Političen list za slovenski narod. mM mJcaMi oelo let« predplaean rld., la pol leta S (Id., ta četrt leuk t fld., la en mesee 1 rld. 10 kr. ▼ ■talalitneiJI prcjeaaa veiJA: Za oelo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., ta eetrt leta ■ kUm ta en neieu 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vee na leto. Posameine številke veljajo 7 kr. |lat*iiiiB* prejuM tpnvniitvo (adminiitracija) io ekipedicija, Semeniške nlice št. 2,11., 28. Hasnanila (inierati) le iprejemajo ia veljk triitopna petit-vrtta: 8 ki., 5« le tiika enkrat; 13 kr če le tiska dvakrat: 15 kr., če le tiika trikrat. Pri večletnem tiskanji le cena primerno zmanjša Bokoplil le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne iprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. St. 2. I., 17. IihaJ« vuk d»n, iiviemil aedelje in praznike, ob *',6. nri popoludn«. ^tev. lOO. 7 Ljubljani, v sredo 20. avgusta 1890. Letnik XVIII. Donesek k poglavju „verska šola*^ Ne moremo se čuditi, da je v omiiEauiti krogih : toliko nasprotja proti verski vzgoji mladine ali takozvani .verski šoli", če pomislimo, da so tem krogom večinoma vsakdanja dušna hrana nemško-i^idovski listi, iz katerih se polagoma uavzemo proti-verskega duha in konečno tudi sovraštva do cerkve in njenih naprav. Dalje pa se todi na naših vseučiliščih razlagajo vede v enakem duhu, in odtod pride, da omikanci v obče — so pač mnoge častne izjeme — tako krivo presojajo potrebe iu želje prebivalstva. Tako nam je nedavno slučajno prišla v roke knjiga .Verwaltungslehre" od znanega pisatelja dr. Inama-Sternegga, bivšega vseučiliščnega profesorja v Inomostu in pozneje predsednika statistiški osrednji komisiji na Dunaju. Ta knjiga je, kakor pravi naslov, v prvi vrsti namenjena za akademično porabo. Inama sam je predaval po tej knjigi. V tej knjigi, ki je še danes juristom priročna knjiga, govori pisatelj tudi o šolstvu. Nas zanima posebno § 25., stran 91., kjer obravnava .ljudsko šolo". .Načelo, po katerem mora država delati za ljudsko šolo, je spoznanje, da je gotova mera vednosti neodbitni pogoj državljanskega obstanka." človek je torej po tem načelu le .državljan". Da kot tak more .obstati", to je .živeti", da ne pogine lakote, mora imeti gotovo mero vednosti in .država mora skrbeti, da si vsakdo pridobi minimum znanja'. Dalje: „Da ljudska šola smoter v resnici doseže, ne sme biti pouk enostransk in izključlji v, temveč za vse enakovrsten, ker bi sicer nasprotoval občni šolski dolžnosti. Le veronauk mora biti izjema, ker se more le versko poučevati." In sedaj sklep! .Iz tega pa takoj sledi, da se ne smejo dopuščati javne verske šole. Te so one, v katerih a) so veronauk in verske vaje glavni predmetje, b) vsi drugi predmetje podrejeni cerkvenim vzgojevalnim namenom, imajo torej versko barvo; c) mora biti učiteljsko osobje verskega izpovedanja; d) ima nadzorstvo cerkev." .Verska šola je sploh nemogoča po načelih države in uprave in posebe po načelu splošnje šolske dolžnosti, kakor tudi ne po načelu jed-nakopravnosti vseh veroizpovedanj v državi; j e p a tudi nedovoljena, ker mora država nositi troške za javne šole in ne cerkev." Le mimogrede omenimo, da troškov za javne šole ne nosi niti država, niti cerkev, temveč .državljani", ki pa so v ogromni večini katoliki. Dalje je vsakemu znano, — če že pritrdimo, da deloma tudi država vzdržoje javne šole, — da so milijoni cerkvenega denarja zginili v državnih blagajnicah. In kar se tiče ljudskih šol, morajo dežele same zanje skrbeti z doneski iz normalno-šolskega zaklada, v kateri je steklo mnogo imetje razpuščenih bratovščin. To le mimogrede! Na strani 95. piše pisatelj dalje: .Kot tretji faktor, na katerega se moramo na čuden (!) način ozirati, je cerkev, ki ima samostojen delež pri šolstvu tam, kjer je veronauk obvezni predmet, in ta večji delež zahteva na podlagi svoje delavnosti za nravnost in vso vzgojo. Ta zadnja zahteva pa ni opravičena pri zistemu brezverske šole, ki se jedino strinja zduhom uprave, napravami in zahtevami pravne države (?) . . . Ako se torej cerkvi d4 več pravic pri šolskem nadzorstvu ali upravi, nasprotovalo bi to načela brezverske šole." Čitatelji naši gotovo ne potrebujejo komentara k tem na mnogih mestih konfuznim trditvam. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Naši opozicijonalni časopisi imajo v novejšem času prav težak položaj. Vsak čas se dogajajo konfiskacije in stroge obsodbe. Čudno je pri vsem tem, da se ti prestopki proti tiskovni postavi ne dado presojati poroti, ki je zopet uvedena, nego sodišča sodbe izrekajo. Na Češkem so ob svojem času, ko je znani namestnik Koller davil češke časopise, sodišča porotne razprave obdržala seveda tako, da so bili češki časopisi izročeni nemški poroti, ki jih je tudi strogo obsojevala, ali porote odstraniti se niso upali, pri nas pa sodišče vsak prestopek, naj bo že kakoršenkoli, dene na tak paragraf, po katerem sme brez porote soditi; vredniki opozicijonalnih listov sicer zahtevajo porotne sodbe, ali sodišča se sklicujejo le na svoje paragrafe, kajti tukaj se misli le na to, kako bi se opozicijonalni časopisi pokončali. Sodišče dobro v6, da porota gotovo ne bi radi pisanja proti sedanjemu vladinemu zistemu obsojevala dotičnih časopisov, pa zatorej to samo stori, kajti porota obstoji samo v Zagrebu, pa se zatorej ne more kam drugam poslati na razpravo, porotniki si pa tudi ne dad6 zapovedovati, kakor bi kdo rad videl. Pretekli teden je bil .Obzor" obsojen dvakrat, .Hrvatska" in .Srbobran" pa po enkrat. Dogodil se je tudi zanimiv dogodjaj, da so bile tudi .Nar. Noviue", uradni list, zaplenjene, ker so prinesle v rubriki .iz suda" izvadek inkriminiranih stavkov iz .Obzora". Konfiskacija .Narodnih Novin" je potrjena, samo smo radovedni na razpravo in če bode uradni list tudi obsojen tako, kakor .Obzor", namreč vrednik na en mesee zapora in na zgubitek kavcije od 700 gld. .Obzor" je v omenjenem članku pisal o korupciji med narodnimi zastopniki in vlado. Kako narodni poslanci dobivajo za to, ker z vlado drž4, razne nagrade, kako razne koncesije pii zidanji železnic, ali pa posojila; tudi mandati za LISTEK. »Jezuit in prostozidar". Povest. Spisal P. Louis Goloma. — (Iz Španskega po „Vater landu" Vladiboj.) (Dalje.) 0. Antonijo jame počasi čitati: Milost svetega Duha bodi z Vami, častitljivi oče! Izgubljena duša zateka se k Vam in prosi v imenu zaslug našega božjega Izveličarja in njegove sv. Matere, spočete brez madeža, ne dajte, da bi bile prošnje njene neuslišane. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa ganila je moje srce, izpovedati hočem svoje grehe, da operem svojo dušo v izveličavnih solzah zakramenta sv. pokore. To pa me izpostavlja velikim nevarnostim, kajti že je trideset let, kar me je sovražnik človeškega rodu pahnil v družbo prostozidarjev, in ako ti zvedo, da sem bil pri izpovedi, domišljali si bodo, da so njih skrivnosti v nevarnosti in umorili me bodo pri prvi priliki brez usmiljenja. Zaradi tega izumil sem načrt, ki ga Vam, častitljivi oče, predložim, da ga odobrite, in ki mi ga je brez dvojbe vdahnil sam ev. Duh, da rešim svojo ubogo dušo. Zapovedite, častitljivi oče, da bodo danes po noči ob 11. nri duri Vaše hiše odprte in svetiljke v veži in po stopnicah ugasnene; odprite mi dalje, častitljivi oče, vrata Vaše sobe, ki leži ob stopnicah, in pričakujte me ondi istotako v temi, da se bom mogel ob Vaših nogah izpovedati, ue da bi mogel kdo spoznati grešnika. Zarotim Vas v imenu Jezusa Kristusa, našega Gospoda in Boga, da ne črhnete o tem nikomur ni besede ne, in da uslišite to prošnjo, od katere je odvisna rešitev duše moje. Ako moj predlog vzprejmete, privežite danes, 3. decembra pred 12. uro belo ruto na omrežje druzega okna Vaše hiše. .In namesto podpisa", pristavi o. Antonijo pre-bravši pismo, .stoji tukaj križ". .Za njim pa se smeji satan", odvrne živahno superijor. .Da, dragi moj, satan, ki jo je mislil to pot izpeljati posebno zvito, pa se je vjel v svojih lastnih mrežah", nadaljuje superijor in o. Antonijo posluša ga ves iznenaden. .Kajti vedite, moj dragi, kes kaže se pri takih ljudeh vse drugače, močneje, živahneje, ne pa tako pobožno kakor pri kaki skro-pulozni nuni, ki si očita, da je bila nejevoljna z mačkom. Z eno besedo, iz tega pisma ne govori pravi, temveč izmišljeni kes". .Čegav pa naj bo ta kes?" Kakega lopova, ki se hoče maščevati nad o. An-tonijem zaradi kake stvari, ki mu jo je bil storil. .Ali pa veste, častitljivi oče, za koga, ki mu bi bil kaj storil ?" vpraša Antonijo žalosten, in povzdigne svoje oči — čiste in nedolžne kot otrokove. .0, gotovo!" vzklikne superijor; vsaj vendar slehrni dau dražite hudiča. Vsaka duša, ki mu jo iztržete, boli ga kakor zob, ki mu ga izderete. Vaše misijonske pridige. Vaši obiski v ječah in bolnišnicah rešili so mnogo duš, ki bi sicer zapale hudiču. Vsak dan pridejo k Vaši spovednici grešniki, ki so bili na potu v pekel in časopisi začeli so se že z 0. Antonijem pečati. Pred dvema dnevoma dal Vas je poklicati k smrtni postelji prostozidar, da bi se Vam izpovedal. Bil je to mož, ki je vžival pri svoji stranki obilo časti, in kateremu je bil Bog ob svoji uri milostljiv. In sedaj hoče ravno dva dni pozneje drug skesan prostozidar, ki pozna našo hišo tako natanko, da celo v^ za Vašo sobo, izpovedati svoje grehe o. Antoniju ob polnoči v temi in pri odprtih durih, da more brez skrbi notri in tudi venkaj. In to vse naj bi mu bil vdahnil sv. Duh! Verjemi to, kdor hoče, jaz ne verujem." 0. Antonijo posluša superijora mirno in vrti pismo mej prsti sem iu tja. .Ako bi bilo pa vse eno res, oče;" pravi naposled. .V imenu Jezusa Kristusa prosi". 0. Antonijo odvrne te besede tako ponižno in ob enem tako živo, da gane superijora. .Ljubi sin!" vzklikne ta in se vzdigne s svojega stola ter mu gre z odprtimi rokami nasproti, ogrski s&bor so aek&košae nagrade za politične usluge dotičnikov nasproti vladi. Sploh more le tisti kaj doseči, ki z vlado drži, drugače pa nobeden ne. Prišlo pa je pri nas v tem pogledu že tako daleč, da se trguje z vlado za saborske mandate in da se ti mandati smatrajo zdaj za neke sinekure za one može, ki niso sposobni za kakšen drag posel. .Obzor" ima prav, da se tako britko pritožuje radi tega, ali je pozabil povedati, da se nahajajo tudi med opozicijo taki možje, ki so se obogateli na škodo naroda, če tudi ne s pomočjo vlade, ali nam se zdi, da to ni nič manje graje vreino, kakor ono prvo. Sploh pa se mora reči, da je dandanes zavladal neki žalostni duh povsodi, ki hrepeni le za tem, da se posamezni okoriščujejo na škodo množice, in to vse se odobruje. Žalostno pa je še posebno, če kaj takega podpira vlada za zasluge političnega proziletizma, kar se pa tudi drugod dogaja in oe samo na Hrvatskem. Radi drugega članka .Naša avtonomija", v katerem dokazuje, da imajo pojedine dežele v Avstriji večo avtonomijo nego Hrvatska vkljub nagodbi, obsojen je vrednik na dva meseca zapora in na zgubo kavcije v znesku 2000 gld. S takimi drako-ničnimi obsodbami bi nekdo rad ta list zatrl, kar se bo pa težko zgodilo, kajti hrvatski rodoljubi bodo žrtvovali nove svote za list, če bo treba. Vrednik .Hrvatske" je bolje prošel radi svojega članka, ki piše proti porabi madjarskega jezika v Hrvatskej. Dobil je zato, ker brani našo temeljno postavo o izključljivi porabi hrvatskega jezika, 100 gld. kazni in 200 gld. zgube pri kavciji. .Srbobrana" vrednik je pa obsojen radi tega, ker je pisal o slabi upravi, na en mesec ječe in 600 gl. zgube pri kavciji. Iz vsega se tedaj vidi, da je pri nas opozicijonalno časopisje v težkem položaju, in če le količkaj ostreje brani pravice naroda, mu že za hrbtom stoji policija, ki ga privede na zatožno klop, kjer je pripuščen milosti in nemilosti sodnikovi, mesto da porotniki po svoji vesti izrekajo obsodbo. Politični pregled. v Ljubljani, 20. avgusta. Netranl« deiele. Gaiiški deželni maršal grof Tarnovski se je odpovedal, kakor smo že omenili. Poljski listi ne povedo pravega vzroka; neki nemški dunajski list trdi, da se je odpovedal, ker hoče večjo skrb obračati na svoja posestva in ni dovolj bogat, da bi pokrival velike troške kot deželni maršal. Zopet drugi trdijo, da so dogodki pri Mickiewiczevi slavnosti dali povod graji v višjih krogih nasproti Tar-novskemu. Ubogi Nemci! Državni poslanec za Most (Briis) na Češkem, dr. Pichler, je te dni poročal svojim volilcem ter rekel mej drugim: .Mi, ki smo to državo ustanovili, moramo se boriti za svoje življenje, jezik in obstanek." Ta fraza se ponavlja vedno, dasi mora vedeti vsakdo, ki je le površno prečital občno zgodovino, da ni Nemci, ni Slovani ali Madjari niso ustanovili države. Dalje je gorostasna budalost, kričati o zatiranju Nemcev. Že sto- letja imajo v rokah državni stroj, vse najvišje službe v uradih in armadi, svoj jezik silijo nam v gorske vasice, in ti naj so zatirani! Taaije držare. Francija. Te dni je bil kardinal Lavigerie v Parizu. Deloval je pred vsem v interesu protisu-ženjskega kongresa. Ta dostojanstvenik si res veliko prizadeva, da bi odpravil prežalostni suženjski stan. Nemčija. Socijalni demokratje so imeli nedavno kongres v Eielu. Vodja hamburških socijalnih demokratov, delavec Maje, imel je pri tej priliki govor ter rekel: .Jaz sem od nekdaj nasprotnik štrajkom, ker ž njimi nikdar ne zboljšamo stanje delavcev. Ko bi vsi delavci hoteli imeti povečano plačo, poskočila bi v isti meri cena izdelkom in delavec bi bil zopet na svojem prejšnjem stališči. Ce bi se skrajšala delavna d6ba, bi se pač v tem zmislu nekoliko izboljšalo delavsko življenje. Vendar je pomniti, da je mogoče skrajšati delavno dobo le za nekaj časa, nikakor pa ne za zmirom. Vsled povišanja zaslužka bi se moralo pomnožiti delo in uporaba strojev, to je dokazal Marx v svojem .Kapitalu". Osemurna delavna doba bi začasno nekoliko pomagala, kmalu pa bi bili delavci pri starem, ko bi se izboljšali stroji. In izboljšanje zaslužka bi bilo zopet pokrito s pomnoženimi delavskimi močmi." Rusija. Nekateri ruski listi pozdravljajo z navdušenjem prihod nemškega cesarja na Rusko. .Svet" piše tem povodom mej drugim: .Vse je odvisno od visokega gosta. Njemu je mogoče utrditi zaupanje v mirovno politiko, odstraniti strah zaradi nemškega vojaštva ter si pridobiti v Rusiji naklonjenost in prijaznost ruskih podložnikov. Vsekako je ta shod blagodejen za obe državi." .Novosti" pravijo, da nima Rusija nikakega vzroka odtegovati se Nemčiji, ker jej nemški cesar naravnost in očitno ponuja mir in prijateljstvo. Rusija ne potrebuje nikakih uslug, zdnjo bi bilo popolnoma dovolj, ko ne bi imela zanaprej Rusiji sovražna politika nekaterih držav nikake naslombe več v Berolinu. Mnenje mnogih politiških krogov, da se bode pri tem shodu imenovanih vladarjev rešilo bolgarsko vprašanje, pobija neki peterburški dopisnik v .Pol. Corr.", rekoč: Nemčija ima svojo zaveznico: Avstrijo, Rusija ima tajno zaveznico Francijo. Vezi, ki vežejo na eni strani Nemčijo in Avstrijo in na drugi strani Rusijo in Francijo, so toli trdne, da ni mogoča nikaka izprememba politiškega položaja imenovanih evropskih držav. Bolgarskega vprašanja pa ni mogoče rešiti brez nakratnega prevrata evropske politike. Turčija. Nemiri med Armenci prizadevajo sultanu gotovo mnogo skrbi in jeze. To se vsaj lahko razvidi iz tega, da je sultan odpustil iz službe vse na svojem dvoru kot kuharje, slaščičarje, vratarje in vrtnarje poslujoče Armence. Afrika. Poročalo se je o nemirih, ki so zavladali v severnoafriški državi Maroko. To poročilo pa pojasnujejo naslednje podrobnosti: Dvanajst ma-rokanskih plemen se je zvezalo ter se uprlo sultanu. In kmalu se je unel boj med uporniki in sultanovimi četami, katerim je bil poveljnik guverner. Upornikov je bilo mnogo več, kakor sultanovih vojakov. Zažgali so trdnjavo sultanovo, ko so jo bili vzeli v naskoku. Srečen je bil, kdor je odnesel petž; zakaj ujetniki so upornike trpinčili, kakor so mogli in znali, pobijali so jih, kakor živino. Guvernerjev sin, ki je ranjen prišel v roke sovražnikom, bil je mučen do smrti. Rezali so ž njega meso, pekli je ter ga silili, da je moral jesti svoje meso. Ko je bil nesrečnik skoro do smrti zmučen, odsekali so mu ti divjaki glavo ter jo nosili na drogu okoli kot znamenje zmage. In, kakor zagotovljajo poročila iz kakor bi ga hotel objeti, — .ako je pa laž, kakor le pregotovo; ako je to zanjka, katero Vam stavijo?" .In če bi bila, kaj meni to?" odgovori o. Antonijo ter pomaje z ramami. .Vam seveda nič ni, ali meni in družbi je veliko. 0. Antoniju bilo bi zelo priležno kar z enim skokom priti v nebesa, ali kdo vč, je-li tudi Gospod Jezus Kristus s tem zadovoljen? Prav lepo je pasti v boju, ali lepše je v boju vztrajati in pozneje umreti. Pomislite oče, žetev je obila, ali delavcev ni mnogo in ne zabite tudi, da je Gospod priporočal, naj se druži kačja prekanjenost z golobjo krotkostjo." „Torej mčnite —•" .Da bodite ob jednajitih mirno v svoji postelji, kar je za Vaše zdravje zelo koristno." .Dobro, hočemo torej položiti vse v roko Gospodovo," odvrne o. Antonijo pohlevno, in se obrne, da bi šel. .Najboljša roka pač, v katero moremo t« zadevo položiti. Ne skrbite dalje za to, rajši si varujte zdravje, ki zelo trpi pri Vašem napetem delu. Delo bodi po moččh proračunjeno, in ne zabite, dragi moj oče, da večkrat hudo kašljate." 0. Antonijo zapusti sobo in superijor ostane še nekaj trenutkov pri durih, roko na kljuki. .Svetnik je!" — govori tiho, ali še teče od njega krstna voda, — .saj nikomur ne zaupa kaj hudega." O. Antonijo stopil je bil v kapelo ; bil je to majhen, štirikoten prostor, čegar stene so bile pokrite z rudečim damastom. Na altarju, pred katerim je gorela s stropa viseča srebrna svetiljka, bila je pod malim nebom podoba Najsvetejšega Srca Jezusovega. O. Antonijo poklekne na klečalo, stoječe pred altarjem, pritisne roki na čelo in ostane v takem položaji nepremično. O. Antonijo bil je jedna onih duš, katere Bog vstvarja človeštvu na čast in ki se dobe mnogokrat mej samostanskimi zidovi. Uzor ubogljivosti, čistosti in zatajevanja bil je jedna onih občudovanja vrednih duš, katerih nebeško nedolžnost ne kali bistroumnost duha, in ki, ne da bi katerikrat stopili iz ljubkega kroga mladosti, dosežejo starost polno vede in izkušnje, da stopijo naposled pred božji sodni stol v obleki spokorniški, a v roki z lilijo nedolžnosti. Ponižni mašnik obtožuje se sedaj, da predolgo ni svoje sodbe podredil sodbi superijorovi. Ponižnost njegova mu ne da, da bi pripisoval to gorečnost božjemu navdihnenju, — le kaznivredni dokaz slabo brzdanega slavohlepa meni v njej zapaziti. (Dalje sledi.) Tangerja, ne bo še konec takim dejanjem. Zakaj žo zopet so zmagali uporniki sultanovo četo, četudi jo je bil zdatno pomnožil. V Feci vlada strah med prebivalstvom; kupčija in trgovina pešate. Veliki vezir je neki prosil španskega zastopnika, naj zavaruje špansko brodovje ona mesta, ki so v nevarnosti pred uporniki. Izvirni dopisi. Iz Smlednika, 19. avgusta. Vem in znam, da se je praznoval po vseh večjih krajih naše dežele rojstveni dan našega presvetlega vladarja z vsem mogočim sijajem; a toliko prisrčno in navdušeno pa pač malokje, kakor pri nas. Zbrala se nas je družba mnogoštevilna na starem gradu na večer; navzoči so bili gosti iz Ljubljane, naš visokorodni g. baron s svojo preblago gospo in vso svojo družino, g. župan in mnogo drugih. Ko solnce zaide, veličasten kres vzplapola; deca se raduje in vriska, a iz močnih, krepkih grl zaori navdušeni .živio", da odmeva daleč na okrog in spričuje, da tu biva cesarju udan in zvest slovenski rod. Pevci pod vodstvom g. nadučitelja zapojo pesem za pesmijo, vmes pokajo topiči in oznanujejo pomenljivi dan 601etnice našega viteškega cesarja. Da, tu mej prosti in pristni rod slovenski stopi črnogled in obrekovalec ljudstva našega, tu glej, tu se uči ter se prepričaj, je-li še kateri rod tako udan, tako vnet za svojega vladarja, kakor ta mali in toliko preziran narod slovenski. Zasolzeti morajo oči, ko vidi človek, kako vzvišena je oseba cesarjeva najpriprostejšemu zemljaku našemu, kako je v resnici pripravljen darovati kri in življenje za svojega cesarja. Ta prirojena lastnost, ta lojalni pojav je last v prvi vrsti slovenskega naroda. In dokler bo ta živa vera pradedov gorela v osrečji naših deže-lanov, dokler bodo pravi vodniki, rodu našemu, svečeniki, netili ta sveti ogenj, dotlej se ni bati, da bi katerikoli mogoči poskus od katerekoli strani omajal zvestobo in udanost vladarski hiši. Ta čut prepričanja preveva osrčje vsakateremu, kdor biva na deželi mej našim ljudstvom. To prepričanje polnilo je tndi meni dušo, ko sem gledal to tako priprosto, a prisrčno radost. Le prehitro potekel je čas in ločiti smo se morali, a topiči grmeli so še dolgo v noč, dokler ni napočil novi dan. Da nam je bilo skrbljeno tudi za telesne potrebe in da je preblaga gospa baroninja izvrševala izvrstno prevzeto nalogo, ume se ob sebi; da to zabeležim, vršim le svojo dolžnost. Z Zaplaza na Dolenjskem, 17. avgusta. (Nekaj o pokojnem Levstiku.) Pred letom dnij imele so Včlike Lašče svoj narodni praznik v proslavo pokojnega rojaka Levstika. — Kdo in kaj je bil ta mož svojemu rodu, svoji domovini, to je obče znano, ker to so že spretnejša peresa dovolj opisala. Le ker se Slovenci hvaležno radi spominjamo zaslužnih mož, kakor je bil Levstik, naj ne bode odveč zabeležiti, da smo ga tudi tu nekoliko poznali. Kakor vem, 1863. leta je Levstik nekaj časa bival blizu nas v Turnu pri grofovi rodbini Pače-tovi, ter poučeval mlada grofa Rudolfa in Antona, kojih jeden je potem zvezek Preširnovih poezij v nemščino preložil, jednega teh pa bojda zdaj dobi Bukovina za deželnega predsednika. Na svojih sprehodih prekoračil je ondaj Levstik vsa tukajšnja sela in griče, koje potovanje menda mu je tudi dalo povod, da je" potem spisal izvrstni sestavek: .Pot iz Litije v Čatež". Kot otrok spominjam se ga, da je bil ondaj Levstik še čvrst mladenič in prijazen kmetskim ljudem. Nekoč pride s tedanjim tukajšnjim učiteljem Zanoškarjem v našo krčmo; slišati je bila mej njima živahna govorica. A ko Levstik malo okrepčan otide, vprašali so moji domači učitelja, kdo je ta nepoznani gospod. Izrazil se je takj-le: .E to ti je učena glava, da jaz še po senci njegove učenosti nikoli hodil ne bodem!" Navduševal je tudi rad tukajšnje mladeniče za narodnost in večkrat priporočal jim branje poučnih knjig. Tako so po njem meni došle dve knjigi: Razlagov .Pravnik" in njegov prevod .Rokopis kraljedvorski", koji knjigi še danes hranim kot spominek od njega. Velike Lašče smejo biti ponosne, ker tamošnje kmetske matere so vzredile več slavnih sinov: književnikov, vzornih pesnikov in pisateljev. V—v. S Pohorja. 17. avgusta. Izseljevanje v Ameriko pri uas, v našem Pohorji, bila je doslej še kaj redka prikazen. Nt š gorjanec sploh ne zapušča rad svojih hribov. .Povsod dobro, domu najbolje." Toda pomladi tekočega leta zapustilo je nekaj takošnih polu- gruotarjev naš pogorski kraj ter se oapotilo preko Hamburga v Severno Ameriko, kamor so, t družbi 2 nekaterimi Hrvati, vsi srečno dospeli. To se je zgodilo koncem aprila. Po poročilih, ki jih pošiljajo nazaj rodbinam, bilo je razvideti, da jim življenje T Ameriki posebno ne ugaja. Druge zahteve, drugi običaji, a nad vsemi pa je nadležno beganje za delom. In pri tem še jedna v domačiji že skoraj nepoznana stvar, namreč strogo praznovanje nedelj in praznikov. Kdor si tam v soboto ne kupi živeža naprej za nedeljo, ta naj se ne pritožuje, da ima v nedeljo post. V nedeljo se tam z nobeno rečjo ne trguje. Konečno se glasi poročilo, da nameravajo vrniti se še v domovino, toda to še le takrat, ko bo imel vsak nekaj drobiža v žepu. Pri nas je sploh glavna skrb vlade in starišev, da se mladina naša v šolah kolikor največ mogoče izobrazi ter si pred vsem osvoji znanje nemščine. Da bo otrok le nemški znal, pa je že dobro. Toda vprašanje je, kakošen prid imajo naši ljudje od tega? Na prstih je lahko mogoče sošteti one, ki so kasneje med Nemci svoj kruh in zaslužek našli. Vsaj se tudi iz dežele ,božjega strahu" sele ljudje v Ameriko, a to še v dosti večji meri, nego od nas. Le poglejmo: Iz Prusije preselilo se je minolo leto v Ameriko ljudi 63.103, iz Bavarske 12.249 (a to z levega obrežja Rena), iz Virtemberške 1445, iz Badenije 3860, iz Saksonije 2297, iz Hesije 2220, iz Hamburga 1821, iz Meklenburške 1144, iz Bremna 1066, iz Oldenburške 1038, iz Aleacije in Lotaringije 937, iz Vajmara 368, iz Streliške Meklenburške 241, iz Koburg-Gote 234, iz Meininga 212, iz ostalih krajev Nemčije 200, torej iz cele Nemčije skupaj 98.515 oseb. Številke same govori, kako srečni se čutijo Nemci v svoji državi, kjer jim vendar nihče ne krati narodne ravnopravnosti. Nesrečni militarizem in drugi davki gnetejo tudi nemški narod, da tega že mnogi več prenašati ne morejo ter tako rekoč iz domovine svoje zbeže. Pač očeviden dokaz, da je človeku še kaj druzega za življenje treba, nego zgolj znanje nemščine in da vedno vsiljevanje tega znanja je resnično največja pretiranost našega stoletja, kajti ono ne prinaša ljudem, zlasti naši mladini ne, tolikega prida, kakor se vedno naglaša, marveč meri le ua naše potujčevanje. Naši višje omenjeni izselniki se pritožujejo največ črez to, da ne znajo angleščine. Se ve, marsikdo bo rekel: naši mladini ni mdči prebiti brez znanja nemščine, zakaj drugače bi ne našel noben mladeneč ali deklica službe pri naših trgovcih, gostilničarjih, da celo pri lončarjih, naj bi ta tudi stanoval v trgu ali vasi v sredi našega naroda. Da je temu, žal, tako, tega pa je kriva naša prirojena mehkužnost, ker niti sami ne maramo dosti za to, da bi pridobili svojemu jeziku med svojim narodom, v svojem domačem kraju pravo veljavo. Bog sam v^, kakošni nagibi nas vodijo, da se hočemo vedno in vedno še lepotičiti s pavovim perjem? Priznajmo si, da ako pogine kedaj naš narod, pa bomo mi sami tega največ krivi! Iz ljutomerskih goric, 19. avg. (V i n i ča r s k o poročilo.) Letošnji pasji dnevi se odlikujejo s posebno vročino, tako, da že zemlja zeva, trava se suši, živalim zmanjkuje vode in paše in ljudje srečno hrepenijo po blagodejnem dežju, ki bi zrak malo razhladil. Jesenski poljski pridelki bodo vsled te suše slabi ali za vinograde je to ravno pravo vreme, in naše gorice krasno prospevajo in bodo bržčas popolnoma ozdravele ter začele spet bolj roditi, kakor zadnja leta. Vsaj strupene rose še letos, hvala Bogu, ni nikjer videti, čeravno so jo vinorejski strokovnjaki že pomladi videli ter na vse načine priporočali, da bi trsje z bakreno galico škropili. Zdaj pa se vidi, da tisti, ki niso škropili, imajo ravno tako zelene in močne vinograde, kakor tisti, ki so jih bili po dvakrat škropili. To nam je dokaz, da je strupena rosa le vsled neugodnega vremenskega vpliva nastala in vsled ugodnega vremena spet nehala. Po tem takem bi utegnil prav imeti tisti berolinski profesor, o katerem so lani nekateri časniki poročali, da je v nekem gospodarskem predavanji rekel: trtna uš in strupena rosa ste stari trtni bolezni, ki vsled neugodnih vremenskih razmer hujše nastopite, pa spet lahko čisto zginete, kedar nastopi ugodno vreme. Po njegovem mnenju vinorejski strokovnjaki una|Mka borza. (Teleerafii-no poročilo.) 20. avgusta. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16 % davka) 88 gld. Srebrna , 5' , „ 100 , , 16% „ 89 „ 0% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 „ Papirna renta, davka prosta......101 , Akcije avstr.-ogerske banke...... 973 , Kreditne akcije .......... 308 „ London.............113 „ Srebro .............— , Prsncofki napoleond.........9„01 Cesarski cekini...........5 . 40 Kemike marke........ 55 „ 60 20 kr. 70 „ 85 . 25 „ 50 „ A (S-fi) i S ■fcb «i> « ^ ^ S s jg 3 ® cs ><1 S. "o' rt — = > 09 -i-i. 5 n-.s co 3 S > ® > o >X rt 1.2. "a s 3 •C Š'® o 3 i t I I Ravnokar je izišla knjiga: TAXIL: J Izpovedanja ^prostomisleca. | Cena 60 kr., po pošti 65 1 Dobiva se V Katoliški Bukvami v Ljnhljani. I g eii I OIsJNATE BARVB V koditariiklli pu^leali po pol in Jeden kilo pi'ipoi*oe*a najceneje tovarna oljnatih barv, laka in tirnega 75) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Iidajatelj - Mafija Ktlar. Odgovorni vrednik: l|Raiii Žitaik Tifk .tatoliike Tifkurne' v Ljubljani.