54 Didakta 191 DAN ODPRTIH VRAT – EKODAN IN 150 LET GIMNAZIJE LEDINA / Tatjana Ferder Brunšek, prof. geografije in zgodovine / Gimnazija Ledina V prispevku bom opisala potek in izvedbo dneva odprtih vrat in okroglo mizo na Gimnaziji Ledina. Dogodka sta potekala v oktobru 2016 in sta rezultat timskega dela članov ekoodbora na gimnaziji. Z okroglo mizo smo želeli predstaviti pomen ekošole in njenih dejavnosti v času, odkar smo ekošola. Poudarek je bil na dejavnostih, ki preko ekošole na gimnaziji od leta 2008 zelo zaznamujejo dinamiko in projektno delo ter uspešno širijo ekološko zavest med dijaki in učitelji. Ker v tem šolskem letu praznujemo tudi 150 let Gimnazije Ledina, smo ponosni, da se na vzgojno-izobraževalnem področju preko ekošole razvija tudi kritičnost do okolja, narave in sebe. Ekodan – dan odprtih vrat je priložnost za predstavitev pouka in pomena razvoja ekološke zavesti na naši gimnaziji. Na šoli in izven nje so potekale delavnice in predavanja, v katera smo vključili vse dijake in učitelje. Ker je na gimnaziji 840 dijakov, je bil to velik izziv, vendar pa z dobro in pravočasno organizacijo dejavnost ni predstavljala težav. Pri tem smo bili pozorni na izbrane teme, ki so upoštevale tudi učne načrte določenih predmetov. Pri izvedbi smo izkoristili še povezovanje šole z lokalno skupnostjo, dali priložnost medpredmetnemu povezovanju na šoli, timskemu delu, pomagali smo pri usmerjanju dijakov v bodoče poklice, motivirali dijake pri kreativnosti in osebnostnem izražanju. POMEN IN CILJ PROJEKTA Na Gimnaziji Ledina že nekaj let orga- niziramo dan odprtih vrat, ki je name- njen dijakom, bodočim gimnazijcem in širši lokalni skupnosti, da spoznajo delo in dinamiko življenja na šoli. Or- ganizacija je rezultat timskega dela ekoodbora. Ekodan je v šolskem letu 2016/2017 potekal izjemoma v dveh dneh. Vzrok je v 150-letnici Gimnazije Ledina. Tako smo 20. oktobra 2016 namenili ekošoli in njenemu delovanju na naši gim- naziji posebno pozornost s pripravo okrogle mize. Namen je bil predstaviti pomen ekošole in njenih dejavnosti v času, odkar smo postali ekošola. 21. oktober 2016 je bil namenjen, tako kot že nekaj let, dnevu odprtih vrat in ekodnevu. Cilji projekta so bili sledeči. - Razvijanje ekološke zavesti med di- jaki in učitelji v okviru tematskih sklopov, pri katerih sodelujejo vsi dijaki in vsi učitelji. - Spoznavanje različnih ustanov, ki so povezane s primeri dobrih praks glede ekotem (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, Fakulteta za gradbeništvo in geo- dezijo, Kmetijski inštitut, podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires). - Učenje in predstavitev veščin di- jakov (izdelava kreacij iz plastenk, kreativno pisanje, snemanje krat- kih filmov na temo »energijske pijače«, izpeljava ankete na temo »pogostost uživanja energijskih pijač med mladostniki«, analiza vsebnosti različnih snovi v ener- gijskih pijačah). - V šolskem letu 2016/2017 Gimnazi- ja Ledina praznuje 150 let. V tem dolgem in bogatem pedagoškem ustvarjanju smo v zadnjem dese- tletju predstavili tudi delovanje ekošole in s tem poudarili pomen ekoloških dejavnosti v vzgoji in izobraževanju. POTEK EKODNEVA V šolskem letu 2016/2017 smo v okviru ekodneva predstavili potek rednega pouka, nato so sledile delavnice in predavanja na šoli in izven nje. Teme so bile splošno ekološke; izdelava kre- acij iz plastenk, pasti energijskih pijač, predstavitve institucij in njihovih do- sežkov v znanosti. Dan je bil sestavljen iz treh vsebinskih sklopov. Prvi sklop je bil povezan s potekom rednega pouka, ki je trajal tri ure po rednem urniku. Drugi sklop je bil vezan na potek delavnic in pre- davanj na šoli. Tretji sklop je vklju- čeval obisk institucij izven šole. Vsi udeleženci ekodneva so bili obveščeni o poteku dneva preko vabil, internetne strani in informatorjev – dijakov, ki so osnovnošolce sprejeli in jih usmerjali k pouku. Dejavnosti na temo »kreacije iz pla- stenk« v prvih letnikih smo v šolskem letu 2016/2017 izvajali drugič. Ker se je v lanskem šolskem letu ta dejav- nost izkazala kot zelo inovativna in kreativna, smo jo kot primer dobre prakse vključili še v to šolsko leto. Dija- ki so z veseljem sodelovali po oddelkih, kjer so določili ime in vrsto kreacije ter z izdelovanjem slednje dokazali, da je izdelovanje oziroma praktični del pri pouku več kot dobrodošla de- javnost. Delo prvega letnika je bilo razdeljeno na dva sklopa: prvi sklop je predstavljal enomesečno pripravo pri urah likovne umetnosti, drugi sklop pa končno izdelavo, predstavitev in postavitev izdelka na šoli. Tema drugega letnika je bila energij- ske pijače. Znotraj oddelka so se dijaki razdelili v skupine, ki so v okviru ra- zreda izvedle anketo o uživanju ener- gijskih pijač. Dijaki so si ogledali video ter v laboratoriju določali vsebnost Slika 1: Skulptura s prikazom vsebnosti sladkorja v posameznih pijačah Didakta 191 55 kofeina in iskali druge sestavine v energijskih pijačah. Cilj dela v skupi- nah je bilo osveščanje o »nevarnostih« uživanja energijskih pijač. Ena skupina pa je izdelala skulpturo s prikazom vsebnosti sladkorja v različnih pijačah. Ta skulptura je bila na ogled vsem dijakom v predprostoru šole. V sklopu kreativnega pisanja so dijaki izražali svoja mnenja in znanje tudi v obliki pesmi. ENERGIJSKE PIJAČE Včasih vzamemo energijske pijače, mislimo, da so dobre, ampak je drugače. Vsebujejo veliko škodljivih sestavin, kot so kofein, tavrin in niancin. Medtem ko vsi ostali že spijo, nekateri v red bullu iščejo energijo – mislijo, da bodo dobili krila, v bistvu vzamejo škodljiva poživila. Da so smrtno nevarna, se ne zavedajo, stranske učinke pa spregledajo. Nekaterim ustavi se srce za vedno, ko slišimo o tem, nam postane bedno. Mladi jih spijejo veliko preveč, od vsega sladkorja čisto so preč. Zdaj veš, če se hočeš nekoga znebiti, v roke mu daš samo red bull piti. Ela Rozina, Isabela Rizvič, Katja Nered, Anastasia Romanenko, 2. F Dijaki četrtih letnikov so obiskali Fa- kulteto za gradbeništvo in geodezijo. V okviru njihovega tehničnega dneva so se dijaki razdelili v skupine po dvaj- set dijakov. Za našo gimnazijo je to pomenilo deset skupin. Vsaka skupina je bila udeležena pri najmanj treh de- lavnicah, ki so vključevale tudi aktivno sodelovanje dijakov. Skupina, katere spremljevalka sem bila, se je udeležila delavnice o gibanju tal med potresom na primeru Slovenije, ogledala si je model podtalnice ter se seznanila z laserskim skenerjem in njegovim ustvarjanjem digitalne slike. Sledil je pogovor z dijaki, ki so bili zadovoljni z obiskom in predstavitvami. Izrazili so željo po obisku drugih fakultet in predstavitvi drugih poklicev. Z obi- skom fakultete smo seveda izpolnili vsaj dva pomembna cilja: spoznavanje fakultete, ki je povezana s primeri do- brih praks glede ekotem, in predsta- vitev poklicev dijakom, ki se odločajo o vpisu na fakulteto. SEZNAM DELAVNIC IN PREDAVANJ Dejavnosti po letnikih Letnik Naslov dejavnosti Organizacija znotraj šole Organizacija izven šole (predavanja in ogledi) 1. letnik Izdelava kreacij iz plastenk Učitelj likovne umetnosti in razredniki prvih letnikov 2. letnik Pasti uživanja energijskih pijač Učitelji kemije in biologije Biotehniški izobraževalni center 3. in 4. letnik Dejavnosti na osnovi globalnega učenja Učitelji in razredniki 3. in 4. letnikov kot spremstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Goodyear Dunlop Sava Tires, Kemijski inštitut Dejavnosti v drugem letniku Številka dejavnosti Naslov dejavnosti Nosilni aktiv 1. Analiza vsebnosti različnih snovi v energijskih pijačah Biologija 2. Izdelava in izpeljava ankete na temo »pogostost uživanja energijskih pijač med mladostniki« Geografija 3. Kreativno pisanje, snemanje kratkega filma na temo »energijske pijače« Slovenščina 4. Predavanje v povezavi z Biotehniškim izobraževalnim centrom (BIC) Kemija Dijaki tretjih in četrtih letnikov so si ogledali posamezne institucije in zno- traj njih izvedeli o njihovem delovanju: 1. Fakulteta za gradbeništvo in geo- dezijo (izvedba tehničnega dneva) 2. Obisk in ogled Ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in turizem 3. Strokovni ogled podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires 4. Strokovni ogled Kemijskega inšti- tuta (enološki laboratorij) V posameznih skupinah na predava- njih in delavnicah je bilo od 20 do 60 dijakov. Na vsakem oddelku sta bila najmanj dva nadzorna učitelja, ki sta pregledala prisotnost dijakov. Predavatelje na šoli so sprejeli ko- legi učitelji, dijaki pa so se jim po končanem predavanju zahvalili za sodelovanje. OKROGLA MIZA Okrogla miza je obravnavala vpraša- nja, povezana z okoljskimi dejavnostmi Gimnazije Ledina, ki v letošnjem šol- skem letu obeležuje 150-letnico. Ob tej priložnosti so bili naši gostje: mag. Darja Silan, nacionalna ekoko- ordinatorka za srednje šole, Simona Dijak, vodja kampanje Pozor(!)ni za okolje, in mag. Tomaž Ogrin z Instituta Jožef Stefan. Sodelovali sta tudi dijaki- nji tretjega letnika. Debata je potekala v sproščenem vzdušju z izmenjavo stro- kovnih in življenjskih izkušenj. Poslušalci so bili predstavniki razredov, učitelji in člani ekoodbora. »Beseda eko je postala obrabljena fraza, ki jo uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali njenega bistva.« S temi besedami je profesorica Bojana Petrin izpostavila problem, ki pa za Gimnazijo Ledina vsekakor ne velja. Šola je namreč leta 2010 s podpisom listine postala del nacionalnega pro- grama Ekošola, ki praznuje letos že 20 let. Uspešna vzpostavitev ekošole 56 Didakta 191 in 150-letnica naše gimnazije sta zelo dobri priložnosti za okroglo mizo. Najprej je ekopot predstavila mento- rica in pobudnica ekošole na naši gi- mnaziji, prof. Nika Cebin. Gimnazija Ledina je že vrsto let udeležena v več projektih, ki pripomorejo k večji oza- veščenosti dijakov in tudi ostalih drža- vljanov. Ekološko delovanje se je začelo s škatlami za ločevanje odpadkov, nato nakupom posebnih košev, danes pa je šola vključena v projekt »Ekošola kot način življenja«, kampanjo »Pozorni za okolje«, dijaki pa sodelujejo tudi pri ekokrožku in ekoparlamentu. Na šoli je vsako leto organizirana tudi do- brodelna akcija zbiranja zamaškov za invalidne otroke in Dan brez cigarete. Na okrogli mizi, ki so jo sestavljali mag. Darja Silan, Simona Dijak, mag. Tomaž Ogrin in dijakinji gimnazije, tretješolki Brina in Eva, so izpostavili probleme, s katerimi se ljudje srečujemo vsak dan, a nanje preprosto nismo pozorni, kar nas pripelje tudi do glavnega namena ekodelovanja, to je ozaveščanje. Strupe- ne snovi v zraku, onesnaženo vodovje, onesnaženi gozdovi – vse to je le del vse bolj pereče tematike, ki ne zadeva le Slovenije, temveč ves svet. Živimo v potrošniški družbi, kar se vidi v količi- ni odpadkov in tudi mentaliteti ljudi, ki ohranjanju narave posvečajo vedno manj pozornosti. Ekološko delovanje in ohranjanje narave je velikokrat v nav- zkrižju z dotokom kapitala, kar še pove- ča težavnost delovanja v smeri zmanj- ševanja škodljivih posegov v pristno, naravno okolje. Seveda pa ukrepi, kot je učinkovita raba energije, tudi zmanj- šujejo stroške, ki jih šole lahko porabijo za druge koristne namene. Srečujemo se tudi z vse večjo prostorsko stisko, ki jo kompenziramo s krčenjem narav- nih površin ter posledično rušenjem biološke diverzitete in vrsto škodljivih posledic za okolje. Vse pa le ni tako črno, kot se morda kaže na prvi pogled, in Gimnazija Ledina je vzoren prikaz ekološko ozaveščene mentalitete. Vse to se ne vidi le v ukrepih, ki jih je šola sprejela do sedaj, temveč tudi v delo- vanju dijakov pod mentorstvom prof. Nike Cebin, ki zadnja leta postajajo vse bolj predani ohranjanju čistega okolja, kar vsako leto pokažejo na čistilni ak- ciji, ki se je udeležijo tako gimnazijci kot tudi osnovnošolci in otroci iz vrtca. Dijakinji gimnazije Brina in Eva sta kot posebno pomembne izpostavili izven- šolske projekte in dejavnosti, povezane z ekologijo, saj se jih dijaki udeležujejo prostovoljno in nanje ne gledajo le kot na šolsko obveznost. Kot večina sprememb se mora tudi sonaravno mišljenje najprej utrditi v posamezniku, če želimo videti spre- membe. Ni potrebno veliko – ugašanje luči, varčna poraba vode, ločevanje od- padkov in morda ureditev domačega vrta – že tako majhna sprememba je velik korak na poti k čistejšemu okolju. Seveda pa se ta miselnost ne sme usta- viti pri posamezniku, za spremembe je potrebno prizadevanje skupnosti in za zgled te skupnosti se lahko obrnemo prav h Gimnaziji Ledina. PREDNOSTI EKODNEVA Največji uspeh je, da številčnost di- jakov in obiskovalcev ni več ovira, predvsem pri kvalitetni izpeljavi de- javnosti. Kvalitetna izpeljava pomeni, da se upoštevajo interesi dijakov, po- trebe in sposobnosti. Dijaki so nosilci aktivnosti in s tem lahko izražajo svoje veščine predvsem v praktičnem smislu. Prednosti so tudi sodelovanje razreda, timsko delo in način dela, pri katerem lahko dijaki svoje pridobljeno znanje nadgradijo z lastnimi idejami. Izboljšuje se sodelovanje s kolegi uči- telji, ki svoje delo nadgradijo tudi s svojimi idejami. Tudi sodelovanje institucij, ki nam pomagajo pri izvedbi s svojimi pre- davatelji ali predstavitvami, se iz leta v leto širi, kar ima številne prednosti. Izpostavila bi dobro sodelovanje med različnimi vzgojno-izobraževalnimi institucijami, ki nudijo našim dijakom povezavo med različnimi znanji, nji- hovo nadgradnjo ali pa prenos znanja in izkušenj v prakso. Seveda je to za določene institucije (fakultete) tudi priložnost, da dijaki dobijo izkušnjo z Slika 2: Okrogla miza na Gimnaziji Ledina Didakta 191 57 različnimi fakultetami, katere kandi- dati bodo morda v prihodnosti. Ekodan je tudi osrednji dogodek eko- šole, ki bo v šolskem letu 2016/2017 predstavila svojo dejavnost in vzgojno- -izobraževalni pomen na gimnaziji, v okviru 150-letnice gimnazije. Ekodan na šoli je priložnost za vključitev vseh učiteljev in dijakov, seveda tudi staršev in lokalne skupnosti. Vabila vsako leto pošljemo v bližnji vrtec, osnovno šolo in dom starostnikov, s katerim sode- lujemo tudi preko drugih dejavnosti. Dogodek se oglašuje tudi na šoli (dis- plej) in internetni strani. IDEJE ZA PRIHODNOST Ekodan je primer uspešno izpeljane- ga dneva na gimnaziji, pri tem gre za nadgradnjo klasičnega pouka. Povezovanje šole z obiski ustanov in predavanj ter delavnic je prispevalo k celovitosti in nadgradnji znanja preko izkustvenega učenja, sodelovanja in timskega dela. Za prihodnost imamo v načrtu enak način sodelovanja in učenja. Novi cilj je vključitev obveznih izbirnih vsebin (OIV dejavnosti). Tako bi vključili predavanja in institucije, ki pokrivajo področja zdravstvene vzgo- je, državljanske vzgoje itd. v okviru OIV dejavnosti. Glavni prednosti bi bili organizacija dela in pokritost te- matskega področja. Drugi predlog je izpeljava kariernega dneva, ki je na- menjen prepoznavnosti poklicev in vzgojnih institucij. Tatjana Ferder Brunšek že 23 let poučuje geografijo na Gimnaziji Ledina. V tem obdobju je deset let vodila geografski krožek in pripravljala dijake na geografsko tekmovanje. Preko Zavoda za šolstvo je sodelovala v kar nekaj projektih; v obdobju od leta 1998-2000 v projektu Spremljava gimnazijskega programa za predmet geo- grafija, v obdobju 2000-02 je bila vodja projekta Analiza in vrednotenje podobe kot osnovnega sporočila o lastnostih pokrajine pri pouku geografije in projekta Terensko delo v Ljubljanici. Trinajst let je bila tudi zunanja ocenjevalka za geografijo. Od leta 2010, odkar je Ledina tudi eko šola, je našla nove poti in izzive kot ekokoordinatorka.