebo. Prvotno sta bila na tem, gričevju med Tarčentom I Pozneje pa dva grada: zgornji in spodnji, ne omenja. pustom I,-1511., razjarjeni kmet-1 T.ercialisti bodo prejemali meje oplenili jn požgali več ara- 60 odst. od svoje stalne dov v teh krajih. Poznejši hud p.?ce' administrativni in • teh notres na razdeianie nn "1Cni usluzbenci pa 90 odst večal i i4ngipanf s^^mel; tudi odvfsTn"^^''dose>Pla^6 Pi‘ ^ svoj sedež v furianskem parla- L dobička podjetja in bolah inemtu m dober položaj v goriški grofiji. Dandanes je gor- joo ali ve* odstotkov od stal n-ji grad popolnoma izginil in nega dela plače, spodnji ima še ostanek v stolp-nem, obzidju, ki še vedno kiju- ISovi devizni predpisi buje zobu časa — nekaj so ga pozidali m opremili celo s stre- . v sklopu novih gospo- lovodom- darskih predpisov so tudi novi Prebivalci Tarčenta, okolice v^'e^v" m gornjega porečja Tera. so podjetja odvajati vse z izvozom bili podložni tem mogotcem, ki dosežene devize v centralni so jim tlačanili dolga stolet- devizni fond. Po novih pred-ja. Okolica Tarčenta je bila ta. pisjb pa so vsi izvozni proiz-kral vsa slovenska, tudi na rav Ta/ lazdeljeni v dve kategoriji .• o <*; deviz, ki so jih na ta j. , ,' , ., način ustvarila. 10 odst deviz d, vedno ob vznozju hribovja Uvajajo še v državni centralni na katerem bivajo terski Sto- devizni fond. 10 odst. pa v de-venci. Nismo še na jasnem gle- vizni fond gospodarskega sve-de, imena in postanka tega gra- M-a pri vladi ljudske republike, du. Z imer.om Nemaso je že |Proizvodih kategorije «B», zr.ano iz časa Kimljariov. da ie ^riln^°njian11[ani Za izv??’+^a l:, , , ... , . ’ Uadize pod jel ja -za svoje potre- 1 ta oa nizkem parpbju nad be kar 50 odst. deviz. Podjetja rečico Karnahto -nek castella- in zadružne organizacije bodo num, kakor so imenovali utrd- devize, ki so jih dobila na ped-bo v onih časih. Zgodovinar la§‘ h-voza kmetijskih in pre-Pavel Dijakor.- trdi. da ie bU brambemh izdelkov, uporablja-4 • i la za sklad za mehanizacijo m giad - emaso utrjen po lango- investicijsko graditev zadružne, bardskem vojvodi Gizulfu (7. ga kmetijstva, za državna kme- stol.). Bij je v obliki trapeza in že v 13. stoletju porušen. njem nihče več vmes na parobju leži sedaj vas Hoja (Coia). V 12. stoletju so bili fevdniki teh gradov nemški plemenitaši Machland -Berg. Pozneje je nrešel v last furlanskih grofov. Zaradi o-brambnih potreb so pozneje obdali gradi z obrambnimi stolpi in je potem, prešel v last tem družinam sorodnim Frangipa nom in ker so se ti-le malo brigal; za novo investiturd je prešel grad v last Hohen-zollerjem Burg, grofom Norimberškim ki so namestili kot fevdalca nekega plemenitaša iz Koroške, Frangipani pa so se vendarle pozneje vrnili in zasedli tudi spodnji grad, ki je- bil med tem zgrajen — to je bilo v 14. stoletju. Za tem. je Friderik grof Fran-gipanski prodal plemenitim, Sa vorgnanom zgornji grad, toda ob polovici istega stoletja je prešel grad zopet v isto last in ker pa so ti-le grofje bili deležni zarote in uboja nad znamenitim patriarhom Bertrandom (junija leta 1350.), je bil lastnik gradu obglavljen, posestva zasežena in grad do tal poru-šen. Pozneje je bil grad na novo pozidan. Nemški cesar Sigmund si je prilastil ta grad in ga vrnil Frarigipanom. Ni bilo dovolj, da so zaradi vojsk gradovi mnogo trpeli, k temu je prišel, tudi kmetijski punt, ko so, na debeli četrtek, t j. pred (Nadaljevanje sledi) tijska posestva, za splošne kmetijske zadruge in podjetja prehrambene industrije. Z devizami, ki jih bodo dosegla državna trgovska podjetja, pa bodo razpolagali ljudski odbori. Na ta določba zvezne vlade tudi sprostitev dolge vrste proizvodov gradbenega materiala. Pomanjkanje gradbenega materiala je bilo občutno zlasti na podeželju. Kmečki zadružniki so že večkiaf zahtevali, da se gradbeni material čim prej vrže v svobodno prodajo. Sedaj je pod zaporo ostalo od gradbenega materiala samo še betonsko jeklo. železniške tračnice, gradbena pločevina in okrogel stavbni les, ki se bo tudj še naprej dobival samo s posebnim dovoljenjem. Večja gradbena dejavnost S sprostitvijo najvažnejšega gradbenega materiala se bo živahno razvila gradbena dejav-j nost na vasi. Do gradbenega materiala zlasti do opeke in ce^ menta bo sedaj lahko prišel tudi privatni kmetski proizvajalec bodisi za postavo novih domov, ali važnih gospodarskih objektov. Gradbeni material bodo prodajala tako trgovska kakor aadružna podjetja. Zelo važno m socialno uredbo pripravlja zvezna vlada v pogledu pomoči države delavcem in uslužbencem! pri zidavi novih stanovanjskih hiš. Ta u-redba bo izšla v najkrajšem času; Država bo delavcem in uslužbencem omogočila cenen nakup gradbenega materiala in hkrati prispevala z enim delom gradbenih stroškov kot direktno pomoč države. Vse te stanovanjske hišice bodo ostale delavcem kot njihova lastnina. Na ta način bodo pristopili k pravilnemu in naglemu reševanju stanovanjske stiske zlasti v večjih mestih in industrijskih naselj ih, Za poslovanje med gospodarskimi podjetji je zvezna vlada izdala posebno uredbo o novem plačilnemi sistemu. Tud~i ta odredba je v skladu z nizom novih gospodarskih ukrepov zadnjega časa, ki imajo za cilj odpraviti vso administrativno iti birokratsko krutost dosedanjih predpisov. Po novi uredbi ne smejo izvrševati bančna plačila samo po nalogu lastnikji tekočega računa oziroma po nalogu koristnika jproračunskega akreditiva. Bančn; račun mora seveda imeti svoje kritje. Na ta način ho gospodarskim podjetjem olajšano poslovanje, ker bodo prevzemala ie tisto blago, ki ga dejansko potrebujejo za svojo proizvodnjo v določenem času, ne pa kakor dosedaj. ko so morala vsak hip prevzemati blago, če tudi aa trenutno niso potrebovala. Na ta način sa podjetja prišla do stokiranja blaga, ki je stalo mrtvo po skladiščih mesece in mesece, pri tem pa avtomatično vezalo milijonska finančna sredstva. VB K džar Od danes naprej bomo na tem mestu redno objavljali roman «Doberdob», ki je do sedaj izhajat a naših nedeljskih straneh. Upamo, da smo s tem zadovoljili naše bralce. vznožju Hafnerjeve postelje se je usedel čokat Ma-ogromnih črnih brkov in sršečih obrv; in zapičil v kor-porala svoj nepremični, mrzli pogled. Imel je nalogo, da mu ne sme dovoliti z nikomur govoriti in da mora paziti na vsak njegov gib. Madžaru se sicer n.i kdove kaj zdelo stražiti ranjenca z obvezano glavo, ki se najbrž itak ne more nikamor ganiti, vendar je storil, kakor mu je bilo zaukazano, posebno pa ker je sredi sobe sedel strogi komandant straže, neki strahoviti krapar, ki ga pri bataljonu živ krst ni mogel videti. Ko je korporal Hafner videl, kako štrle vanj Madžarove mrzle oči in pa žrelo puškine cevi, se v prvem trenutku ni mogel ubraniti zaničljivega nasmeška, ki mu je pokril 'obraz. Torej mu že zdaj kažejo puškino cev. da bi se je lažje privadil.... Madžar pri vznožju pa je kmalu začel to, kar je gledal s svojimi očmi, tudi vsrkavati z možgani. «Hm. ali ni tega človeka že nekoč videl... tiste oči, tiste brčice pod nosom, tista usta? Vse se mu je zazdelo znano. Skoda, da ima mož na postelji z obvezo zakrito skoraj celo čelo. Ko 'bi upornik vstal, bi se -tudi laže spomnil.« Tisti obraz, ki ga je gledal, ga je spominjal na nekega majhnega, zastavnega človeka... Premeril ga je z očmi in ugotovil, da ie človek, ki leži v postelji, kratke postave. Seveda ga ie že srečal nekje, toda kje in kdaj...? Tudi ne more biti še dolgo tega. V zadreg; se je zganil in nehote zaropotal s puško... Ropot je vznemiril tudi Hafnerja, da je okrenil obraz proti stražniku. Medtem ko ga je še malo prej motril ledeno mrzei pogled, je videl zdaj nenadoma dvoje velikih im iznena-denih ter vprašujočih oči. Hm1.., ali ni že videl nekoč tega po- PREŽIHOV VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB roRisc stacneža? Vrag si ga vedi, nekje ga je moral videti, ker se mu zdi tako znan. Toda kje, kje...? Tedaj tudi on ni obrnil oči od .stražnika. Madžar je gledal zdaj ves obraz, ki ga j'e že nekaj minut tako zanimal. Gotovo, tega človeka je že videl. Čakaj, kje bi že bilo to...? — Ali mu niso prej rekli, da je najvažnejši m najnevarnejši med ranjenimi uporniki neki Ikorporal...? Neki korporal...? Seveda je to tisti korporal, moj, b0g. tisti.... iz Lebrintga. Saj se mu je zdaj celo nasmehnil jn kako nasmehnil...! Stražnik je zadrhtel po vsem: telesu in puška mu je začela šklepetati, kakor včasih na fronti, kadar jo je rinil v tisti ozki prostor, ki ga je še ločil odi smrti. Nenadoma je postal ves moker. To je tisti korporal, ki ga je v Lebrirngu privezoval im mu je potem potisnil cigareto v usta. Vse okrog njega se je začelo vrteti, glava mu je postajala vedno bolj omotično in njegove oči niso naposled videle drugega: kaikor belo okrvavljeno obvezo, kaJ Pomeni sonce? Sonce pomeni večno življenje. In da nan, sveti ravno zdaj s tako čistim žarom, pomeni, da nam hoče povedati; vi, otroci moji. boste odšli, a jaz bom ostalo in to, kar je v vas, bo po meni -spet pri-neseno v življenje...« Edin; Davtovič, najmlajši med obsojenci, ni imel toliko moči, da bi z besedami pozdravil poslanca večnega življenja na nebu, pač pa ga je pozdravil s svetlo, vročo solzo, ki se mu je utrnila iz oči in kanila na tla v enega izmed devetero svetlih cetverokotov, ki jih je na tleh risala jetniška mreže okenca. Dan poprej so bili vsi štirje puntarji obsojeni na smrf 2 ustrelitvijo. Bili so prvi, medtem, ko so drugi še čakali ns s^ojo sodbo. Razprava je trajala mnogo predolgo, ker je bilo itak naprej jasno, kaj jih čaka. Cernu vrtati človeku po ort-vesju z nevažnimi, za vso stvar brezpomembnimi rečmi? Na* poaled so sodniki le pravo zadeli, ko so jih obdolžili, da so zanetili upor iz čisto revolucionarnjb protiavstrijakih pobud, kot pravi prekucuški elementi. Mnogo tega, kar je bilo v njih, in česar se prej niti sami niso zavedali, so spoznali šeJIg iz obtožnice. ('Nadaijevnnje sledi/), I I r\ r k i f" Včeraj ob 19. uri je bil zračni It 1“ nA I" pritisk 763.8, toplota 23.0 (naj- f I \ Ll T i L višja med dnevom 24.1, najniž- ja 18.2), vlaga 65 odst., veter 4 km, morje mirno, vidljivost 20 km, toplota morja 21.0. Za danes predvideva vremenska napoved novo povečanje temperature. Nebo bo jasno in imeli bomo še naprej poletno vreme. S TR A N i ZADNJA POROČILA 24.' MA-JA 1951 ntlli: M ‘•IS iiiiii m iji ,, lip! mpsi;,. ,^1: n::::: : : Si id ■ ■mm i:i i!::::::: HSSiiii p? Najvažnejše današnje radijske oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00 Igra Srečko Dražil s svojim orkestrom; 19.00 Samospevi slovenskih skladateljev. Slovenija: pir-ovih notturnov; 22.30 Pesmi in rodov. Trst II.: 15.30 Z Leharjem: 19.20 Operne uverture. Trst I.: 12.00 Simfonični plesi. RADIO 14.40 Nekaj Cho- Fred novimi posredovano glede nafte v Teheranu illossadegli odstavil tilo-angleške prefekte - Mac Ctrheejevo novo stališče? - Komentarji ameriškega tiska TEHERAN, 23. — Perzijski ministrski predsednik Mossa-degh se je danes znova vrnil v parlament, ki si ga je zbral, kot znano, za svoj novi sedež.' S parlamenta je odšel pred dvema dnevoma in je menda spal od ponedeljka naprej v domači hiši. Ministrski podpredsednik Fatim je danes javil da bo Mossadegh odslej večkrat odšel domov. V palačo parlamenta se je vrnil, da bo mogel biti v tesnejših stikih s poslanci m predstavniki mešane komi. sije. ki proučuje ukrepe v zvezi z nacionalizacijo nafte. Iranska policija in predstavi nikj vojaških oblasti so danes zanikali vesti, po katerih bi poslali v Teheran oklopna vozila. Notranji minister pa je javil, da je odstavil prefekte v devetih pokrajinah na jugu države. Ti prefekti so bili poznani kot dobri prijatelji Anglije in so imeli tesne zveze z »Anglo-Ira-nian». Vlada jih je odstavila, d« zmanjša vpliv filo-angleških n-seb v južni in zahodni Perziji. Imenovala je nove prefekte, ki so že danes prevzeli svoje položaje. Ti so znani Mossadegho-yi politični prijatelji. V Washingtonu se je danes izvedelo, da je državni tajnik in strokovnjak za vprašanja Srednjega vzhoda, George Mac Ghee izjavil perzijskemu poslaniku v Washingtonu in predstavniku pri OZN Nasrollahu Entezamu, da ZDA niso nasprotne načelu nacionalizacije iranske nafte, vendar žele, da bi Angleži mogli še naprej izkoriščati ta ležišča, kljub temu. če so last perzijske vlade. Vlada v Teheranu bi črpala nafto ob pomoči angleških strokovnjakov in jo potem prodajala družbi «Anglo.Iranian». Mac Ghee naj bi tudi zatrdil Entezamu, da so v Teheranu napačno razumeli zadnje stališče vlade ZDA. Te vesti niso potrdili niti na poslaništvu Irana v Wa-shingtonu niti na ameriškem zunanjem ministrstvu. Dejstvo je, da se je v zadnjih dneh Ente-zam večkrat sestal z Mac Ghee-jem in da tudi današnja Ache-sonova tiskovna konferenca, ki jo objavljamo na drugem mestu. kaže, da so Američani pričeli resno misliti na posledice, ki bi iih lahko imela prevelika angleška odločnost glede nafte. Tudi današnje pisanje ameriških listov je zelo zanimivo. List «Washington Post» pravi, da «ee je res, da. so Angleži predvidevali resno vmešavanje svojih oboroženih sil v Iranu, smo mi prepričani, da ta odločitev ne bi naletela na podporo ameriškega ljudstva«. List podčrtava, da se Američani dobro spominjajo nacionalizacije nafte v Meksiki in niso presenečeni, da Iran dela na isti način. «New York Times« pa pravi, da ni več pri iranski zadevi glavno vprašanje nacionalizacija glede katere se zdi, da so vsi sporazumni, temveč razlastitev. List trdi. da ima Anglija po mednarodnem pragu popolnoma prav, ko je postavila svoje zahteve. Ni popolnoma netočna trditev, da bi mogel biti svet pred novim sporom, ki bi mogel biti na nek način enak korejskemu. Jasno je, da spor ne more biti rešen z orožjem v sedanjem trenutku. Do tega pa bo prišlo če ne bomo znali dati dokazov naše uvidevnosti, zaključuje «New York Times«. V londonskih dobro obveščenih krogih pričakujejo, da bodo Francija. Indija, Pakistan in Turčija v kratkem podvzeli prijateljske korake pri teheranski vladi in ji bodo svetovali, naj pristane na pogajanja z angleško vlado glede naprav «Anglo-Iranian«. Na angleškem zunanjem ministrstvu pa niso hoteli potrditi vesti, po kateri bi angleški poslanik v Novim Delhiju Sir Archibald Nye svetoval Indiji, naj razsodi v sporu gle- de perzijske nafte. Vendar pa niso zanikali vesti, po kateri ahgleška vlada ne bi bila v zvezi z Indijo glede tega vprašanja. Obveščeni krogi so prepričani, da angleška vlada za enkrat še ni šla tako daleč, da bi zahtevala indijsko razsodbo, vendar jo je samo prosila, naj s svojim velikim vplivom, ki ga ima v Teheran prepriča. Iran o nujnosti pogajani. Letala ZSSR za borbo proti kobilicam TEHERAN, 23. — Uradno so javili, da je prispelo danes v Mesced, glavno mesto pokrajine Khorosan 8 sovjetskih letal za borbo proti kobilicam. Ulanova ne pride Italijo na gostovanje v MOSKVA. 23. — Galin-a Ulanova. ki je dobila Stalinovo nagrado kot najboljša baletka v moskovskem gledališču Bclšoj. bi morala v bližnjih dneh s skupino 11 baletk in glasbenikov gostovaiti v Itadiji. Sedaj je to gostovanje odpovedala, kljub temu. da je imela že izstavljen potni list. Kirkove težave BERLIN, 23. — Za svoje potovanje po državah zahodne Evrope je ameriški poslanik v Moskvi, admiral Kirk poklical svoje letalo, naj ga pride iskat v Moskvo. Letalo je prispelo v Berlin, kjer pa oblasti ZSSR niso dovolile, da bi nadaljevalo svojo pot. Sele po petih dneh pogajanj je letalo danes le moglo odleteti. Kirk je nameraval odpotovati že včeraj. Z novimi napravami hočejo najti potopljeno „Atfray" LONDON, 23. — Angleška admiraliteta je sporočila, da bodo uporabili novo napravo pri iskanju potopljene podmornice «Affray». Vendar drže t° napravo še v volili tajnosti in se zato o njej ni izvedelo podrobnosti. «Affray» išče-sedaj 13 pomorskih enot med njimi tudi ladja za reševanje podmornic, «Reclaim». V ČSR kritizirajo železničarje PRAGA, 23. — Namestnik glavnega sekretarja češkoslovaške komunističnp stranke. Jo-sef Frank je govoril 600 železničarjem, ki so se zbrali na svojem kongresu v Pragi. Izjavil je, da je bilo «število železniških nesreč v letu 1950 višje, kot leta 1937. Ta položaj se letos ni iztooljišal«. Ostro je kritiziral organizacijo železnic. »Nemarnost in pomanjkanje zanimanja železničarjev sta povzročila številne nesreče i« s tem olajšala sabotažno delo .sovražnika, ki hoče motiti železniške prevoze«. Frank ni bil zadovoljen z birokratičnim duhom v železniški upravi. Argentinska goljufija RIO DE JANEIRO, 23. — Brazilski list «Tribuna Da Im-prensa« javlja, da je dal predsednik Peron zapreti avstrijskega znanstvenika Richterja, voditelja atomskih raziskav v Argentini. Richter je kot znano pred tedni javil odkritje novega, cenenega načina pridobivanja atomske energije. List pravi, da so argentinski znanstveniki, ko sp proučili Richterjeva «odkritja», prišli do spoznanja, da niso «drugega kot velika goljufija«. Ugotovili so, da je «Richter slepar z nezadostnim poznavanjem fizike«. V Argentini je bilo veliko proslavljanje tega »znanstvenika«, v katero je tudi osebno posegel Peron. Zato ni sedaj nič čudnega, da je dal Richterja zaprelti. PO NAPADU PRI SOKSI umih Kitajcev na vzhodnem bojišču Sile OZN napredovale tudi na odseku pred Seulom KOREJSKO BOJIŠČE. 23. — Na zahodnem korejskem 'bojišču so Kitajci in Severnokorejci nadaljevali s svojim umika, njem. Oddelek okplonih voz in pehote OZN je zavzel Cangong, 40 km severno-vzhodno od Seula. Na tem odseku je položaj zelo nepregleden. Kitajci puščajo odprta vrata silam OZN, z namenom, da bj jih pripravili do neprevidnega napredova. nja in bi potem hoteli s taktičnimi ofenzivimi akcijami na krilih otežkočati njih prednje črte. Na srednjem bojišču so imeli zavezniki le malo stikov s Kitajci in Severnokorejci. Na vzhodnem delu srednjega bojišča pa ;e prešla danes VIII. armada v protinapad po predhodni pripravi letalstva in topništva. Pehota je op podpori tan-kov napredovala za približno 6 km, Vse drugačen položaj pa je bif danes v zgodnjih jutranjih urah na področju, ki ga brani znana II- ameriška pehotna divizija. Gb 2.10 zjutraj je to divizijo napadlo približno 800 nasprotnikov južno od Hangi-ja. Bilo je več napadov in protinapadov. končno Pa je II. ameriška divizija odbila po štirih urah bojev napadajoče Kitajce. Ta napad je bil povezan s kitajskim napadom na področju Tam so se morali zavezniki umakniti. Ker sq 'bile prekinjene zveze s tamkajšnjim področjem, ni bilo mogoče ugotoviti, kje so se sile OZN ustavile, predstavnik VIII. armade je pojasnil, da je namen Kitajcev in Severnokorejcev prodreti proti .jugu, da 'bi tam mogli ogrožati cestne zveze proti ju-go-vzhodni Koreji. Kitajci se zdi, da so na tem odseku napadli že z vsemi svojimi silami. Zjutraj pa je prešla II- ameriška divizija v protinapad. Po 12 urah bojev je napredovala za 7 km in zavzela Hangie. To je važno cestno križišče ob glavni cesti, ki vodi v Inje. Kitajci so se pričeli umikati na celotnem bojišču. Se vemo-vzhodno od Pungama, na desnem krilu sil OZN, pa so Kitajske gaščitnice nudile zelo oster od-por in so tam mogli zavezniki napredovati samo za en kilometer. To je poyse.m razumljivo. ker je z današnjim posegom pri Hangieju v nevarnosti kitajska ofenziva pri Seksi. Danes zvečer so izjavili častniki II. ameriške divizije, da kitajski umik še ni dokončen, in je še pričakovati njih odpora. Ce. sta Hangie-Inje predstavlja namreč glavno zvezo Kitajcev in Severnokorejcev z zaledjem Soksa na vzhodnem bojišču.1 in tudi najprimernejšo pot za njih morebitni umik. Zato so danes zvečer poskušali kitajski in severnokorejski oddelki doseči to cesto z vzhoda in jugovzhoda in so se odtro borili z napredujočimi četami OZN. Po jutranji grožnji pri Soksi, se je med dnevom položaj torej popolnoma spremenil. Tako se Kitajci umikajo proti severu s tako naglico, da se niti ne morejo posluževati svoje priljubljene taktike polaganja min in ostrihtoorbfzaščitnic.Btem se zdi je preprečena nevarnost kitajske grožnje na vzhodu. Umikajo se na zahodu .predvsem proti rekama Puhan in Sojang. severno od Cunčona. Včeraj so letala OZN podvze-la 704 letalskih akcij in napadla letališča v Severni Koreji. Lahki bombniki pa so skupno z veletrdniavami ponoči obmetavali z bombami kitajske in severnokorejske položaje. Danes so lovci in lahki bombniki znova posegli v boje na vsem bojišču. Danes je bila v Pusanu žalna svečanost na pokopališču _ padlih zavezniških vojakov. Prisostvoval je tej svečanosti nadškof De Fursteniberg, ki je zastopal newyorškega škofa Spellmana. Van Fleeta je zastopal general Jphn Coulter. Prisotne so bile tudi druge osebnosti. f •:V: ' h" ii:::. PETA ETAPA ŽIVAHNEJŠA OD PREJŠNJIH Na prvem mestu je Schaer Tudi Van Steenbergen zelo delaven - Prvaki zaradi defektov niso posegli v borbo - Bartali pretepa (Od našega dopisnika) Ljubosumno so gledale palače in kipi na »Piazza della Si-grtoria« na reveže dirkače. Navadno obiskovalci tega trga obračajo vso pozornost le njim, danes pa... Vročina je huda. ih vsakdo le nerad misli na napore, ki ga čakajo. Tekmovalcev je’ še 91. Odpadlo jih je letos razmeroma malo. čeprav je res, da hudega še nismo doživeli. Začne st torej v božjem imenu. Mnogo je gledalcev, ki ploskajo Bartali ju, Coppiju ter «roza majici« Magn.iju. Ne slutijo. da bo še danes menjala lastnika in da bo ta cplo tujec. Schaer je kruto pretrgal upe Magniju, ki je hotel s svojim oblačilom nežnega imena im še bolj nežne barve priti celic do samega Rima. Današnja etapa je pobarvana inozemsko. Schaer in van Steenbergen imata pri tem vso zaslugo. Kako jima je to uspelo? Trenutek potrpljenja, takoj ustrežemo vaši ipdovedmosti. V San Giovanni Vaida-mo je po nemem sporazumu ubežal Bo-nini in prevozil prvi na cilj domačega kraja. Crv nezadovoljstva .ie medtem tlel prikrito v nekaterih samomorilcih, ki jim1 vročina še ni ubiila duha, uspešen podvig Booinija je iz tlenja naredil plamen. Dvakrat, trikrat so zaman po.sk ušali, hoteli so celo prikriti svoje zle naklepe, kot MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR V BARIJU Finale med domačini BARI, 26. — Rezultati polfi. nalnih tekem mladinskega turnirja: Lazio je premagal Ra-cing iz Pariza z 2:1, kar predstavlja velik uspeh rimske eki. pe. Sampdoria je v nadvse izenačenem dvoboju odpravila Ba. yern iz Muenchena z 1:0 (0:0). V borbi za peto mesto sta se sestala Lallo Madami iz Barija in Strasburg. Domačini so zmagali visoko s 7:0 (4:0). Kljub dodatnim polčasom sta Fioren. tina in First Vienna zaigrali neodločeno: 1:1. Zreb je dal zmago Fiorentini. Italijanska »eprezenlao m zedovoljila PARMA, nogometne 23. .trening reprezentance bil preveč zadovoljiv, čeprav smo lahko v prvem polčasu prisostvovali mestoma tudi briljantni igri. v kateri se je zlasti odlikovala desna stran napada. Slabše je igrala half linija in obramba. Igra v drugem polčasu je bila za razred slabša od one iz prvega. Dobro sta igrala Boniperti in Sentimenti IV. Tekma se je končala z zmago Azzurrov nad Reggia-no z rezultatom 5:2. Postavi obeh polčasov: I del: Casari, Giovannini, Antonazzi, Venturi, Tognon, Piccinini, Vitali, Boniperti, Lo. renzi. Eandolfini. Carapellese. II del: Casari, Giovannini, Cervato, Annovazzi, Tognon, Venturi, Cervellati, Boniperti, Cappello, Lorenzi, Carapellese. bi bil® vse samo posrečena šala, nato bliskovit sprint, in......... nič se ni zgodilo, nobene reakcije. Giudicd, Shajr. Barbiero in Carrea so se tako priključili samotarju na čelu im .začeli z novim elanom, pot proti Perugii, počitku, spanju. Jutri je namreč prost dam. Dirkači bodo potegovali po posteljah, si gnetli utrujene mišice, se spominjali prestalih naporov in onih, ki jih še čakajo. Mimogrede jim bo misel zdrknila do doma, do žen, staršev, ki čakajo večer za večerom, nagnjeni nad radiom, da bi čuti ime svojega dragega. Koliko potu dirkačev, koliko muk bližnjih zato, da tovarnarji dobro plasirajo svoja kolesa. Ne smemo žai pozabiti, da 3e ves «Gi-ro» v bistvu samo gigantska reklama. k'i požre milijone, a jih podeseterjene vrača. Zašli smo s pota. Vrnimo se na diiiko. Kaj pa Magni? Največ je lahko izgubil on. Danies ni bil v formi. Skušal je držati klorate z Ubežniki, pa ni .uspel. Po nekaj minutah jef nemočno odinehaii. Pred očmi se mu je prikazala resnica v vsej sivoji krutosti. Prvo mesto izgubljeno. Ko je gledal za Schaerom, ki je izginjal v daljavi za oblakom prahu st' je zavedel, da je verjetno za ta «Giro» njegova dobra zvezda zašla. V gorah namreč ni v svojem elementu. Medtem so Bartali, Coppl (kako je nadoknadil: 10 kilometrov je vozili z brzvno okoli 50 km na uro) in Kott‘t stopili s kolesa in se spremenili v rokodelce: treba je bilo menjati gume. To so izkoris'tili Bevi-lacqua, Pasquini in Brasola, za njimi Van Steetergen. Menon, Rossello V.. Drei, Casola, Saba-tinii, Zanazzi, Padovani, pa še Pasotti in. Fornara. Med vsemi temi izobčenci iz velike skupnosti se je izkreaala borba za mesta na cilju. Nekateri so od- 4 “ * MM j32 , • Schumacher se bo sestal z Adenauerjem BONN 23. — Predstavniki treh najmočnejših strank v Zahodni Nemčiji so se danes sedali. da obsodijo postopek pasarske vlade napram demokratski stranki Posarja, ki jo je moral predsednik Hoffmann razpustiti na zahtevo francoskega zunanjega ministra Schumann. SeHtali so se socialdemokrati. demokristjani in liberalci, kar je redek primer v nemški povojni notranji politiki, da bi imele vse te stranke enako stališče. Danes zjutraj so o tej zaide'ti na široko pisali časopisi na za hodnem delu Berlina. Listi o-značujejo Schumianovo pismo posarski vlaidi, kot «francosko intervencijo v notranje zadeve Posarja«. «Der Ta,g«, ki je pod vodstvom Jakoba Kaiserja, ministra za enotno Nemčijo, pravi. da «to pismo prestavlja grobo kršitev začasne ustave Posarja«. SociaJidetndkraitski «Te-legraph« napada istočasno za-hodnemsko jn francosko vlado. Prva bi morala »predvsem prenehati s svojimi hvalnicami Schumanovemu načrtu. Toliko proglašava«} fransko - nemško prijateljstvo se ni pokazalo niti ni bila dekončno določena višina nemškega izvoza in niti se ni to pokazalo pri zadnjih dogodkih v Posarju«. «Voltesblatt», ki izhajig z angleškim dovoljenjem pa ima tudi zanimivo mišljenje. List trdi. da bo tem »zmotne«! in neumnem franco-jk.o-posarskem koraku težko A-dtmauerju, ko bo prepričeval poslance o dejstvu, da je Schu-roainov načrt znak francoskc-nemškega sporazumevanja ali samo simbolični dokaz sprave med, obema ljudstvoma«. Zanimivo je tudi, da je Schumacher sprejel Adanauerjevo vabilo, da se bo z njim sestal 29. maja in razpravljal o sedanjih političnih vprašanjih in kakor pravijo politični opazovalci — predvsem o Posarju. 28. maja bodo v Bundestagnj tudi na široko govorili o tem vprašanju. Dirkači vozijo pravkar v velodrom v Florenci. Na vodstvu je Bevilacqua. 5. ETAPA FIRENZE-PERUGIA: 1) Giudici Pietro, ki je prevozil 192 km v 5 urah 37’7”, povprečno 34,172 na uro; 2) Brasola 5.37’12”; 3) Schaer isti čas; 4) Bevilacqua 5.37’20”; 5) Pasquini 5.37’32”; 6) Barbiero isti čas; 7) Pasotti 5.4017”; 8) Rossello V. isti čas; 9) Zanazzi isti čas; 10) Drei 5.40’22”; 11) Casola isti čas; 12) Van Steer.-bergen, 13) Sabatini, 14) Fontana in 15) Menon, vsi v istem času kot Drei. stopili, nekateri pa celo vskočili medi holjSc- Na cilju. Schaer zre z enim očesom, na kronometer. ^ z drugim proti izhodu, kjer bi mogla priti skupina s prvaki in Ma-gnijiem. Preteče minuta, dve. Zmaga je njegova, prijazen na. smeš ek publiki, kolo med noge, pa v hotel na spanje. Naj omenimo še neljub pripetljaj, ki je skalil današnjo dirko. Bartali j,e pretepel direktorja hiše Bottecchia. Vzrok; baje mu je zaviral P'°t. EP>'°p: 5000 ](i,r kazni in mordla vabilo na dvoboj. Opravičilo: uničujoča dirka razrije živce do skrajnosti. Poledica: Bartali povabi jutri namesto počitka vse po-božneže na romanje vAeeisi. Pokora ne more škoditi.^ Ako papež lansko leto ni prinesel prevelikega uapeha. bo sv. Frančišek bolj usmiljen: kljub tetnu. dia je bil velik prijatelj le revežem (Bartali pa ne spada med nje). GIAMPIETRO TOSSATI LESTVICA: 1) Schaer, 31.46’33”; 2) Van Steenbergen 31.47’47”; Bevilac-qua 31.52T2"; 4) Magni 31.52 30”; Soldar.l. Bresci, Astrua, vsi s časom Magnija; 8) Fornara 31.52*44”; 9) Pezzi 31.53’; 10) Kubler 31.53’45”; Pedroni isti čas; 12) Giudici 31.54*15”; 13) Brasola 31.54*20"; 14) Milano 31.54*52”; 15) Bobet 31.55*16”; Coppi F., Koblet in Fachleit-ner, vsi s časom Bobeta. Duh je važen, ne leta Pirec Mirko, lastnik gostilne «Pri novem bunkerju» na Trgu Perugino, je prišel na originalno idejo. Na današnji praznik se bodo zbrali v jutranjih urah v Miljah mladeniči, stari nad 50 let in jo ucvrli proti Trstu Cilj je i pred Pirčevo gostilno. Podobni prireditev smo imeli že pred dvema■ letoma, a na mnogo daljši progi Gorica-Trst Kdo je favorit za prvo me-sto nved našimi hodci? Konkurenca bo zelo ostra; naj orne-nimo samo 65-letnega (Jmeka junaka tekme pred dvema leto. ma. Prav tako bo brez dvoma povedal ata svojo» tudi 72-let, ni koči jaz Martin, na katerega je treba resno računati. Proga je dolga 10.700 m. Najboljši bo do dobili prijetno tekoče nagra. de------------------- PARIZ, 23. — Danes zvečer je pred 20 tisoč gledalci beo grajska «Rdeta zvezda« prema gala pariški nRacing« s 5:3. Nove stavke v Španiji MADRID. 23. — Danes je bi-lo življenje v španski prestolnici zopet normalno. Izvedelo 861 Pa je, da je'pirišlo do stavk v Eatoa,rju, Plasencijl in Elgoi-barj,u. Delavni niso šli na delo, razen v tovarni šivalnih strojev Alfa v Eabarju. Pred novimi atomskimi poizkusi WASHINGTON, 23. — Po poročilih ameriškega tiska, naj bi ameriški znanstveniki pripravljali noyo atomsko eksplozijo na atolu Eniwetok v Tihem oceanu. Eksplozija naj bi bila desetkrat močnejša, kot'tista v Hirošimi. KINO V TBSTt' Rossetti. 15.30: «Kabe!i priče ob zori« A. Todd, E. P°.rtman. Excelsior. 15.30: »Bajni utisi« A. Sordo. Nazionaie. 15.15: «la le rnoj nin» C. Colbert, R- 'oung. v Arcobaleno. 14.30: «Perjan>« . vetru« V. Cortese. O. Gorg • Penice. 15.30: «Vrata pekla« Andrevvs, F. Granger. . Filodrammatico. 15-C J: «Juh J1 _ lo vrtnico« R. Mitchum, Domergue. . vi, Alabarda. 14.30: »Letovanje hiki«. W. Pidgeon, I. Nlas^l' Armonia. 15.30: «Otok slave , Donley. B. Britton Garibaldi. 14.30: »Peščeni B. Lamaster. Ideale. 16.00: »Pod dvema M vama« O. Colbert, R. C®1 dneV. Impero. 14,30: «Sobaričm ItaVia?’ 14.'30?°«Manon» C. Aubry' Kino *otf morju. 14.00: «VMf* nih zankah«, D. Da.rJ.ie“ smr Savona. 14.00: »Uporniki v jer. Singu« T. Mitohell, M. An Via°le. 14.30: «Najhujši dnevi « šega življenja«, Tien. StoPP ^ Vittorio Veneto. 14.00: «1N,1- er. ljubimo«. A. Blyt F. GMaver-Azžurro, 15.00: G. Verdija. 21.30 U Aifi skega življenja. 21.45 rt 22.00 Plesna glasba. O-* setfr na radiu, četrti del. tthko n de. 23.10 Glasba za lan*' KI, OVE5« ^ 6.10-7.00 Slovenska na Ke (J() umetna glasba. 12.0° ,-,«3.' w valčki. 12.40 ZabavnaJLgtična.j} Dr. Vid Grohar: RggU « bolenja in njihove po51 J4.0O ‘L. Stavki iz znanih »hjed Srečko Dražil s sv«18 prtgga blom. 14.30 Kulturni 14.40 Nekaj nokturnov ten vanje. 14.30 Lepe Konče50 Z Lahka glasba. 15.3 \š. m, klavir in orkester, Leharjem. 16.00 -pavj,5^ pl«*” nato: Iz revij M J* ° Rapsodije in fa"ta^Jlas Af \i$ na glasba. 18°® ectavan)e'ne i 18.15 Glasbeno preas operhj0.30 Vesela glasba, i8-* giasha_,aSba- verture. 20.00 Pe'.trafetna Sla Okno v svet. 20.45 TRS* '• :!> 8.30 Jutranja Rla5jj 45 Pil piesf; pesmi. A-2^n |-fn,3.|r|% Teddv P Orkester 5 ifi.30 "T menska napoveduj ,7.00 % Napoletan'-ke pe»fjajesoR , nična glasba. *®j jpiKrofoJi lt ‘'\ 19.00 Roberta pr‘m45 Riti«, -t,ej5 Snanski mbtivr. 20.4S5i,Jl»^ ........................................................................................................................................................................................................................................................ 'ko jo je uščipnil v laket: ,Vi, gospod, ste odščipnili cvet mojega devištva/ Kajpada so se vsi smejali in njena mama jo je ThdloloMUiM „ dud-kega u^aJidt iz diteUkmi itOftu III. DEL 162. PIETEDEL P B O F. 1 I, II M T K I K A I- 1» K. DB. P B A H BBABAC B O B K B T MAAVATV «Ti nesramnež, ti nepridiprav! Gospod korporal Križ je prižel v Prago na dopust In jaz sem plesala z njim ,Pri belem konjiCku’ in on ml je povedal, da plešeš v Budjejovicah ,Prl zeleni žabi’ z neko trapasto candro in da si me že popolnoma pozabil Da boš vedel, tole pismo ti pišem na strani*' u zraven luknje, med nama je konec. Tvoja bivša Božena. Da ne bom pozabila, ta korporal to zna in te bo še sekiral, prosila sem ga za to. In *e da ne pozabim, ne najdeš me več med živimi, ko prideš na dopust.* «Seveda», je nadaljeval Svejk, «ko sem prišel na dopust, te bila med živimi in še med kakšnimi živimi! Našel sem jo Fi-i belem konjičku’, oblačila sta jo dva vojaka od tujega regimenta in eden izmed njiju je bil tako živ, da ji je kar javno segal pod bluzo, kakor bi hotel, pokorno Javljam, gospod obr-lajtnant, od tam potegniti cvet njene nedolžnosti, kakor pravi Venceslava Lužicka ali kakor je podobno rekla neko mlada deklica pri šestnajstih letih nekemu gimnazijcu glasno jokaje, odvedla na hodnik in je svojo bedasto Mano pošteno oštela. Jaz, gospod obrlajfcnant, sem se dokopal do nazora, da so vendarle kmečka dekleta bolj iskrena kakor mestne gospodične, ki hodijo na plesne vaje. Ko smo pred leti taborili v Mnisku, sem hodil plesat v stari Knin; tam sem začel ljubezen z neko Karlo Veklovo, toda preveč ji nisem bil všeč. Nekega nedeljskega večera sem jo spremljal k ribniku; tam sva sedla na breg in sem jo vprašal, ko je sonce zahajalo, ali me ima tudi ona rada. Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da je bil zrak tako prijetno topel, vsi ptlčj so peli, in ona nfi je odgovorila in se smejala: ,Tako te imam rada kakor pezdir v zadnjici, saj si bedast.’ In bil sem zares bedast, tako strašno bedast, da sem vam hodil, pokorno javljam, gospod obrlajtnant, poprej po polju, med visokim žitom, kjer ni bilo živega človeka, pa nisva niti enkrat sedla in jaz, bedak, sem tej kmečki punci razlagal, da je tole rž, tole pšenica in tole oves.» In kakor v potrdilo tega ovsa so spredaj peli vojaki pesem, s katero so Sli že češki polki krvaveUea Avstrijo proti Solferinu: «/n ko je bilo po polnčči, oves, glej, ie vreče skoči, iupajdija, iupajda, vsaka punca dd!> In takoj so vpadli v to drugi: «Pa dd, pa da, pa dd, zakaj bi ne dala, in dd ti poljubčka dva, na vsako lice enega. Zupajdija, iupajda, , vsaka punca dd! Pa dd, pa dd. pa dd, zakaj bi ne dala ...» Potem so začeli Nemci peti isto pesem nemški. To je stara vojaška pesem, ki so jo peli menda že Napoleonovi vojaki. «Na manevrih pri Pisku*, je dejal Svejk, «je bil z nami neki gospod nadvojvoda; ta je bil tako pravičen gospod, da je za. njim, kadar smo iz strateških razlogov korakali kar po žitu, takoj adjutant ocenjeval škodo. Neki kmet Picha ni bil nič kaj vesel našega obiska in ni maral sprejeti od erarja osemnajstih kron odškodnine; hotel se je, gospod obrlajtnant. soditi in je dobil za to osemnajst mesecev. Jaz mislim, gospod obrlajtnant, da bi bil pravzaprav lahko vesel, da ga kdo iz cesarskega rodu obišče na njegovem zemljišču. Kak drug kmet bi bil oblekel vsa svoja dekleta v belo obleko kakor družice, dal bi jim šopke v roko ter jih razpostavil po svojem polju in vsaka izmed njih bi morala pozdraviti visokega gospoda, kakor sem bral o Indiji, kjer so podložniki vladarja pustili, da jih je slon poteptal.* «Kaj govorite, Svejk?* je klical nanj nadporočnik Lukaš s konja. »Pokorno javljam, gospod nadporočnik, da mislim tistega slona, ki je na svojem hrbtu nosil vladarja, o katerem sem bral.» «Samo da znate vse prav pojasniti, Svejk*, je rekel nadporočnik Lukaš ter odhajal naprej. Spredaj se je kolona že trgala, vsi so bili strašno žejni in nihče ni imel kapljice vode v vojaški čutari. Vsi so pešali in bili utrujeni. Nekateri so Španski .... „ tinske Amerike- * variete. 22.20 P| • pjesna I I,ahk& glasba. 23.^ ailJIHIIHumiia'1^ Alf ., aoli V nahrl5V posedali v jarku, si odvezovali čevlje, prekladati ■ predmete in se delali, kakor da je vse to le zaV® g0 vsi' obtežitve. Ko se*jim je bližal nadporočnik Luka** ^ in mu javljali, da jih nekaj tišči in tako dalje Nadporočnik Lukaš jih je docela prijgilo' 1 J «■*•»©<* le vstanejo, češ da so do Turowe-Wolske samo se trije tam bo počitek. _ „ Medtem se je poročnik Dub zavedel na sal*ite^.1 se si^jl ki je neprenehoma odskakovala in ga stresa‘a* nij in ”, jo popolnoma zavedel, vendar se je že lahko Priv8 )iajti v na štab stotnije, ki se je prosto gibal po ce • .g go ^ svoje nahrbtnike naložili na dvokolnico. Edino pip junaško s svojim nahrbtnikom in svojo pus • prepeval. rnbom Su ' t?” Več ko pet sto korakov pred Por°r'niko™ .ikaz;ovaie gali po cesti oblaki prahu, iz katerega so se P .‘rah: * »ji vojakov; poročnik Dub je začel rjoveti v ces orni P0*1 v>:' v/o£o UTIfl 5 onn nolnrrn i rt fa*)1rg ('flkSljO V&S vaši vaša vzvišena naloga je težka, vsakovrstne muke. Toda zaupam močni volji.» «Ti osel*, sl je mislil Svejk. , Poročnik Dub je nadaljeval: «Za vas. ovira tako velika, da bi je vi ne Pre'ma.g_,, zrnati* uvua iaKO veusa, aa di je vi ^ . t-jgi vojaki, ponavljam, da vas ne vodim k siavila strli' vas bo trd oreh, vekov.* toda vi 'ga boste «Vtakni si prst v grlo!* je znova rekel (padali' 4 so, ves**1f tisK3 T. _ , . .. ..»j gnn io« — Postni Drcdsl “• UPRAVA* ULICA SV, BRANC1SKA - Teletan štEV.^,»3-808 Za vsaP Vlšjrie Hrlnl l stolpca: trgovski 60, finanino- Olg. urednik STANI8LAVPRENKa tiskarski zavod. - — Spodri'iž.: Gorica, Ul S Pelllčo l-II.i TeT. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 301a-I. Tel 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 di" tjj,nega inozeia6^^. . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija tržaškega tiska ^ Ljubljana, T.vrševa 34 . tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja ZaloZ' ■-----------------------------------------------