večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen netlelj in praznikov ob 5. uri zvečer. Uredništvo tn npravniitvo: Kolodvorak« ulioo »tov. 16 — /. urodnlkom ae moro govoriti *»ak dan od 11. do 1». aro. — Rokopiil >e n« vraiajo. — Inaoratl: 3oat*topna patll-TnU t kr., pri va6kratno.n pouav •Janji ilnje ,, popI11(t _ vejja *a IJublJano * npravnlikvn: «u oolo leto 6 gld., aa pol lota S ((ld., ta 6otrt lota 1 gld. 60 kr., na moaoo 60 kr., poiiljatnv na dom volja moaaiuo » kr. v«4. Fo poiti valja a« oalo leto 10 gl., za pol lota 6 rU1., *a čotrt lota 2 g Ul. 60 kr. in /.» jodon tnoieo 86 kr. Štev. 267. V Ljnbljani v soboto. 21. novembra 1885. Tečaj II. Po delegacijskih obravnavah. Zopet je nastopil kratek odmor v gibanji našega parlamentarnega ustroja: zasedanje dele-Eii('ij je končano, deželni zastopi še niso zbrani in Nenavadna tišina nastala je v notranji politiki naše državne polovice. Javna pozornost obrača se na ^'kanski poluotok, kjer se bratska naroda, Srb in ^°'fiar, davita v medsebojnem milovanja vrednem k°ji. Novice, dohajajoče z bolgarskega bojišča, Prtčakiijejo se z nestrpljivo radovednostjo; kdor 8e sploh s politiko bavi v naši monarhiji, stavlja Rl vprašanje: kake posledice nam bode rodila ta horba, kako bode vplivala zlasti na finančni naš Položaj? Kajti toliko je gotovo, te nas dogodki na Ju8u primorajo, mobilizovati le en oddelek naše v°jne, trebalo bode globoko seti v državno bla-Rajnico in državni proračun za 1. 1886, kateri je avs|trijske narode tako prijetno iznenadil, kazal takoj drugatno, mnogo bolj odurno oblitje! Strah tedaj pred negotovo bodočnostjo lotil se je političnih in časnikarskih krogov, polastil se Je tudi trgovinskega in finančnega sveta. Vtisu njegovemu je pripisovati, da se avstrijski rodoljub v toliki meri radovati ne more ugodnemu iz-,(to delegacijskih obravnav, katere so se skoz in skoz vršile mirno in dostojno. Kak razloček zlasti med burnimi prizori, katerih smo vajeni iz avstrijske državne zbornice, in med državniško uglaje-nim tonom, ki se je razodeval v obravnavah naše delegacije! Tudi tu so se razpravljala najvažnejša vpiašanja notranje in vnanje politike, veliki jezi-0vni Pr°blem potegnil se je v krog delegacijskih razgovorov, ali i/.ostali so mučni izgredi, kakor »furor teutonicus" nemških prenapetežev izliva v državnem zboru, razpravo bile so po vsem mirne, njih izid povoljen v vsakem oziru, in de- Listek. I> r o klela! OUinttn .Spisal Rmilo Ricliobnnrg; po R Vacnnovi (irmlo-lavi |u cisto poslovenil Janko Leban.1) (Dalje.) »O zdaj se pa lebko lepo opravim, da sprej-lnem svojega sina!" reče Lucila radostno in sreče °'Ze jej zahliščijo v očeh. »Jaz pa odidem, da sebi in vam oskrbim za-JUtrek!« (yje jean Renaud ter zapusti izbo. Uro poznejo je bila Lucila spletena in prepečena. Jean Renaud se je bil vrnol s košarico, polno 8 pristave. Ko ugleda Lucilo, ki je bila zdaj 1(leti Za 15 |et „,|aj^a, iznenaden vsklikne! »Ali 8e vam tako dopadam?" povpraša ga na> smehljaje se. kako še!" „To me veseli.*1 ,/frtko In zdaj bova zajutrekovala11, nadaljuje ' e*in Renaud veselo. „Tu imava pečenega pi- janjsko se je s tem dokazalo, da je tudi v našem parlamentu mogoče, navzlic mnogovrstnemu načelnemu protivju sprijazniti se in sporazumeti, ako se nasprotje le navlašt ter z hudobnim namenom ne poostri. Na vsak način velika moralična pridobitev, le škoda, da se iz gori omenjenih razlogov ne ocenja po svoji isti niti vrednosti! V čem pak treba iskati skrivne uzroke temu samo po sebi tako veselemu rezultatu? Sigurno baš v tem, ker so zastopniki naši v delegaciji ozirali se v prvi vrsti na svoje dolžnosti državi nasproti, na državni interes, podredivši mu svoje strankarske nazore in koristi. Zlasti desnici, katera razpolaga tudi v avstrijski delegaciji s primerno večino, gre velika zasluga v tem oziru. Kolikokrat se je poudarjalo, da državnozborski večini ne ugaja sedanja vnanja politika, naslanjajoča se na tesno zvezo našega cesarstva s sosedno Nemčijo ter na prijateljsko razmerje z rusko velesilo 1 Kolikokrat se je predbacivalo, da so nazori poljskih poslancev, na pr. glede postopanja nasproti inozemstvu, čisto različni od ouih, za koje se potezajo Čehi in drugi avstrijski Slovani? In vender se je v čudovitem soglasji od cele delegacije izražalo popolno zaupanje do politične sisteme, na kojo se upira minister K&lnoky. In to zaupanje ni ostalo zgolj platonično, ob jednem so vse stranke kar tekmovale, skupnemu ministerstvu dovoliti one svote, katere je zahtevalo v obrambo državnih koristij iu v uresničenje državnih namenov. Spominamo se na dogodke, ki so se pred nekolikimi leti še bili vršili v naši delegaciji; predstavljamo si hrupne razprave, s kojimi se je tedaj nameravala preprečiti vojna organizacija, s kojimi se je skušalo, razveljaviti bosansko okupacijo, uničiti to, kar si je Avstrija pridobila s tolikimi žrtvami — in prepričanje se polasti naše ščauca, kos gnjati, kos ovčjega sira, nekoliko trdih jajec, vkuhanega sadja, kruha, vina, biseuita. Blanche je angel! Jejva!1 t,Jejva!“ zasmeje se Lucila. 11. Po zajutreku prično pripovedovati starčku, kaj je doživela, odkar so jo bili prinesli v bdlnico v Gray-u. Pripovedovala je tak6-le: „Zdravniki v bolnišnici so obupali bili nad mauoj. Pa njih trudu in svoji krepki postavi imam se zahvaliti, da sem smrti bila rešena. Po štirinajstdnevnem blodenji zavedla sem se bila zopet. Pa moj duh je bil utrujen, skaljen, zmflčen. Nisein mogla čisto misliti." »Ko sem od čuvarice zahtevala svojega otroka, začudila se je le-ta jako. Rekla mi je, da so me glumači našli ter sim prinesli. O kacem otroku ni ničesar vedela. Na moje prošnje pa je poizvedovala in kmalu je bilo gotovo, da so glumači isti-nito imeli otroka med sabo. Zatorej sem sklenila, da hočem iskati svojega otroka in da prej ne mirujem, dokler ga ne najdem. Ozdravila sem bila toliko, da sem lahko zapustila bolnico.* duše, da je naposled moč istinitih svetovnih do-godeb vender bolj jaka, nego vsa trmoglava doktrina. Zel<5 pohvalno se je sprejelo poročilo skupnega finančnega ministra Kallay-a o bosanski upravi in njenih potrebščinah, in marsikedo izmed levičarjev, odobravajočih ministrov ekspoz£, utegnil se je vprašati na tihem: „Kak bi bil sedaj položaj na jugu in katere žrtve bi obremenile našo državo v sedanjem položaji, da bi po naših nekdanjih nazorih v tem hipu — Bosna še bila neomejena lastnina turškega sultana?!" Delegati so se baje ločili z vsklikom: „Dase kmalu zopet vidimo!" Pričakuje se namreč, da bodo dogodbe na slovanskem jugu primorale mi-nisterstvo, z nova sklicati skupni državni zastop. Ker se to le zgodi z namenom, izreden kredit zahtevati od zastopnikov avstrijskega davkoplačevalca, prouzročen po troških kake mobilizacije, izjaviti moramo le to srčno željo, da se ta bojazen ne opraviči, temveč da se posreči diplomatični modrosti, obraniti ono neprecenljivo blago, čeBar so avstrijski narodi v prvi vrsti potrebni: zlati mir namreč! SrbsUo-bolgarska vojska. Včerajšnji dan ni nam prinesel z bojišča ni-kakih važnih poročil, torej moremo sklepati, da obe vojni zavzimate še nespremenjeno svoje pozicije — da si Srbi niso še osvojili Slivnice uiti da ni še pal Vidin. Kakor se kaže našli so Srbi na hrabrosti in vstrajnosti Bolgarov več upora nego so pričakovali. Bolgari zbrali so mnogobrojne in jedrnate čete v Slivnici, in ta njihova taktika ni nikakor slaba. Srbsko središče vojne stoji tudi pred Slivnico, a kakor so kazale bitke minolih dnij, ni ni- „Bila bi se lehko do oblastev obrnila, hoteč zopet dobiti svojega otroka; pa v tem slučaji bi bila morala povedati svoje ime. Sram in malo-srčnost sta me silila k temu, da sem molčala o vsem in to tudi v b61nici. Vzdignila sem se torej sama, brez pomoči, na pot. Bila sem Blaba in zmdčena na umu. Rojila sem cel dan okoli brezi namena. Ljudje, katerih sem povpraševala po glumačih, imeli so me za prismojeno." „Zveter najdem prenočišče v hiši ubožnega delavca. Tudi til povprašam po glumačih. Mož je vedel o njih. „Da, da, to je truma Croqueferova“, dčje. „Prihaja od časa do časa v Gray, največ ob semnjih. Ste li morda žena, katero je našel Cro-quefer na cesti?" „Da, to sem jaz?* „Prav, zdaj vas spoznam. Bil sem navzočen, ko so vas odnesli na nosilu v bdlnico. In kako je mali otrok zmerom milo klical: „Mamal mama! mama!" »To je bil moj otrok!* zakličem ihteč. „Glu-mači so mi ga vzeli, glumači so mi ga ukrali !* kakor kos bolgarskim močem; če se torej od Breznika in Izvora zmagovalno dalje prodirajoč oddelek srbskega desnega krila ne združi o pravem času s središčem ter ne napade bolgarsk€.glavnC , armadf£od zad in od strani, more priti za .Me usoden dan, uničeni bi bili vsLuiihflvi dozdanii jispehi «■ Da je poToSaj za Srbe resen, pa^jasno "priča to, da se je srbski glavni tabor iz Caribroda (Bolgarija) preložil nazaj na srbsko ozemlje v Pi rot. V strahu pričakovali bodo prihodnje jd ne ve v JBelgradu poročil z bojišča; če se vzdrži srbsko središče toliko časa prefT Slivnico, da pride desno krilo od Breznika tpr prime .Bolgare odzad in od strani, paralizovani bj bili-dozdanji bolKarski uspehi; Če pa se združiteV^dovrši nrenozno. tedaj bodo Srbijihudo šlo, in morala hode vse storiti, če se bode le količkaj uspešno hotela hrnnifo litiitm.-.skih napadov. “ O vojski ob Timoku ni novih poročil. Slivnica, 19. novembra, ob 6. uri zvečer. Bitka pričela se je danes ob 7. uri zjutraj. Desno bolgarsko krilo prišlo je z včeraj si pridobljene pozicije, napalo na treh vzvišenih krajih stoječe sovražne oddelke ter si osvojilo pozicije po zel6 morilnem boji. Ko se je na tej strani vršil boj, pričel je oddelek streljati iz Slivnice na v dolini , postavljene srbske čete. Dva batalijona in dve ba- : teriji sta takoj odšli iz Slivnice ter napali Srbe. Ti so se hrabro branili, a okolo poludne morali so se umakniti krepkemu bolgarskemu napadu. Streljanje, katero je nekoliko ponehalo, pričelo se je zopet močneje ob 1. uri, ko so se Srbi na levem krilu umaknili, in posrečilo se jo ojačenim Bolgarom preprečiti Srbom dalnjo ofenzivo. Srbi osvojili so si višine pri Karlovu in To-lincah in si bodo jutri na vse moči prizadevali, da se obdržijo na tem kraji. Čo si jutri Bolgari osvojijo te pozicije, bode srbske vojne zveza na cesti z Nišem prerezana in potisneni bodo nazaj v Breznik, kjer jih pričakujejo bolgarske čete. Današnji dan je bil za Bolgare srečen. Izgube so na obeh straneh zel6 velike. Bolgari so ujeli 300 Srbov. Semlin, 20. novembra. Poraz z dne 18ega t. m. bil je provzročen po dežji in megli. Podu-uavska divizija je pričela napad, ne da bi bila čakala združitve z drugimi divizijami, tako da je stalo 10000 Srbov nasproti 20 000 Bolgarom Srbi pričeli so včeraj zopet napadati. Danes dospe 800 ujetnikov v Belgrad. B e I g r a d, 20. novembra. Garašanin odpotoval je na kraljev poziv v glavni tabor v Caribrod. Belgrad, 20. novembra. Včeraj so Bolgari na VBeh točkah hrabro odbili vse srbske napade. Levo krilo podunavske divizije je bilo nazaj potisneno. Neugodno vreme dela dalnje napade Srbov nemožne. O armadi ob Timoku ni ni-kakih poročil. „Izvestno so mislili, da ne ozdravite več, ljuba žena. A fanta vam uže vrnejo. Bodite tega gotovi!“ „A kje najdem glumače?* zastočem jaz. „Tega pa ne vem; kajti zdaj so tukaj, zdaj tam. Navadno prihajajo tjft, kjer je kak semenj “ „In naj prepotujem tudi vse Francosko, najti moram zopet svojega otroka!“ zakličem jaz. „In drugi dan uže se napravim na pot. Imela sem še kacih 60 frankov, ki sem jih nosila v svojem žepu in koje so mi odhajajoči iz b61nice pošteno vrnili. Prehodila sem zdaj Franche-Comte, Alzacijo in del Lotarinške. Zmerom zaman; Croquefera nisem mogla najti! Tako blodila sem pet mesecev. Pa moja volja je bila še močna. Moj denar je pohajal in naposled sem bila prisiljena — beračiti! Če me noge niso mogle več nositi, prenočevala sem poBkednjih, pod grmovji, in kjer koli.“ „Ob obletnici smrti mojega ljubega prihajala sem sim ter jokala po noči na njegovem grobu. Kolikorkrat sem v dolgih teh letih bila o tem času blizu, obiskala sem vselej po noči nesrečni kraj, da sem mogla tožiti in jokati." „In mislili so, da ste dub“, opomni Jean Renaud. Kalafat, 20. novembra. Srbi ne obkolijo trdnjave v Vidinu. General Lešjanin odšel je z oddelkom. Kakor se domneva, odšle so te čete na južno-bolgarsko bojišče na pomoč glavni armadi pred Slivnico. Sofija, 20. novembra. (Havasovo poročilo.) Doktor Roy poroča, da so Srbi napali na bojišči pred Slivnico ambulančni voz z ranjenci ter razmesarili ranjence; to poročilo se je mednarodnemu odboru Rudečega križa v Genfu Zastopniki vlastij so prosili vlado, naj eventualno zabrani, da se obrambe glavnega mesta ne udeležujejo brambovci in prostovoljci, da se ne da srbskim četam povod k grozodejstvom. Lanov je poročil zastopnikom, da ima srbska vojna tudi brambovce in prostovoljce. Hiša pokore. —o— Mnogokrat .-,o se uže opisovala imenitna poslopja in javni zavodi na Slovenskem. Nikedo se ni spomnil še do sedaj „hiše pokore11, ki zre raz vzvišenega mesta sredi ljubljansko stolice daleč okrog. In vender je to starodavno, temno poslopje imenitno. V njem se pokore izgubljeni državljani, v njem se očiščajo največji zločini, učinjeni v siloviti strasti človeški, ali v popolno popačeni zločinčevi duši. Naš namen ni in tudi biti ne sme, opisovati natančneje te hiše pokore, kar se tiče njene zu-nanjesti. Tudi hišnega reda in raznih naredb o varstvu hišnih neradovoljnih prebivalcih ne moremo omenjati. Naš nalog je, opisati nekoliko duševno življenje tega žalostnega, a žalibože potrebuega zavoda in ona sredstva, ki pokorč njegove prebivalce, — in kar je najbolj imenitno, tudi očiščajo duha in nrav za pošteuo bodočnost, za pravi pot po storjeni ostri pokori. Zločin ali prelomljenje človeških postav kaznoval se je pri najstarejših narodih z občno določeno kaznijo. Neomikano ljudstvo, brez urejenih državnih naredb in postav kaznovalo je zločinca navadno na mestu, ako ga je zasačilo pri zločinstvu. In take kazni brez posebne sodbe bile so jako ostre. S kamenjem pobil se je, kakor strupena kača, na mestu morilec lastnih starišev, kamnjala se je javno zakonska prešeštnica, odsekala se je roka tatinska, odrezal se je opravljiv jezik škodoželjnemu obrekovalcu. Take so bile kazni velikim zločinom pri najstarejših narodih, saj so bili neomikani in brez obče veljavnih državnih postav. Pozneje, ko je zasvitala vedno bolj in bolj človeška omika, ko je zmanjševala vfida razburjeno surovo strast in maščevanje, sodili so se javno zločinci. Najbolj spoštovani možje vseh stanov sodili so v javnem zboru izgubljenega svojega sobrata. Lucila nadaljuje : Dve leti sem zastonj zasledovala Croquefera. Naposled ga vender najdem, in sicer na nekem semnji. Njegova kor.a je bila sredi trga. Croquefer sam je stal v svoji umazano-rudeči suknji in s svojim trovoglatim klobukom na podstenji (estradi) ter je vpil na vse grlo. čakala sem, dokler niso predstave minule; potem pa poiščem Croquefera v gostilnici. Najprej je mislil, da iščem službe kot igralka. Razodenem mu, da sem ženska, ki se je ponesrečila pri Gray-u in da zahtevam svojega otroka. Mož je postal zadrežen, in na moje prošnje, žuganje in vpitje mi naposled pov6, da je njegov pavliha ušel z mojim sinom uže tisti dan, ko je družba prišla v Gray. Ko Croqueferu povem, da sem imela dvanajst tisoč frankov pri sebi, ko so me našli v onesvesti ležečo, umel je takoj, zakaj jo je pavliha pobrisal z mojim otrokom. Croquefer je bil z bog tega silno jezen. „Malopridnik!“ zmirjal je, „ou je denar spravil v žep ter nas je. . .“ Tu je naenkrat prestal. Zdelo se je, da mu je šinila posebna misel v glavo. Povpraševal me je s hlinjeno prijaznostjo po moji družini. Povedahf sem mu, da sem sama sebi prepuščena. Zdajci mi nasv«t.ujj\ naj pri njem To je bil prvi napredek v sodbonih zadevah. Posvetovali so se tu razne okoliščine, ki so poviševale ali zmanjševale zločin in po njih se je določevala kazen ali pokora. Nalagala se je potem razna pokora, in sicer za določen čas. Pri manjših zločinih se je nado-mestovala tudi s plačo v denarji, z izgubo državljanskih pravic, ali s pečatom javne sramote. Vsakemu je jasno, da je bila namenjena tu omenjena kazen ali pokora le za postavno maščevanje, za storjen zločin, da je ali popolno uničevala zločinca ali pa «a je dajala človeški družbi nazaj nespremenjenega, morda le še bolj strastnega in po maščevanji hrepenečega. Za zboljšanje, za spremembo pokvarjene nravi, za pravo očiščenje duše, kar naj bi bila glavna stvar vsake kazni, ni bila sposobna tedanja pokora. Še le, ko so se ustanovile redne države na podlagi pravice, uredile so se od prejšnjih različne kazenske postave, katerih namen je bil, ne samo kaznovati, pokoriti zločince, temveč zboljšati z njimi izgubljene, dajati jih spremenjene in v pravem smislu spokorjene človeški družbi nazaj. Postava sama je mrtva brez pomočnega sredstva, da se vestno izpolnuje. Tudi nove izvrstne kazenske postave bile bi brezvspešne, ako bi se ne bile | redrugačile kaznilnice ali hiše pokore. Dolgo ni še, kar se je mislilo obče, da le kolikor mogoče ostra kazen zboljša popačeno človeško nrav in odvrača od zopetnega zločina. Zaradi tega zidale so se temne, strašilne k»z-nilnice, kjer se je čul le jok, kletev iu škripanje z zobmi, kamer ni prišel glas opominjajoče, svareče, tolažeče besede. Povrh ukovale so se roke, vstvarjene za delo, v železje, obsojene bile so v najbolj grozovito kazen — v brezdelavnost. „Lenoba je vir pregrehe*, pravi resnični pregovor. Kako naj bi bila zboljševala torej prisiljen« brezdelavnost sprideno nrav človeško, kako naj bi se bilo dolgoletno življenje brez pouka, brez verske tolažbe prestvarjalo zavest in marljivost? SkrajU' čas bil je torej, da izginejo stari predsodki, d11 se z kaznijo zločina pokori in tudi zboljšuje zlo* činec ter prevstvarja v skesanega, očiščenega državljana. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrljsko-ogerska država. Vsi dunajski listi govorijo o zaključenji dele-gacijskega zasedanja ter soglasno konstatujejo, da je nagla in nespremenjena potrditev proračunu za 1886. leto tehtna zaupnica za vkupno vlado. V koroškem deželnem zboru predloži se predloga o uravnavi ubožnih blagajnic in oskrb revežev, poročilo o državnem zakonu glede to- ostanem. Rekel je, da si bo prizadeval, da najde ubeglega pavliho ter mi potem vrne otroka. S tem me je pridobil. Tako sem postala dekla glumaške trume, šivala sem glumačem obleko, krpala jim perilo, kuhala sem, vse — brez plačila. Pa saj mi je bil Croquefer obljubil, da mi vrne mojega otroka! Bila sem tovorna žival malopridnim glumačem; a vsaj beračiti mi ni bilo treba, imela sem strahu, da bi me prijeli." „Croquefer je tiransk, nečimeren, domišljav, grozovit in surov človek, tako, da so se pred nji® tresli vsi podložni mu glumači. Jaz pa še bolj kakor drugi! Saj od njega je bilo zavisno, ali dobim svojega otroka, ali ne. Mislila sem, da kaj poizveduje, kam je prišel ubegli pavliha; pa lagft* se mi je hudo. Bilo mu je samo na tem, da jp imel deklo, katera ga nič ni stala. O, jaz sem m" vse storila, kar sem mu le brala na očeh, da 1” mi bil le naklonjen. On je bogat, a prav — um*' zano skopušen! Pi i njem morala sem trpeti lfl' koto! Počami sem proti vsemu bila nekako otrp' nil«, podobna sem bila mašini, avtomatu! In vef>' d«r je z mano ravnal surovo in brutalno. Ne' kolikokrat sem ga cel6 pustila ter sem sama be- čenja opojnih pijač, predloga o gospodarstvenem položaji dežele in konečno predloga o ustanovitvi oskrbovalne blagajnice za onemogle in za delo nesposobne posle na kmetih. Nemški fakcijozni listi svetu oznanjajo, da pride v češkem deželnem zboru na vrsto predlog o razdvojitvi Češke. In med vrsticami bere se lahko, kako se uže veselijo takega dneva, kajti tedaj prišla bi zanje zopet prilika, da prično razdirajoč svoj posel. In več se od tega predloga tudi pričakovati ne more, kajti manjšina pač ne more dobiti kar v trenotji dvetretjinsko večino. Tuje deželo. V sredo otvoril se je nemški državni zbor. Na vnanjo politiko nanašajoče se besede otvor-nega govora se glasijo: „ Nemčija stoji v prijaznem razmerji z vsemi vnanjimi vladami. Nj. veličanstvo cesar goji za gotovo nadejo, da boji Balkanskih držav med seboj ne bodo kalili miru evropskih vlastij, ter da se vlastem, katere so za vsako izmed njih dragocen mir Evrope pred sedmimi leti H pogodbami zagotovile, tudi posreči, pridobiti tem pogodbam spoštovanje pri balkanskih narodih. Nj. veličanstvo cesarja navdaje prepričanje, da ne bode manjkal božji blagoslov dozdanjim uspešnim |n izadevaujem naše politike za vzdržanje evropskega miru.“ „Temps“ poroča, da so severne vlasti popolnoma jedine o rešitvi balkanskega vprašanja; nejedine so le v vprašanji, ali nuj Aleksander še ostane bolgarski knez ali ne. Sprejelo se je združenje vzhodne Rumelije z Bolgarijo in istotako odškodovanje Srbije. Iz Berolina pa se poroča, da Nemčija ue dopusti nikake spremembe v ozemlji. Uradni „Varšavski Dnevnik" piše, da bi v lučaji, če se vojskn med Srbijo in Bolgarijo bolj 1'azširi in bi se za Bolgare na slabo obrnilo, Rusiji ne preostajalo druzega, nogo da pošlje svoje čete na balkansk poluotok ter tu naredi mir in red. Če bi pa Turčija prevzela to nalogo in bi Srbijo zavrnila, skrbela bi Rusija za to, da se Macedonija in Rumelija ohranite Turčiji. Kar se tiče Avstro-Ogerske, vršijo se med Dunajem in Petrogradom dogovori, v katerih se je Rusija iz-rekla zadovoljno, da Avstrija konečno anektira ®°sno in Ercegovino, če prepusti Rusiji prosto roko v Bolgariji. Nemčija da je baje uže pridobitna za rusk načrt Razne vesti. ~~ (Škandal v gledališči.) „Nar. Listom" Poroča, da so se v Zadru 9. t. m. vršili grozni skan-l' Politična oblast ni dovolila, da bi se predstavljala ^ °rist bivšega gledališčnega igralca Papadopolija beneška burka, v kateri je imel ta glavno ulogo igrati. se je zagrinjalo vzdignilo in so jo pričela druga !gra igrati, začulo so je divje vpitjo v glodališči in ručeč rojila po svetu. Pa nadejati sem se smela, da le po Croquefe u pridem pavlihi na sled, in tako sem se zopet in zopet vračala v svoj jarem! Nekega dne opazi Croquefer, da znam pisati in računati. Od tega časa bila sem povišana v de-narničarko. A tudi pri predstavah morala sem, čudno ošemljena, molčč sodelovati. Kolikor mi je tudi to bilo zoperno, vender sem storila za — 8v°jega otroka! Mislila sem, da le Croquefer mi 8a more zopet dati! Tako sem se zmerom bolj in J Pogrezovala v revščino; a hvala Bogu, svojo P°Steno8t, spoštovanje do sebe ohranila sem zmerom !. Tako smo prišli minolega maja v Gray letnemu semnju Croquefer se je zmerom pri-Zadeval, da je kaj novega občinstvu ponujal. Na lse* nm pride, da pokaže ljudožrko. Jaz naj bi Izvzela to vlogo. Bil je pa gotov, da porečem ,ll0'l Zatorej mi začne pripovedovati, da je prišel ''a »led ubeglega pavlihe in da moj sin še živi. az sem bila vsa iz sebe samega veselja. Croquefer n,‘ je pripovedoval, da je Leon postal velik in eP i a da ga pavliha skrbno skriva. Le on 'ti°r« pavliho primorati, da otroka zopet vrne. In 0 hoče tudi storiti, samo moram mu narediti klici; „Fuori Papadopoli!“ (Papadopoli vun!), kateri so se četrt ure ponavljali. Dame so bežale prestrašene iz gledališča. Policija zaukazala je, da prestava preneha in se gledališče za ta večer zapre. Ta škandal, kakor tudi druge, ki so se zadnji čas v Zadru vršili, provzročili so iredentisti. — (Grozno dejanje.) Iz Londona se piše Ravnatelj Midlanške železniške družbo Josip Ellios poročil se je 16. t. m. z 191etno Elizo Preston, hčerjo zdravnika Charla Prestona Zaročenca nastopila sta isti dan navadno potovanje in Ellios plačal je pri blagaj-nici znesek za lasten kupe prvega razreda. Zaradi toga se je vsa ženitovanska družba, katera ju je do kolodvora spremila, srčno smijala. Tik Derbyja začuje se pa iz njunega kupdja strašen krik; ko se vlak vstavi, zagledajo mlado žouo mrtvo s prerezanim vratom, soproga pa tudi smrtno ranjenega. Ellios zaklical jo strašno siuejajoč se: „Nikdo ni vedel, da norim!" — (Čudna poroka.) Iz Chicage naznanja se sledeča prav amerikanska dogodba: Posestnik plantaž Henry Summers. mestnega sveta član, prišel je 26ega oktobra ob 9 uri zjutraj k župniku Brindol-u ter ga jo prosil, da naj gre z njim , ker ga v njegovi hiši čaka opravilo, ki so ne da nikakor odložiti. V krasuo palačo došedši peljo Sunnners duhovnika v sobo, kjer je mlada deklica brez zavesti in težko sopeča ležala Summors rečo : „To jo moja hči Cicily Mary; zbolela jo za vnetjem možgan; prodon jo zgubila zavest, pustila me je priseči, da jo v slučaju, ko bi bila no-varuost za ujono življenje, duhovnik takoj z mr. Johnom Cartersom poroči, z možem, kojega je leta dolgo strastno ljubila. Želela jo to posebno zaradi tega, da bo njegovo ime na njenem nagrobnem kamnu vpisano. To žoljo hočem s\ojenm ljubljonoinu otroka spolniti." Ker gaje očo v svoji obupnosti prosil, da naj so podviza, poroči duhovnik nezavedno deklico z ženinom Cartersom Pa komaj jo doklici nataknil prstan, odprž ta oči in začudeno okoli pogloda. Mr. Summors pa roče smejajoč so: „To jo moja iznajdba, kako da se nepokornim otrokom do živega prido. Mislite-li, da naj na poroko s pomočjo klorofor-a od vlade patont vzamem¥“ — Mr. Cartors odpeljal je eno uro poznejo svojo zaročenko šiloma v svojo hišo; Mary Summers je na to za smrt obolela. — (Zvest pos.) Kmet proda kupcu ovco ter mu da tudi svojega psa pod pogojem saboj, da ga do-spevši domov nazaj podijo Temu pa pes tako dopado, da ga sklone obdržati in ga zapre. „ Sultanu" so pa vender posreči, rešiti so iz zapora in ker misli, da ima mož tako malo pravice do ovac, kakor do njoga, teče na pašo, zbore tam ovce svojega gospodarja in jih ženo domov. Kako oči da je gospodar naredil, ko je vso svojo čredo videl prod saboj, si lohko vsak misli. — (Iz otročjo sobe) Anica: „Mama, kupi mi vender majhno sestrico 1“ — Mati (začudena): „Kaj pa boš ž njo začela?'' Anica: „Tepla jo bodom!" ljubav: predstavljati moram ,divjo ženo1. Kaj sem hotela storiti? Imela sem samo j e dno misel, misel na ubozega mi otroka! Pustila sem se torej „ozaljšati", kakor se je Croqueferu prav zdelo. Tako opravljena stopila sein na Gder. Zdajci zagledam naenkrat med gledalci tudi — Rouvenata! — Moja srčnost me naenkrat mine. Gujus in zaničevanje se me loti pred Croqueferom in kri mi stopi v glavo. Croquefer me je hotel siliti, da bi nevredno svojo nalogo izvršila; a jaz sem ga pahnila od sebe ter zbežala sem. Strgala sem nesrečno krinko s sebe, milosrčna komedijantinja mi pomaga, da si oblečem staro svoje oblačilo ter mi povč, da so Croquefer n>kdar ni brigal za mojega otroka, nego da se mi je zmerom le lagal. Ubežala sem še isto uro z milimi franki, katere sem si bila piistradala. In Bog me je potem čudno ohranil do današnjega dne, dokler nisem prišla do svrhe, dokler se nisem vrn’la domov! On me je pro-kletstva oprostil, odprl je moje srce zopet nudeji in veselju! Ime Gospodovo bodi češčeno!!!“ (Daljo prihodnjič.) Domače stvari. — (Na imendan Nj. veličanstva pre-s v i 11 e cesarice,) najvišje pokroviteljice tukajšnje Elizabetine otroško bolnico, počastila je omenjeno bolnico gospa baronovka Emilija Winkler ter bogato obdarovala otroko z jestvinami; blagosrčna gospa je skrbno povpraševala bolniškega ravnatelja dr. Kovača po zdravji v bolnici se nahajajočih otrok. — Ravno ta dan je pokroviteljica gospa Božeua Grampošič oskrbela bolnim otrokom južino. — (Šolstvo.) Ukaz ministra za bogočastje in uk s 25 oktobra 1885. 1, št. 18439, vsem deželnim šolskim oblastvam določuje, da morajo biti kolekovani vsi dvojniki (duplicati) šolskih naznanil, letnih in odpustnih spričal pri splošnih ljudskih in meščanskih šolah, in sicer vsaka pola s kolokom 1 gld. — (Kapela v Murija n išči) blagoslovljena bode 26 t. m. zjutraj ob 8. uri. Blagoslovil jo bode premil, gospod knezoškof in potem daroval sv. mašo. Nameravano je bilo sicer blagosloviti jo 19. t. m , to je v praznik sv. Elizabete, ker je več razlogov bilo za ta praznik Toda delo so ni moglo dovršiti zaradi preveliko zaprok in težav. Tudi sedaj bode dovršeno samo najpotrobnojšo, drugo se bode napravljalo polagoma, kakor bodo dopuščalo okoliščino. Dopoludanska slovesnost bode bolj v domačem krogu, popoludnd bode pa vsakemu prosto priti v kapelo ter bode ob 4. uri pridiga, potem pete litanije z blagoslovoma in darovanje za kapoline potrebe. — (Klub pisateljskega podpornega društva) ima danos zabavon večor v čitaluiški restavraciji. Oital bodo g. dr. Vošnjak konec svojega spisa: O mističnih prikaznih človeškega duha. — (Društvo zdravnikov v K ran j s ki)ima v četrtek, dno 26. t m , ob 6 uri zvečor mesečno sejo, pri kateri bodo predavali gg. vladni svetnik dr. Valenta, primarni zdravnik dr. Fui in vladni svdtnik dr. Koosbacher. — (Izpraševalci za verouk v izprašo-valno komisijo) za ljudske in meščanske šole je imenovalo knezoškofijstvo gg.: kan. Andr. Zamejica, prof. Frid. Križnarja in katoheta Jos. Klemenčiča. — (Štajerski deželni odbor) dovolil jeza železnico Poličano-Konjice podpore 300 gld. iz deželnega zaklada. — (O dogradenj i Rudolfove železnice do morja) razgovarjal se je dne 18. t. m. celovški mostni odbor ter sklenil peticijo do obeh zbornic državnega zbora, naj se Celovec sprejmo v izvoljeno črto. — (Nesrečna obitelj.) Iz Domžal se nam piše: Pri Antonu Vagaji iz Vinj h. št. 20 stanoval je tudi njegov zet Janez Rems s svojo ženo Terezijo. Med tastom iu zetom bil je vedno ravs in kavs, in sicer pripovedujejo ljudje, da je bilo temu vzrok lehkomišljeno in razuzdano življonjo Remsevo. Nikdo se tudi ni posebno začudil, da se je tako žalostno življenje žalostno koučalo. — Dne 17. t m. prido Rems o polunoči vos pijan domov ter zahteva od tasta, da naj mu hišna vrata odpre. Ta pa mestu toga zagrabi s zajčarji nabasano puško ter skozi odprto okno na zeta vstreli iu ga smrtno rani. Terezija Rems hotela je prihodnji ds n svojega moža v ljubljansko bolnišnico prepeljati, a umrl jej je med potom. — (Tepež in požar.) Iz Mengiša se nam piše: Dn > > » srebru.........................82' 70 Zlata renta............................................ 108-75 b°L avstr, renta.......................................... 99 90 Deklice n&rodne banke............................... 864’ — Kreditne delnice........................................ 284 50 London 10 lir sterling...................................125 60 20 fr&nkovec............................................. 9'996 Cekini c. kr.......................................... 5.98 100 drž. mark.............................................61-70 Tujci. I)n6 19. novembra. Pri Maliči: Landau, Engel, Lowy, Beinhaker, Scliwarz, Prieglhof, Gerstenberg, trgovci, z Dunaja. — Grof Hermann iz Gradca. Pri Slonu: Westen, Bartha, Ehrentbal, trgovci, z Dunaja. — Kovač, tovarnar, in Starke, s soprogo, iz Inomosta. Eckinann, inžener, iz Gradca. Pri Jnžnem kolodvoru: Potočnik iz Maribora. — Bajt, posestnik, s soprogo, iz Lesc. — Verderber in Maierle, posestnika, iz Dečina. — Zupan, orgljar, iz Kamne Gorice. Pri Avstr, carji: Sterk, žend. stražmešter, iz Kopra. Umrli so: Dn6 19. novembra. Marija Kerne, gostinja, 74 let, Kravja dolina St. 11, starostno opeSanje. Dn6 20. novembra. Ema Bilina, hiš. posestnika hči, l'/i 1-, Na Bregu št. 2, ošpice. — Marija Kimovec, hči hiš. posestnika, 4 1., Trnovske ulice št. 9, davlca. V civilni bolnici: Dn6 19. novembra. Martin Dolenec, delavčev sin, 2 dni, čeljustni kr«. — Marija Cajhen, delavčeva soproga, 80 1., starostno opešanje. Dn6 20. novembra. Amalija Dolenec, delavčeva hči, 3 dni, črevesni katdr. — Janes Kokalj, delavčev sin, 2 meseca, življenjska slabost. — Jakob Možina, gostač, 72 let, za rakom. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja •Stanje 1 baro- i Tompo-motra ratura v ram | Volrovi Nebo Mo-krina v mm 1 g a * 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738 03! — 3 0 739-47 j 2-2 739-751 1-4 1 vzh. sl. svzh. sl. vzh. sl. obl. obl. obl. 5-60 dež 3STa3±ixie3&i bohinjski sir (ltiO) 10 prav po ceni priporoča J. R. Paulin v Ljubljani, špecerijska trgovina, Špitalske ulice št. 2. as2s?rasH£rESBi«5Ensa5B5BffasasBSB5H5^. Umetne uj zoloe Ixx zolooTrjsig vdevlje po najnovejšem amerlkanskem načinu brez ! vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse zobne oper&olje (39) 65 zobozdravnik A. Paichel, « poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. [K iMMasasasMasasHSBasasaHasasasasasasasB^ Dobička vredni zaslužek. Stalne osebe vseh stanov, ki se hote pečati z razprodajanjem zakonito dovoljenih državnih in premij-nih srečk na plačilne obroke, vsprejmo se z jako dobrimi pogoji; ako se pobrinejo, morejo g mesečno zaslužiti 100 do 200 gld. Ponudbe z navajanjem dosedanjega poslovanja vpo-šiljajo naj se pod naslovom: Rudolf Mosse, Wien, sub „E. 1001“— Dopisuje naj se nemški. (165) Vredni zaslužek. 6—3 Kisla voda, kopelišče Radvanj Vsled obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona je radvanjska kisla voda kot specifikum pri: protinu, knmnji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, branibo-rici, bralioru, zlatenici, želodec-nih boleznih in pri kataru v občo. Kopelji, stanovanja, restavracija ceno. Zaloga: F. Plautz, Stari trg, Ljubljana. svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino1. Garodovi poskusi so dokazali, da jo ogljcno-kisli ,,Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljšo in najgotovoje zdravilo. 52—80 (81) O. LIJI g g Carsko, marčno in boek- pivo iz pivovara bratov K o s 1 e r priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. M ayerjeva trgovina piva v steklenicah [lini W 1 knjiga: V založništvu našem izišla je na svitlo Šaljivi Slovenec. Zblrba najboljših kratkočasnic lz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnili učitelj. 12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr. I|. v. Klramajr & Fefl. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. KXKKXKXKXOXXKXXXKX X X £ Veliko pozornost g provzročajo povsodi iz Prve dunajske tovarne K ^ za tkano blago po propisih naj večjih medicin-2 skih veljakov iz čiste volne izdelani, gosto tkani, J* zdaj moderni £ zdravotni zimski jopiči £ K Moji zdravotni jopiči so, kar je le moč misliti, najtoplejša in vrlin tega najzdraveja obleka, 2 X kaiti: X * IX M X X X X 1.) ista ohrani telo jednakomerno toplo; 2. ' ' ■ ‘ gld. 1,80 .j varuje pred premrazenjem, ker nastali pot vsprejemlje prodirna volna; 3.) prilega se vsakemu životu ter je 4.) izredno praktična, prikladna in po ceni, kor velja samo X s Nihče naj torej ne zamudi, komur je kaj le-žeče na zdravji, naročiti si takoj takov zdravotni J® zimski jopič, kajti le-ta je boljši nego vsaka druga ** zimska obleka. V pristni kakovosti prodaja samo " in jedino ^ 3 I. Dunajska komisijska in eksportna trgovina J Dunaj, 111. Kolonitzgasse št. 8. H Pri naročilih zadostuje uže, če se povž, kako K veliko, srednje ali malo. — Pošilja se proti po-^ vzetji. (166) 6—3 ^ xxxxxxxxxxoxxxxxxx V knjigarni Ig, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg se dobivajo: Josipa Jurčiča Zbraai spisi. I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. V.zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški valpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 48 Ustanovljeno za in ženske možke le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti It-lO metrov ( za Sld- 4>96 iz dol)1'e 0VAi° vollie; xa I » » 8,— » boljše » » jedno obleko I » » 10>— s fi"e „ » v » » 12,40 » jako fine » » Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za gospejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40. Črni kožuliasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plaščo zoper dež in oblačila. Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 6, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plaSče, tifl, loden, komis, predenino, clieviot tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Jai stitaft fa/torlšlca, zaloga -v Brnu. Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolžili od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabriikih cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firmo sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (125) 24—23 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vsprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po BO kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. Itt. v. Kl8inmayr & Fefl. Bambere-ova knjigarna v Ljubljani. Odgovorni urednik J. Nagli«. Tiskata in Kalasrata Ig. v. Kleinmayr A F*d Hamliorg v Ljubljani