Kralj Matjaž.
(PrioMujc Pr. Hubad.) I.
narodnih pripovedkah živi kralj Maljaž še denes. Otrod govore, kadar 4se igrajo:
nKril kraž, Kralj Matjaž, Daj mi groš, Bom si ktipil uož, Luknjo vrtal, — po<5 !u
1'riprosto ljudstvo misli, da kralj Matjaž spi v nekej gori. ki je najvišja na zranlji, a njen vrh je p66en. V votlini leii vsa vojska Matjaževa na trc-hnhu in spi. Iz votline pelje pot, ki je zavarovan z durmi. Nih&e ne more iz votline, a noter gre lehko mk, kdor najde dnri.
Sredi vojakov stoji miza od slonove kosti. Za mizo sedi kralj Matjaž in spi. Njegovo brke so žc vzrasle skozi mizo in sc ovijajo okolo miznih nog. Kadar bodo ovitc vse štiri noge, probudil se bodc kralj Matjaž. Poslal boflc, 8voje poslanee, palčke ali kraljičke, na svet. Kadar se bodo poslanci vrnili, začel bode buditi svoje vojake in kadar bode vsa vojaka na nogah, prišel bode na svitlo ono leto, v katorein bode velika noč na dan sv. Jurija. Tedaj se bode začela strahovito vojska. Kralj Matjaž bode zgubil vsc vojake, samo sedem mn jih bode ostalo. Teh sedom l)ode gnal pod lipo, kder bodo odpočili tor ž njim premagali ves svet.                                               (Zapitai M. Be,-k.)
n.
Matjaž je bil kmet na Ogerskem. Ko je bil umrl tedanji kralj, zbrali so so veiikaši, da bi volili novega kralja. Oni dan, ko jo bilo voliti, žel je Matjaž na polje ovat. 0 p61udne mu je prinesla žena kosilo. Matjaž je pre-obrnil oralo (plug), postavil jed na železo in mislil: .Volilci jedo pri srebrnej mizi takisto, kakor jaz pri železnej."
Ko je JHŽinal, ngledal je najedonkrat krono v zraku, ki mu je stala nad glavo. Matjaž zgrabi otiko, da bi krona ne padla nanj. Z otiko odbije kosec krone, ali ona mn vender pade na glavo in ostane na njej.
Skoraj po tem se pripoljcjo volilci z zlatom okovanim vozom, posade Matjaža vaiij in ga peljojo v mesto ter okličejo za ogerskega kralja.
Tako je postal Matjaž kralj ogerski in slovenski, samo da ni imel cele krone, ker jcj je bil odsekal kosec z otiko.
Bil jo prijazpu svojim podložnikom, Ijubil pravico in ostro kažujcval vaako hudobijo.
Pkmenitaži so ga začeli sovražiti, ker jih je krotil ter ni pripuščal za-tirati ubozega kmeta.    Sklenili so zatorej, da ga bodo umorili.
Ali Matjaž izvd njihove hudobne namere, zbeži na Moravsko in začne kopati promog pri Olomucu.    Preživol je ondu celih sedem ]et.
150
Ali božja roka je pokazala Ogrom ofitno, koliko krivic o so storili srojemn kralju. Tseh sedem let ni padlo niti kapljicc dežjii po Ogerskej, in ljudje so umirali o<l žeje in od gladi. Začeli so zatorej iskati kralja Matjaža, ali niso ga našli. Necega dne je ugledal mož, h kateremu jo hodil Matjaž jest, da njegov gost je s srebvno žlico. Badoveden ogleda ilico in najde na njcj Matjaževo hmS. Hitro razglasi to novieo po vsej okolici. Ogri ]irideja, uklenejo Matjaža z zlatimi verigami, peljejo ga na Ogersko nazaj in ga posadč zopet na prestol.
Ali njegova pravifnost mu novič nakoplje sovraštvo plemenitažev; zopet se dogovoro, da ga bodo uinorili. Matjaž zhere svojo vojsko in otide k Cehom v Blansko goro, kder spi še denes s svojimi vojaki. Kadai' pride čas. vzbudil se bode in prcmagal ves svet.     _________                      (Zapimi u. Uurho.)
in.
Živela jc žena, ki je imela jednoletnpga otroka. Bila je siromašna, in ljudje so jo zaničevali. Zatorej se napoti in gre z otrokoin po svetu. Hodila je že dva doi okolo, a nikjer ni dobtla prenočišča. Zdajei pride v velik gozd. ZaSla jo ter ni ujogla najti pravega pota. Tavajož po goidu, najde vee miz, obloženib. z najdražiini jedmi.
Mati sede, z otrokoJB za mizo Ut se najesta do sitega. .Potem ao začne otrok igrati z igraCami, ki so lcžale po tleh. Radovedna jc žena, kaj pomenijo mize; gleda sem, gleda tjii, a povsod vidi pripravljcne mizo. Naprej ido6, pride do visoko gore. Tu zagleda železna Yrata, ki bo poljala v goro. Vojak je utal pri njih na straži.
Žena prosi vojaka, naj bi jej odprl. Vojak odpre iu žena stopi v goro. Ali glej, zdajci zaloputnojo \Tata tako trdo za njo, da se zeralja strese. Žena ide dalje. Na desnej in levej ob pota so kžali vojaki in spali. Jeden izmed njih se vzbudi in peljo ženo do mramoroTe mize. Za mizo jc sedel kralj Matjaž. Njpgove brke so bile vzrasle tako vfilike. da so bile tri inizine noge ž njimi popolnem obvito, a čctrta je bila tudi že nekoliko obrastona.
Matjaž se probudi, vzdigne glavo in vpraša zeno, kdo zapoveduje zdaj na svetn. Žena nm povo ime tedanjega vladarja, a Matjaž pobesi glavo, ter zopet zaspi.
Žena se je vrnila po istem potu, po katerem je bila prišla ter pripove-dovala Ijudem, kaj jo videla in sližala.                                      (Zapisai M. ffericj
(Dalje i)rihodnjič.J