Poštnina Dlačana pri pošti Radovljica- tO GLASILO OBČINE LUKOVICA December 2003, letnik 5, številka 10 Knjižnica Domžale Ljubljanska 1230 Domžale 4. decembra v Kulturnem domu lanka Kersnika v Lukovici Sv. Miklavž jeee... prišel in navdušil Polna dvorana otrok v pričakovanju sv. Miklavža Foto: Danilo Kastelic Tudi naši občani v Domu počitka. Me 3. strani ngeš praznični december občutijo drugače. Foto: Danilo i Več na. (astelic ve&ele 6o%ćč«ce, fttt- ten u&fre&to- novo teto 2004. Tudi letos je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici priskočil na pomoč Rotarv Club iz Domžal in pomagal sv. Miklavžu pri nakupu daril za rej-niške otroke iz občin Moravče, Domžale, Mengeš, Trzin in Lukovica. Preko 179 rejencev seje celo leto trudilo in pričakovalo darilo za svoj trud, ki ga ob koncu leta prinaša Miklavž. Otroci rejen-ci ravno tako pričakujejo darila kot otroci iz urejenih družin. In res, v nabito polni dvorani ni manjkalo upov polnih otroških src, ki so pričakovala Miklavžev prihod. Vesela igrica KUD Miran Jarc iz Škoc-jana je navdušila otroke in jim krajšala čas do prihoda Miklavža. Se posebej so se bali parkeljnov, ki so prišli že pred njim in jo zagodli otrokom, vendar samo v igrici. Tu in tam je kdo od otrok tudi zajokal in poklical na pomoč mamico. Pričakovanja so se uresničila takrat, ko je v spremstvu angelčkov in s polnim košem daril na oder prišel sv. Miklavž. Miklavž je vsakega otroka posebej poklical na oder in mu podelil darilo, pred tem pa se je z vsakim prijazno pogovoril. Otroci so bili daril zelo veseli in se Miklavžu zahvalili zanje ter ga povabili, naj jih prihodnje leto ponovno obišče. Vsi so zagotavljali, da se bodo v šoli in doma trudili, saj si bodo le tako zagotovili, da jih bo dobri mož še obdaroval. Za nejeverne Tomaže pa naj bo letošnja igrica v poduk, kajti sv. Miklavž je pravičen in vse vidi in sliši. *fi> Danilo Kastelic M VSEBINE Naš gost: Zdenka Pengal 4-5 Okrogla miza o spolni vzgoji 10 Motokrosist Klemen Gerčar 12 Črna resnica rokovnjača 15 aktualno ROKOUnjCIČ Spoštovane bralke in bralci! Naše delo v Uredniškem odboru se počasi zaključuje. Po spremembi Statuta Občine Lukovica na zadnjem Občinskem svetu 15. decembra je sedanji Uredniški odbor razrešen. Rok za izvolitev novega pa je šestdeset dni od objave v Uradnem vestniku Občine Lukovica. Opazili boste, dragi bralci, da na naslednjih straneh polemiziramo tudi o tem, kakšen naj bi bil Rokovnjač v bodoče. Ker se je nekaterim iz zdajšnje občinske strukture zdel časopis preveč desničarski, so pričeli razmišljati, kako bi na politično premeten način sedanji Uredniški odbor, ki ima štiriletni mandat (torej še dobri dve leti), predčasno razrešili. To jim je sedaj tudi uspelo. Slovenci smo pregovorno poznani kot varčen narod. Vsako stvar želimo narediti čimbolj poceni in ravno na to karto je pričela igrati občinska struktura ob pomoči nekaterih svetnikov, češ da je ta Uredniški odbor razsipen in da ga je potrebno zato razrešiti, na njegovo mesto pa postaviti novega v drugačni sestavi, ki bo po njihovi želji leve prove-nience (ta bo po njihovem mišljenju bolj varčen?!). Izgleda, da želijo imeti naši občinski oblastniki občinske medije pod svojo kontrolo, tako kot je to že vseskozi na nivoju Republike Slovenije. Ti ljudje se ne zavedajo, da je denar za izdajo Rokovnjača davkoplačevalski, da je to denar levih, srednjih in desnih, kar pomeni, da bi morala biti tudi vsebina oziroma sestava uredniškega odbora politično uravnotežena. To pa je v sedanjem uredniškem odboru tudi bila. Po dolgi razpravi na zadnjem občinskem svetu močno dvomim, da smo v Občini Lukovica sposobni izdajati politično uravnotežen časopis. Pa vendar stvari niso tako črne kot izgledajo. Nihče ni nenadomestljiv in tudi Lukovica bo kmalu dobila novega urednika in nove dopisnike. Upam, da se bodo zavedali in pokrivali vse dogodke v tem kraju, četudi z versko ali drugačno vsebino. Upam, da ne bodo klonili pritiskom župana, tako kot nismo mi. Ceno smo plačali s predčasno razrešitvijo. V naš čas sta prišla zopet božič in novo leto. Naj nam vsem skupaj prineseta več resnične topline, ki bo ogrela duha. Ne pozabite na pisanje, saj se časopis ne ukinja. Članke oddajte pravočasno do 13. januarja prihodnjega leta. Srečno! A Marta Lavrič Tomšič, urednica Obvestilo za javnost Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, obvešča, da začne Izpostava Domžale v ponedeljek, 8. 12. 2003, poslovati na novi lokaciji, na Ljubljanski 72 a - ( SPB 1, v nekdanjih prostorih Agencije za plačilni promet). Na novi lokaciji izpostave so vam informacije na voljo na telefonskih številkah: - Avtomatski odzivnik 724-60-00 - Informator 724-60-21 - Vodja izpostave 724-60-23 - Izterjava davkov in prispevkov 724-60-17 - Izterjava kazni za prekrške 724-60-18 - Dohodnina 724-60-06 - Davek iz dejavnosti 724-60-07 - Davki na premoženje 724-60-10 - Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 724-60-14 Uradne ure za poslovanje s strankami ostanejo nespremenjene. Mojca Pavlin, direktorica Davčnega urada Ljubljana Bodi zvezda, ne meči petard! Policija se vsako leto znova srečuje s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem koje tako početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči, ...), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena v času od 26. 12. 2003 do 2. 1. 2004, je pa tudi v tem času posebej prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic in domov za ostarele, v bližini vrtcev in šol, v bližini cerkva, kinodvoran in gledališč ter na stadionih, v prevoznih sredstvih, na drugih površinah, kjer so športne in druge prireditve, na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi. Vsaka uporaba pirotehničnih izdelkov na zgoraj naštetih krajih pomeni kršitev Uredbe o pirotehničnih izdelkih, v primerih prizadejanih telesnih poškodb ali povzročitve materialne škode pa kaznivo dejanje. /'. /' Domžale Vsem bralcem Rokovnjača želimo blagoslovljen božič in srečno v letu 2004 ter obilo užitkov ob poslušanju naše glasbe. Godba Lukovica OZVVS Domžale, sekcija Lukovica čestita veteranom in občanom občine Lukovica ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije. Vsem želi vesele božične praznike in srečno v novem letu 2004. aktualno Dom počitka Mengeš Voščilo smo ponesli med naše občane VDomu počitka Mengeš v decembru sije mnogo lučk, ki krasijo njihove hodnike. Vse je drugače kot sicer. Prijetna dobrodošlica varovancev že pri samem vhodu me je prepričala, da je vzdušje v domu zelo prijetno. Najprej sem spoznala direktorico Ireno Gričar, ki me je predstavila socialni delavki Lidiji Krivec Fugger. Želela sem se namreč srečati z našimi občani, ki so v tem varnem zavetju našli svoj drugi dom. Gospa Lidija mi je povedala, da biva pri njih deset naših občanov. Prisluhnite njihovim razmišljanjem v prazničnem decembru. Franc Smrkolj iz Bršlenovice pod Trojanami: Gospod Franc seje obiska zelo razveselil. Pravi, da je z oskrbo v tem domu zelo zadovoljen. Razveseli se vsakogar, najbolj pa domačih. Velikokrat se spomni svojega domačega kraja, doma in kmetije, kjer je živel še pred letom in pol. V novem domu, pravi, seje kar hitro vžjvel. Zdravje mu še dopušča svobodno gibanje. Tako se lahko pridruži vsakršni družabnosti, ki jih organizirajo v domu. Poje v pevskem zboru, ki ga vodi delovna terapevtka Andreja. Občasno nastopijo tudi na kakšni zunanji prireditvi. Jože Burja iz Brezovice pri Zlatem Polju: Tudi gospod Jože je pred enajstimi leti v Zlatem Polju še čutil utrip podeželja in kmečkega življenja. Tudi on je živel na kmetiji. Pa je prišla bolezen, nenadoma, in je moral v oskrbo. Popolnoma je odvisen od drugih, ki sicer lepo skrbijo zanj. Pravi, da bi še kar bilo, če ne bi občutil hudega domotožja. Pred dnevi ga je razveselil prihod Miklavža. Malči Kočar iz Lukovice: Se malo pa bo štiri leta, odkar je gospa Malči zapustila stanovanje na Stari pošti v Lukovici. V novem domu je zadovoljna, saj doma ne bi imela tako kvalitetne oskrbe. V začetku je bilo hudo, je povedala. Zelo se razveseli obiskov. Zdravje pa ji na srečo dopušča, da se lahko sprehodi po domu. Največja prijateljica ji je knjiga. Na omarici je bilo naloženih cel kup knjig, ki jih ji dostavijo prijazne gospe iz delovne terapije. Zelo jo zanimajo tudi novosti v naši občini, saj je v teh letih stike z našim okoljem popolnoma izgubila. Ne more si predstavljati, kakšen je izgled doline z novo avtocesto, zato se je Rokovnjača še posebej razveselila. V njem bo prebrala novice, ki ji bodo obudile spomine na Lukovico. t> Marta Lavrič Tomšič lavna obravnava predloga Odloka o lokacijskem načrtu območja sanacije kamnoloma v Lukovici Bo v Lukovici res cementarna? Javna obravnava predloga Odloka o lokacijskem načrtu območja sanacije kamnoloma v Lukovici je potekala 26. novembra 2003 v Lukovici. Na mestu današnjega kamnoloma naj bi v bodočnosti nastala obrtna, stanovanjska in športno-rekreacijska cona s primerno prometno ureditvijo in ostalo infrastrukturo. Naročnik načrta je podjetje Grasto d.o.o. iz Domžal. Na javni obravnavi so poleg strokovnega izvajalca dokumenta Vere Rutar in Helene Kričaj iz Regijske razvojne družbe Domžale prišli tudi Matija Cerar - član občinskega sveta, Janez Hrovat - član Odbora za komunalno dejavnost, prostorsko planiranje in okolje, Stanislav Smrkolj -predsednik KS Lukovica ter štirinajst krajanov. Uvodni prestavitvi predloga prostorskega akta, ki se v skladu z novo zakonodajo preimenuje v lokacijski načrt, je sledila daljša razprava. Nekatere je motilo, da ni bilo storjeno to, kar je bilo obljubljeno že leta 1990, ko je bil sprejet Odlok o ureditvenem načrtu kamnoloma, ki določa način sanacije. Po njihovem mnenju je potrebna takojšnja sanacija. Ob teh pomislekih je strokovna izvajalka prostorskega akta Vera Rutar zagotovila, da se bo eksploatacija kamnoloma prenehala takoj, ko bo dosegla zadnje koordinate in le do tja bo možno izkoriščati kamnino. Preko te meje to ne bo več možno. Očitno bo imelo Ekološko združenje Črni graben še veliko dela, saj se bo moralo zavzemati proti predvideni obrtni coni. Krajani so v strahu, da se bo na tem območju naselilo cementno podjetje, ki ga po nekaterih govoricah načrtuje podjetje Strabag iz Avstrije. Tudi na to pripombo je izvajalka odgovorila, da so v obrtni coni dovoljene dejavnosti, ki ne povzročajo motnje v okolja. Pripombe krajanov so zlasti govorile v prid sanacije območja. Kmet, ki ima del tega zemljišča tudi v lasti, je to zahtevo odločno postavil in povedal, da so na tem območju nekdaj gnezdili krokarji. Zanimalo ga je, kako je v tem primeru poskrbljeno za varstvo narave. Po mnenju izvajalke pa z naravovarstvenega vidika na tem področju ni nič pomembnega. Velik problem so še vedno zemljišča, saj denacionalizacija še ni dokončno izpeljana. Na očitke prisotnih, da nosilec rudarske pravice koplje pod kotom 90 stopinj, je Vera Rutar odgovorila, da trenutna eksploatacija ne poteka v skladu s tem dokumentom, po njegovem sprejetju pa bo ta dokument postal zanj obvezen. Nekateri so menili, da Grasto obstoječega rudarskega načrta ne upošteva in vsiljuje svojega, ki je zanj ugodnejši in da obstaja bojazen, da bo nosilec rudarske pravice po končani eksploataciji zapustil območja kamnoloma, ne da bi ga saniral. Ob koncu obravnave so se prisotni odločili, da svoje pripombe pisno posredujejo na Občino Lukovica. A Marta Lavrič Tomšič BODICA: Divje odlagališče gradbenega materiala, na Prevojah Foto: Danilo Ka.stelic naš gost Rokounjač Zdenka Penpal, ravnateljica OŠ lanka Kersnika Brdo Ob podpori sodelavcev je ravnateljevanje lažje Tokratna gostja Rokovnjača je vedno urejena gospa srednjih let. Opravlja pomembno delo v občini, ki je zaradi aktualnih razprav o šolstvu v Sloveniji tudi vse bolj pod drobnogledom javnosti. Rojena Ljubljančanka, ki se je po poroki preselila v Domžale in pozneje v lastno hišo v Dobu, mati dveh odraslih otrok, o sebi samokritično pravi, da je bila razvajen otrok, vse dokler ni pre-stopila šolskega praga. Šola jo je že v prvem razredu tako očarala, da je v njej želela ostati. Tako se je po končani gimnaziji lotila študija slovenščine in angleščine na Filozofski fakulteti. Zakaj prav slovenščina in angleščina? "Bližje so mi družboslovni predmeti, na odločitev sta verjetno vplivala tudi dva prijetna učitelja angleščine. Čeprav pri nobenem predmetu nisem imela težav, sem že v osnovni šoli rada brala in tudi sama kaj napisala. Pri obeh predmetih sem bila zelo uspešna in tudi kombinacija je primerna za poučevanje." Torej z zaposlitvijo niste imeli težav? "Res ne. Takoj po diplomi leta 1978 sem začela delati v osnovni šoli v Dolu pri Ljubljani. Na Brdo sem prišla učit slovenščino in angleščino 1985. leta, v času ravnateljevanja Stane Stopar." Mnogi starši pravijo, da ste bili odlična učiteljica angleščine in da je škoda, da ne učite več. Kakšni so bili motivi, da ste se prijavili na razpis za mesto ravnateljice? "V glavnem spodbuda iz kolektiva. Rada sem bila učiteljica. Svoje delo sem velikokrat preverjala tudi pri učencih. Otroci so me ocenili, da sem stroga, da pa veliko naučim. Izhajala sem iz tega, da sem bila rada učiteljica in sprva nisem mislila na ravnateljstvo. Ko se je gospa Stoparjeva odločila za upokojitev, mi je predlagala, naj se prijavim na njeno mesto. Prej o tem nisem razmišljala. Spodbudili so me tudi nekateri kolegi in kolegice, ki so menili, da imam organizacijske sposobnosti ter da sem natančna in vztrajna. Bili smo v dobrih odnosih, o problemih smo se znali pogovoriti. Ravnateljstvo sem tako vzela kot nov izziv, nekaj drugačnega. Verjela sem, da bom lahko delala, če me bo kolektiv sprejel in Zdenka Pengal podprl. Prijavila sem se in bila izbrana. Prvi mandat je trajal štiri leta, zdaj teče prvo leto drugega, petletnega mandata." Torej niste potrebovali šole za ravnatelje? "Sem. Šola za ravnatelje je pogoj, ki ga lahko opraviš tudi, ko si že ravnatelj, vendar v prvem letu službe. Ravnatelji, ki so že imenovani, imajo pri vpisu prednost." Kako poteka ta šola? "Obstajata enoletni in dveletni študij. Izbrala sem prvega, ki poteka ob vikendih na Brdu pri Kranju s predvsem seminarskimi metodami dela. Intenzivno smo delali ob sobotah in nedeljah. Do naslednjega srečanja pa smo morali na obdelano temo napisati seminarsko nalogo ter jo predstaviti pred skupino kolegov. V enem letu je bilo šest takih nalog." Kot ravnateljica ste poslovodni in pedagoški vodja šole. Kateri del službe je težji? "Na poslovodnem področju je dela zelo veliko, tam pa učitelji nismo strokovnjaki, tako da za pedagoško delo, za katerega smo usposobljeni, žal pogosto zmanjkuje časa. Ravnatelji smo enotnega mnenja, naj bi se ti dve funkciji ločili. Poslovodni direktor bi vodil poslovanje, pedagoški vodja pa bi organiziral pedagoško delo. Poslovodni del zahteva zelo obsežna poslovna, finančna in pravna znanja, ki jih kot učitelji nismo imeli. Zato si neka- teri ravnatelji za reševanje zahtevnejših pravnih zadev najamejo odvetnika. Pri nas imamo srečo, da smo priključeni Skupnosti osnovnih šol bivše domžalske občine. Imamo skupno računovodstvo, direktorica pa je pravnica, ki nam brezplačno pravno svetuje. Delo pa olajša tudi občutek, da v kolektivu držimo skupaj, da me sodelavci podpirajo, in da znamo probleme in konflikte, do katerih tudi pride, strpno rešiti. Brez takega kolektiva bi bilo moje delo mnogo težje." So se šolarji od začetka vaše poklicne poti do danes kaj spremenili? "Ja, so se spremenili. Predvsem so zahtevnejši, živahnejši in manj spoštljivi do šole, šolskega dela in učiteljev. Saj so od nekdaj šolarji kaj ponagajali ali ušpičili, vendar se zdaj večkrat pojavljajo resnejši prekrški in nesprejemljivo vedenje. Predvsem pa učenci zelo dobro poznajo svoje pravice. To je prav, zdi pa se mi, da vedno manj poznajo svoje dolžnosti. Čeprav vsako leto ponovimo šolski red -pravice in dolžnosti, otroci, tako kot odrasli, raje slišijo pravice in jih tudi bolj izpostavljajo." Kakšni se vam zdijo učenci iz Črnega grabna v primerjavi z ostalimi slovenskimi otroki, glede na to da komunicirate tudi z drugimi ravnatelji? "Splošno mnenje je, da smo lahko veseli, ker smo zunaj večjega mesta. Pri nas je manj nasilnega vedenja, manj poškodb na šoli in na primer na avtomobilih učiteljev. Na mestnih šolah je tudi več negativnih vplivov "z ulice" - droge, alkohola in cigaret. O tem sklepam iz pogovorov s kolegi. Občutimo, da vsi ti problemi prihajajo tudi k nam, čeprav se trudimo, da ne bi. Z učnega vidika pa se zdi, da so mestni otroci malo bolj razgledani, imajo več vpogleda v literaturo tudi doma, bolj izobraženi in nekateri premožnejši starši otrokom lahko nudijo širši vpogled in sodelovanje na več področjih in je zato učni uspeh lahko nekoliko boljši. Pri nas tudi imamo take učence, vendar je delež učencev iz socialno šibkih družin znaten in ti imajo doma slabše pogoje (manj literature, obiskov predstav, več televizije in morda računalnik bolj za igrice kot kaj drugega). Morda je tudi to vzrok za šibkejši učni uspeh pri nekaterih učencih. Ko pridejo mestni učitelji k nam, rečejo: Rokopnjač naš gost 5 "Kako so luštni učenci!" Veliko bolj so mirni, vodljivi, učitelje bolj upoštevajo." Starši smo do učiteljev čedalje bolj zahtevni. Vas to moti? "Moti ne. Vedno poudarjamo, da potrebujemo sodelovanje staršev, in to je res. Res je tudi, da se starši vedno več odzivajo in da je to dobro. Poslušamo jih in jih skušamo tudi čimbolj upoštevati. Včasih morda moti način. Zazvoni na primer telefon in nekdo od staršev, ki se ne predstavi, se začne razburjati zaradi neke stvari. To pa je težko. Tudi če prosim, naj se predstavi, da bi lahko v pogovoru stvari razrešili, odkloni, češ, da bo "nastradal" otrok. Za tak način nisem, sem pa za odprt pogovor in predloge. Lahko tudi po telefonu, pomembno pa je, da se človek predstavi, da se lahko pogovarjamo. Na tak način smo se še vedno odzvali." Ali so otroci pri kritikah staršev zavarovani pred "povračilnimi ukrepi" kritiziranih učiteljev? Imate izdelano kakšno varovalko ali enostavno zaupate učiteljem? "Zaupam učiteljem. O teh stvareh se večkrat pogovarjamo na pedagoških konferencah, ko pride do razčiščevanja kakšnih težav. Probleme poskušamo razrešiti s starši. Če je potrebna prisotnost otroka, je poleg vedno tudi svetovalna delavka, ki zastopa njegove interese. Da bi prišlo kasneje v razredu do maščevanja...? Jaz zaupam učiteljem in verjamem, da nihče na šoli ni tak, je pa to zelo težko preverjati. Druge poti kot pogovora z učitelji ne vidim. Če pa pride do take situacije, želim, da mi starši to povedo." Kaj menite o pobudah, da bi razbremenili učence zadnjih razredov devetletke tako, da bi jim priznali za izbirne vsebine zunanje izobraževanje po verificiranih programih (glasbena šola, verouk, plesne in jezikovne šole ...)? "Ravno o tem je bil govor tudi na nedavnem srečanju ravnateljev v Portorožu. Konec koncev bi lahko ... Minister Gaber je poudaril, da mora obvezni izbirni predmet imeti vse značilnosti šolskega predmeta, saj je tudi ocenjevan. Mislim, da so zunanje dejavnosti za otroke pomembne, obvezujoče in obremenjujoče. Če bi do takega dogovora prišlo, ne vidim problema, bi pa morali vsebine teh dejavnosti pregledati in potrditi strokovnjaki. Glasbena šola in verouk imata značilnosti predmeta, ven- dar bi bilo treba pri verouku preveriti, ali je v skladu z ustavo, da bi se upošteval kot šolski predmet." Kako ocenjujete sodelovanje šole z Občino Lukovica? "Zelo dobro, tako s prejšnjim županom in njegovimi sodelavci kot s sedanjim županom in delavci občinske uprave. Referentka za vzgojno-izobraževalne in predšolske zadeve na občini je strokovno usposobljena, ima dober pregled nad svojim delokrogom in je strpna sogovornica. Občasno sem povabljena na sejo občinskega sveta, kjer lahko zastopam interese šole in vrtca. Večjih problemov v sodelovanju ne vidim, so pa stvari, na katere ne morem vplivati. Ena takšnih je pomanjkanje finančnih sredstev v občini, kar pa ne velja samo za šolski resor." Odmevna je bila tudi nedavna okrogla miza o spolni vzgoji v osnovni šoli. Kakšno je vaše mnenje o njej? "Zadnje čase zelo konstruktivno sodelujemo s svetom staršev. Dobivamo dobre predloge in pobude. Ena takih je bila tudi ta okrogla miza, s katero smo na šoli zelo zadovoljni, tako z izvedbo kot z obiskom. Do okrogle mize je prišlo zaradi razprave na svetu staršev glede vzgoje o spolnosti, ko je starše zmotil naslov letošnjega otroškega parlamenta in naravoslovnega dneva v osmem razredu (varna spolnost, zdrava spolnost). Učitelji smo razmišljali o tem, kako staršem povedati, da se že dolga leta na tem občutljivem področju zavzemamo za iste stvari kot oni. Na okrogli mizi smo skupaj ugotovili, da so pogledi na spolno vzgojo res enaki. Naslova otroškega parlamenta, ki so ga predlagali otroci na lanskem državnem parlamentu, ne bomo spreminjali, vsebina pa bo z učenci obravnavana odgovorno in premišljeno, ustrezno različni starosti in zrelosti otrok. Predvsem pri mlajših bo v ospredju prvi del vsebine - humani medsebojni odnosi. Preko pogovorov smo prišli do zaključka, da naslova "varna spolnost", "zdrava spolnost" res nista najustreznejša, sta lahko zavajajoča, zato smo naslov naravoslovnega dneva spremenili v "Spolna vzgoja". Podobna izkušnja je bilo oblikovanje vizije šole. Dobro smo sodelovali učitelji, starši in učenci. Prepričala sem se, da imamo res skupne vrednote. Vizija je ideal, proti kateremu stremimo, je pogled naprej. Nismo še na cilju, tega se vsi zavedamo. Vprašanje je, če kdaj bomo. Cilj poskušamo doseči, pot si je treba včasih tudi sproti začrtati. Če imamo skupne vrednote, smo na tej poti skupaj." A Zinka Meden aktualno Rokounjač 0 Rokovnjaču... "Če me more kdo s trdnimi dokazi prepričati, da je moja sodba kriva ali da napak ravnam, bom svoje mišljenje rad spremenil: zakaj resnica je, ki jo iščem in ki od nje nikoli nihče ni imel škode. Pač pa trpi škodo vsak, kdor vztraja v svoji zmoti in nevednosti" CESAR MARCUS AURELIUS-dnevnik Zdi se mi prav, da odgovorim na pisanje urednice, če mi bo to sploh dovoljeno kot županu občine, katere glasilo je Rokovnjač, saj mi je običajno v glasilu dovoljen le omejen prostor. Očitki v prejšnji številki so prikrojeni, netočni in celo lažnivi. Ko zapraviš denar, ki ti je namenjen za vse leto že v septembru, je enostavno vse zvrniti na politiko in na župana, ki naj bi prepovedal izhajanje glasila. Vprašam se, kaj bi bilo, če bi tako delali vsi porabniki občinskega proračuna, in ko bi sredi leta porabili ves namenski denar, potem pa kar samoumevno pričakovali še več denarja. Po zakonski dolžnosti sem torej opozoril urednico o porabljenih sredstvih, ki so prekoračila namenjeni denar. Opozorila ni bil deležen samo časopis, ampak še mnogi drugi porabniki, ki so kazali tendenco prekomerne porabe. Urednica mojega opozorila kot kaže ni jemala resno in se ni strinjala z mojo pristojnostjo ter je zahtevala, da vso stvar obravnava občinski svet, kar seje tudi zgodilo. Občinski svet je celo na moj predlog z rebalansom povečal sredstva namenjena časopisu, v zahvalo pa sem dobil politično obarvano "pojasnilo" in uvodnik urednice, kar je povsem nepotrebno in kar se mene tiče, pomilovanja vredno. Trditev urednice, kot piše v uvodniku, "politična barva uredniškega odbora ne ustreza", je tisto, kar si jaz pravzaprav želim, torej to, da naš Rokovnjač sploh ne bi bil obarvan politično, ne tako ne drugače, ampak da bi bil na kar se da visok strokoven način zanimiv in bi pisal predvsem o dogajanju in življenju v naši občini in o politiki le toliko in le tisto, kar je nujno. Vsako skrivanje osebnih interesov za katerokoli politiko naj ne bo naš značaj, ampak naj bosta to resnicoljubnost in odkritosrčnost. Naša občina naj bi bila in ostala prostor, kjer ne bi bilo "velike" politike, ampak skupno prizadevanje za razvoj in zagotavljanje zakonskih dolžnosti in potreb občanov po naših sicer skromnih možnostih. Vse leto smo v upravi opozarjali urednico na porabo denarja, vendar ni bilo razumevanja. V večini podobnih občin je glasilo občutno cenejše, predvsem tudi na račun honoriranja in honorarjev od pridobljenih reklam v višini 25 % in predolgih (po številu znakov plačanih) prispevkov pa smo mi med najdražjimi. Urednik je pristojen med drugimi tudi za to, da članke po potrebi krajša (v Moravčah mora na primer oddani članek uredništvu obsegati največ eno tipkano stran). Očitek, daje prostor omejen Za boljšo predstavo navajam računovodske podatke na dan 20. novembra 2003, ko še niso zajeti stroški novembrske številke in še nekateri drugi: številka prihodki odhodki število strani za objavljene oglase stroški urejanja, tiskanja in distribucije po pogodbi honorarji uredniškega odbora in honorarji za pisanje člankov honorarji uredniškega odbora za pridobitev oglasov november/2002 32 153.749,53 SIT 582.543,27 SIT 342.040,00 SIT 35.999,00 SIT december/2002 40 858.592,00 SIT 1.138.000,00 SIT 321.007,00 SIT 214.153,00 SIT januar 2003 36 211.717,00 SIT 635.000,00 SIT 353.450,00 SIT 40.227,00 SIT februar 2003 24 212.342,47 SIT 500.000,00 SIT 329.573,00 SIT 37.530,00 SIT marec 2003 24 178.905,77 SIT 488.000,00 SIT 319.071,00 SIT 39.982,00 SIT april 2003 32 188.280,00 SIT 558.000,00 SIT 361.501,00 SIT 39.982,00 SIT maj 2003 24 249.946,57 SIT 500.000,00 SIT 288.506,00 SIT 49.020,04 SIT junij 2003 24 213.617,42 SIT 500.000,00 SIT 311.793,00 SIT 41.536,50 SIT avgust 2003 20 222.732,33 SIT 481.000,00 SIT 248.665,00 SIT 46.147,00 SIT september 2003 24 230.129,00 SIT 293.800,00 SIT 313.659,00 SIT 37.416,00 SIT SKUPAJ 280 2.720.012,09 SIT 5.676.343,27 SIT 3.189.265,00 SIT 581.992,54 SIT ostali stroški glasila Rokovnjač Vzdr. računalniške opr. 37.444,00 SIT pisarniški material 174.418,13 SIT telefonski stroški 66.145,21 SIT študentski servis 22.847,04 SIT skupaj 300.854,38 SIT skupaj prihodkov 2.720.012,09 SIT skupaj odhodkov 9.748.455,19 SIT aktualno Rok mšŠEn m ( .... ali ga je premalo, ne drži, saj zadnji Rokovnjač že dokazuje, da je tudi šestna-jststranski časopis dovolj dolg in vsebinsko lahko dovolj pester. To so mi potrdili tudi priznani novinarji, ki so na mojo prošnjo časopis pregledali in pripominjali predvsem na razvlečen ost prispevkov. In če primerjamo izdatke za Rokovnjača še malo drugače, so izdatki za vsa društva s področja kulture, športa in kmetijstva skupaj manjši, kot stroški Rokovnjača. Ni primerljivo govoriti o odstotkih proračuna, ki so namenjeni glasilu, raje govorimo o denarju, kar pomeni letos 10.340.000 SIT po sprejetem rebalansu, ali kot je bilo predvideno pred tem, bi moralo zadostovati 9.000.000 SIT. Verjetno ste opazili tudi, da v časopisu ni več glavnega sponzorja, ki je odpovedal sodelovanje, potem ko je izvedel, da si delež za pridobljeno reklamo nakazuje tudi urednica, ki v tem podjetju še nikoli niti ni bila. Naj navedem še nekatera dejstva: Že v januarju 2003 je občinska uprava opozorila urednico, da je bil opravljen kar velik prenos odhodkov za novembrsko in decembrsko številko iz leta 2002 (2.633.742,27 SIT). Aprila, ko je zopet izšla številka na 32 straneh, je bil Uredniški odbor preko urednice ponovno obveščen o prekomerni porabi. Maja se je urednica pogovarjala z županom in direktorjem občinske uprave o nujnosti krčenja stroškov in obsega časopisa. Na julijski seji občinskega sveta je bilo obravnavano poročilo o realizaciji proračuna za obdobje januar-junij, iz katerega je razvidna poraba za glasilo Rokovnjač v višini 7.170.437 SIT kar je 80 % predvidene porabe za leto 2003 (poročilo je prejel tudi Uredniški odbor). Ko je občinska uprava ugotovila, da so proračunska sredstva porabljena in celo presežena, je obvestila Uredniški odbor, da (citiramo): "Glede na dejstva, žal, ugotavljamo, da po izidu septembrske številke glasila Rokovnjač, ne bo možno izdati nobene številke več za nadaljnje mesece v letošnjem letu (oktober, november in december)." Iz tega je po besedah urednice nastal "županov ukrep", ki naj bi bil politične narave, ali kakor je zapisala v dopisu Občinskemu svetu (dopis z dne 17.10. 2003): koje župan že v uradnem dopisu prepovedal izhajanje glasila," kar seveda ni res. Z dopisom smo opozorili na potratnost in na prekomerno porabljena sredstva. Izjava urednice, ki jo je podala na seji občinskega sveta 27. 10., da urednica prejema za delo urednika 300 SIT na uro, ni točna. Po izplačanih honorarjih za leto 2003 bi delala že več kot 2000 ur, kar je skoraj celoletna urna obveznost za poln V spodnji tabeli so razvidni stroški izdajanja podobnih glasil v primerljivih občinah, ki so nam jih posredovale občinske uprave navedenih občin: Naklada Številk na leto Povprečno št. strani Sredstva v proračunu za leto 2003 Povprečna cena enega izvoda časopisa Občina Lukovica 1750 11 16-24 10.340.000 SIT 537,14 SIT Občina Trzin 1300 11 24 10.000.000 SIT 699,30 SIT Občina Moravče 1500 10 24 7.759.000 SIT 517,27 SIT Občina Komenda 1600 11 12 3.022.000 SIT 171,70 SIT Občina Mengeš 2600 11 36 6.600.000 SIT 230,77 SIT Občina Bled 4200 8-10 16- 24 7.000.000 SIT 185,19 SIT deloven čas. Res je, da so večja od načrtovanih tudi pridobljena sredstva, vendar se od njih odštevajo honorarji za pridobitev oglasov, davščine in stroški obdelave in tiska in kot že rečeno, smo več kot to upoštevali pri rebalansu, kjer smo postavko povečali za 1.340.000 SIT. Za primer naj navedem, da oglas na zadnji strani časopisa stane oglaševalca 100.000 SIT. Občina plača 16.666,67 SIT DDV ter 24.509,00 SIT (honorarja za pridobitev oglasa in 25 % dohodnine) in če odštejemo vse stroške za tisk ene strani, ki znašajo 24.482 SIT, ostane dejanskega prihodka le 34.342 SIT. V letošnjem letu je bilo kot prihodek glasila pridobljenih 2.720.012,09 SIT (20. 11. 03), kar je upoštevano v prihodkih in odhodkih proračuna. Odgovorni urednik je v skladu z veljavnim Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica št. 8/2002) dolžan, da: - občinskemu svetu predlaga programsko zasnovo glasila in odgovarja za njeno uresničevanje; - občinskemu svetu posreduje polletno in letno poročilo o poslovanju glasila; - občinskemu svetu predlaga razrešitev posameznih članov upravnega odbora v času trajanja mandata oziroma imenovanje novih članov; - naroča, pripravlja in ureja glasilo; - predlaga občinskemu svetu sprejem cenika avtorskih honorarjev, reklamnih oglasov in drugih sporočil; - izvaja druge naloge s področja uresničevanja programske zasnove in izdaje glasila; - vodi delo uredniškega odbora in je odgovoren za uresničevanje uredniške politike; - odloča o višini nadomestil za člane uredniškega odbora in ostale sodelavce v okviru zagotovljenih sredstev za posamezno številko glasila ter glede na aktivno sodelovanje posameznih članov uredniškega odbora; - predlaga strokovno izobraževanje članov uredniškega odbora in stalnih dopisnikov in odloča o višini finančnih sredstev za to; - predlaga organizacijo dopisniške mreže; - odloča o višini finančnih sredstev za izobraževanje novinarskega podmladka. Čutimo se dolžne, da odgovorimo na nekaj zavajajočih trditev v omenjenih člankih, ki jih je podpisala odgovorna urednica: - Honorarji za pridobivanje oglasov (25% od pridobljenega oglasa) so bili predlagani in določeni s strani odgovorne urednice in uredniškega odbora v sedanji sestavi in potrjeni na občinskem svetu maja 2002 in ne pred štirimi leti, kot je bilo zapisano. - V septembrski številki pa je bila kot prva kontaktna številka za pridobitev oglasov objavljena celo zasebna GSM številka urednice. - Iz preglednice stroškov za posamezno številko je razvidno, da večji obseg glasila pomeni tudi občutno večje stroške. Januarska številka, ki je izšla na 36 straneh, je stala 1.028.677,00 SIT, avgustovska številka, ki je izšla na 20 straneh pa je stala 775.812,00 SIT. Stroški za novembrsko številko, ki je izšla na 16 straneh, pa so še manjši, vendar še niso obračunani. Dejstvo je, da so fiksni stroški (stroški razpošiljanja in honorarji uredniškega odbora) enaki ne glede na obseg, vsi ostali stroški pa so odvisni od obsega. - Navedbe, da bi morala občinska uprava uredniškemu odboru posredovati mesečne analize porabe sredstev, nimajo nobene osnove, pač pa je dolžnost odgovornega urednika, da skrbi za pravilno finančno poslovanje časopisa. Podatki o poslovanju so zajeti v mesečnih realizacijah proračuna, o katerih je bila urednica redno obveščena. 8 aktualno Rokovnjać V arhivu Občine Lukovica pa imamo tudi nekaj dokumentov uredniškega odbora (nekateri z oznako 'tajno'), ki ne govorijo v prid želje po dobrem in korektnem sodelovanju z županom in občinsko upravo. "Če moreš nauči jih boljšega: če pa ne, pomni, da ti je dana dobrotljivotst. Saj 80 tudi bogovi dobrotljivi. do takih. Da še pomagajo jim. do marsičesa, na primer do zdravja, do bogastva, do časti: Tako dobri so. Tudi ti si lahko: ali pa povej, kdo ti brani!" CESAR MARCUS AURELIUS-dnevnik Želja je imeti Rokovnjača, ki je sicer glasnik Občine Lukovica, ki bo postavljen predvsem strokovno, nato dolgo nič drugega in šele veliko kasneje vse ostalo. Politično naj bo nevtralen in naj govori o dosežkih vseh nas tudi kritično, a ne sarkastično, kajti glasilo vseh nas je in ne moje niti od teh ali onih, ampak samo in le ogledalo nas in naših krajev. Ni cel Uredniški odbor kriv za nastalo situacijo in tudi kritično bi bilo vse povprek obsojati, pa si vendar le na upravi želimo sogovornikov, s katerimi je mogoče delati in njih beseda velja. "Kadar te ljudje grajajo ali mrze ali zaradi česa raznašajo, stopi do njihovih malih duš pa se potopi vanje in poglej, kakšni so pravzaprav sami. Videl boš, da se ti ni treba vznemirjati, ako taki o tebi slabo sodijo. Kljub temu si dolžan, da ostaneš dobrohoten do njih: zakaj po Naravi ste prijatelji." CESAR MARCUS AURELIUS-dnevnik V tem Rokovnjaču sem želel pisati o povsem drugačnih temah. O pregledu do sedaj opravljenega dela, o statistiki prebivalstva in še o marsičem, upam, da bo priložnost za to v naslednji številki Rokovnjača. Naj bo na koncu še želja za dni, ki prihajajo. Ena je luč sonca in kakor jo čutimo vsak zase, je vendarle ena sama luč, ki nam vsem sveti. Nismo mi luč, ampak luč sveti nam, da bi postali del te luči, da bi tudi mi odsevali svetlobo. Ne da bi drugim kazali, kako naj svetijo, ampak da bi sami svetili. Potrudimo se, da bo božič res lep in novo leto, ki je pred nami, prizanesljivo s problemi in bogato dobrih stvari, pa če še tako drobnih.Vse lepo voščimo, Urednica Vsi prispevki občine Lukovica in župana, ki so prispeli na uredništvo do roka za objave so bili v celoti objavljeni (v prejšnji številki žal župan ni poslal svojega prispevka do oddaje v korekturo). Uredniški odbor .jm* yP* * /„u f< kultura Aerodrom Lukovica o hvala vsem • 0 Materam ki so ^ spreSelf nas0 Učenci SO pripravili igrico za, rejnice. 26. novembra so v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici otroci rejenci pripravili prijetno igrico rejnicam. Veseloigra je govorila o slovenski družini in vseh težavah, ki jih povzročajo otroci staršem (in obratno). Otroci OŠ Janka Kersnika Brdo ter podružničnih šol Krašnja in Blagovica so odigrali svoje vloge kot izkušeni igralci, zato jim gre vsa pohvala. Z bučnim aplavzom so jih nagradile tudi rejnice. Pohvalo zaslužijo tudi ravnateljica OŠ Janka Kersnika Zdenka Pengal, psihologinja Julija Pele in pedagoginja Nives Zelenjak. Seveda gre pohvala tudi Občini Lukovica, ki vsako leto z odprtimi rokami podpira in omogoča te prireditve. Glavni namen prireditve je bil podelitev dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti rejnicam na območju občin Moravče, Domžale, Mengeš, Trzin in Lukovica. Na tem območju je 86 rejnic, ki oskrbujejo 179 rejencev iz vse Slovenije. Ni naključje, daje prav to območje prvo dobilo dovoljenja za rejniško dejavnost od ministrstva, saj sodi med najbolje organizirano pod strokovnim vodstvom centra za socialno delo, ki skrbi in bdi nad rejenci in rejnicami. Strokovni sodelavci iz Centra za socialno delo Domžale se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri teh aktivnostih, posebno še učencem OŠ Janka Kersnika. Lep je občutek, ko stopiš iz letala na letališču v Lukovici, pa čeprav samo v igri. /»Danilo Kastelic 40 let dela z mladimi Naši najmlajši nas učijo spoznavati lepoto glasbe. Slavnostni koncert ob 40-letnici dela oddelka glasbene šole na Brdu je tokrat minil v znamenju nove generacije mladih, ki s svojim delom dokazujejo, da je potreba po takšnem izobraževanju v Črnem grabnu velika. Na odru so se zvrstili vsi, od najmanjših do malce starejših, ki v glasbeni šoli redno in vestno vadijo ter izpopolnujejo svoje znanje in svoj talent. V svojih govorih so slavnostni govorniki pohvalili zgledno sodelovanje med občino ter šolo in ne na koncu tudi z Glasbeno šolo Domžale, ki je pred leti pričela z opisme-njenjem naših najmlajših tudi na glasbenem področju. Kar nekaj znanih imen glasbenikov je osnovo pridobilo ravno na tem oddelku, nekateri med njimi so svoje znanje kasneje prenašali tudi na mlajše. Zal smo jih med poslušalci pogrešali. Verjetno pa bi se povabila zelo razveselili, če že ne zaradi samega koncerta, pa zaradi klepeta s prijatelji. Zaradi odsotnosti predstavnika Komisije za družbene dejavnosti se je glasbeni šoli za delo zahvalil župan. Sicer pa je bilo na sami prireditvi opaziti zelo malo število predstavnikov občine. Priznati moramo, da so nas veliko bolj kakor govori župana, predstavnika glasbene šole in ravnateljice prevzeli nastopajoči, med katerimi sta vsekakor izstopala Pihalni orkester GŠ Domžale pod vodstvom mladega, a izkušenega dirigenta Luka Einfalta ter tolkalna skupina pod mentorstvom Alojza Pirnata. Komentar po koncu njihovega nastopa pove vse: "Ej, to je pa tko, k koncert Stroja!" Ob zvokih melodij iz zvočnikov smo se napotili proti domu, pričakujoč naslednjih koncertov oddelka Glasbene šole Domžale na Brdu v odlični organizaciji Tomaža Pirnata in s prizadevanjem ter delom vseh, ki naše najmanjše z obilico truda in potrpljenja učijo spoznavati lepote glasbe in igranja. Dragi izvajalci in ostali, hvala vam za lepo obarvan glasbeni večer, še vam bomo z veseljem prisluhnili. 6 djd Literarni večer s pesnico Zvezdano Majhen Dvajseti november je bil Dan slovenskih splošnih knjižnic, ki so za letošnji moto izbrale Sodelovanje in partnerstvo. V ta namen so povabile medse zanimive goste, organizirale razne prireditve in s tem počastile kulturni dogodek. Tako je tudi naša nova knjižnica v Šentvidu pri Lukovici povabila pesnico Zvezdano Majhen ter jo poprosila, da nam podari živo besedo o ustvarjanju njenih pesniških mojstrovin. Ob 17. uri je otrokom predstavila svojo pesniško zbirko Cofki in Pentlje. V njim razumljivem jeziku je pripovedovala, kako je zbirka nastala, z njimi je reševala uganke, ki jih tudi sama piše. Pesnica je psihologinja, zato toliko bolj razume otroška čustvovanja in pričakovanja ter jih zna pritegniti k sodelovanju. Odraslim je v nadaljevanju literarnega večera odprla vrata v intimni svet svojega umetniškega ustvarjanja. Cikel Poezija z domačije predstavlja pesmi, ki so se porodile, ko je bila v rejništvu na Bregu v Imovici in na katero jo vežejo najlepši spomini. "Tu", pravi, "so me prvi naučili osnov življenja, ljubiti in spoštovati ljudi, živali, naravo." Tu so bili postavljeni temelji njene osebne rasti. Spomladi ugleda dan pesniška zbirka Zvezdne konice. Pesem Spomini na rejništvo opisuje doživetja in lepoto breške domačije in okolice. V zbirki so še soneti, ki pripovedujejo o ljubezni njenih staršev na mladinski delovni akciji v Bohinju in katere sad je bila ona. Prevladujejo pa soneti o krajih širom naše domovine, na katere jo vežejo spomini ali pa jo navdihuje samo njihova lepota. Zaupa nam, da ji je posebno všeč sonet Novoletno razpoloženje, kjer govori o razsipnosti, razuzdanosti množic in se sprašuje, kam nas ob takem početju vodi pot v prihodnost. Njen pesniški duh je neutrudljiv, tako sta v pripravi novi pesniški zbirki za odrasle in otroke. Nekatere pesmi pripravljajo za uglasbitev. Leta 2005 pa bo izšla zbirka Talisman, ki bo obsegala ljubezensko liriko. Glede na to da v naši knjižnici beležijo velik obisk, da je izposoja v potujoči knjižnici na zavidljivo visoki ravni, je bil obisk literarnega večera resnično skromen. Škoda. Bil je nepozaben večer. •<> Milena Bradač 10 šolstvo Rl Okrogla miza na OS lanka Kersnika Spolna vzgoja v osnovni šoli: da ali ne? Zakaj? V razpravo ho se. aktivno vključevali tudi starši iz dvorane. Vprejšnji številki Rokovnjača je predsednik Sveta staršev poročal o razpravi na temo letošnjega otroškega parlamenta in zaskrbljenosti staršev, kakšna vsebina se skriva pod naslovi "varna spolnost" in "zdrava spolnost", ter izraženim zanimanju staršev za konkreten pristop k tem občutljivim vsebinam na naši šoli in želji po dialogu z učitelji. Psihologinja, pedagoginja in učiteljice, ki izvajajo vsebine spolne vzgoje, so pozneje povedale, da jih je razprava na Svetu staršev prizadela, saj menijo, da delajo v pravi smeri, vendar so se na pobudo odzvale konstruktivno. Neutrudna šolska psihologinja Julija Pele je organizirala okroglo mizo, na kateri so sodelovali mag. Polona Brcar, specialistka šolske medicine z Zavoda za varovanje zdravja, magister psihologije pater Silvo Šinkovec, teolog in defektolog, Danica Lavrinc Bolha, specialistka ginekologije, mati Pavla Pirnat in oče Anton Meden. Nekaj mnenj iz pogovorov: - najpogosteje dobijo mladi informacije o spolnosti iz medijev, na drugem mestu so prijatelji, želijo pa si jih bolj zgodaj od staršev; - če bomo mladim ponudili najprej odnos, bodo vzeli tega, če pa jim prej ponudimo kontracepcijo, bodo vzeli to; - čas za prvi spolni odnos je, "ko se glava sreča s spolovilom", kdaj je to, pa je ostalo v zraku do konca razprave. Vsi so bili enotnega mnenja, da čim pozneje; - iz prezgodnje spolnosti izhajajo številne čustvene travme, saj smo ljudje na tem področju še posebej ranljivi; - potiskanje mladih v prezgodnje spolne odnose je nasilje nad njimi; - tiste, ki delajo z mladimi, moti, da otroci vsepovsod zvedo več kot doma; - spolnost naj bo prikazana kot prepletanje duhovnega in telesnega odnosa in ne samo golo poudarjanje slednjega; - informacija o metodah urejanja spočetij (ne rojstev) naj se poda objektivno z enakovrednim vključevanjem naravnih metod; - spolnost ni samo pravica temveč najprej odgovornost; - cilj spolne vzgoje ne sme biti le zmanjšanje števila mladoletnih nosečnosti in spolnih bolezni. Ta je preveč kratkoročen. Stremeti bi morali za tem, da otroke vzgojimo za trdne, odgovorne in zveste partnerske odnose z osrečujočim spolnim življenjem. To pa pomeni tudi sposobnost odpovedovanja, zdržnosti, upoštevanja drugega, skratka osebno zrelost. Pohvalna je bila velika udeležba tako uči- i ■P' I r I Foto: djd teljev kot staršev. Dialog je dragocen začetek, ki pa ga bo treba negovati, da nam bo pomagal na poti k cilju - partnerskemu odnosu med učitelji in starši pri vzgoji otrok. O prednosti neposrednega dialoga vsekakor priča tudi začudenje članov Sveta staršev nad prizadetostjo, ki so jo izrazili učitelji zaradi razprave na prvi letošnji seji. Po mnenju staršev, ki so bili na seji navzoči, tam ni bilo izrečeno nič žaljivega, omalovažujočega ali podcenju-jočega o strokovnosti ali pristopu učiteljev k spolni vzgoji v preteklih letih. Starši naj bi le izrazili v uvodu omenjeno nestri-njanje z naslovi tem, skrb, kaj se pod takimi naslovi skriva in željo po informacijah. V razpravo so se zelo aktivno vključevali tudi starši iz dvorane. Vsekakor je na mestu želja enega izmed njih, da bi bilo dobro podobno srečanje pripraviti tudi po otroškem parlamentu. <6 Zinka Meden Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2004 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale mm Vsem članom Mlekarske zadruge Prevoje in vsem občanom občine Lukovica želimo vesele in doživete božično-novoletne praznike, v letu 2004, ki prihaja, pa veliko uspehov in osebnega zadovoljstva. Mlekarska zadruga Prevoje » v KIC društva Občni zbor Čebelarskega društva Lukovica Veliko dela, veliko uspehov Tik pred decembrskimi pripravami na praznike so lukoviški čebelarji v Kulturnem domu Janka Kersnika potegnili črto pod zelo uspešnim letom. Kar 43 od skupno 74 članov seje udeležilo občnega zbora in volitev društvenih predstavnikov. Občni zbor so poleg predsednika Albina Zajca pozdravili predstavniki sosednjih društev. Ob zaključku je čebelarje nagovoril tudi župan Matej Kotnik in se jim zahvalil za sodelovanje na Apimondii ter zaželel uspehov v prihajajočem letu. Predsednik občnega zbora Janez Jarc je po minuti molka za pokojnim čebelarjem Albinom Šmonom povabil predstavnike društva k poročanju o delu v preteklem letu. Poleg svetovnega kongresa Apimondia, katerega del so gostili tudi na Brdu, so čebelarji obiskali otvoritev obnovljenega Janševega čebelnjaka v Breznici na Gorenjskem. Med pomembnejšimi dosežki lanskega leta so še rezultati zdravstvenega nadzora, saj so bili vsi odvzeti vzorci medu neoporečni, imajo tudi nove prostore in sedež društva v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica; tam pa je od letos tudi društveni čebelnjak, namenjen vzgoji podmladka. V CCS pripravljajo tudi izobraževanja za poklicne čebelarje. K ureditvi statusa poklicnega čebelarja in obisku izobraževanj v ČCS je člane povabil tudi predstavnik 10 ZZS Matej Blejec. Prisotni člani so bili s poročili zadovoljni, saj razprave nanje ni bilo in zbor je nadaljeval delo s podelitvijo Janševih odlikovanj zaslužnim članom. Taka odlikovanja so pomembna, saj je delo za družbeno dobro v javnosti žal premalo cenjeno. Čebelarji so potem na javnih volitvah izbrali svoje predstavnike za naslednja štiri leta. Ponovno izvoljeni predsednik Albin Zaje seje zahvalil in izrazil upanje, da bodo še naprej uspešno delali. V novi izvršilni odbor so bili poleg predsednika društva izvoljeni Frančiška Peterka, Franc Omahna, Anton Cirer, Niko Urbanija, Alojz Cerar, Marko Kotnik, Franc Hribar in Henrik Omahna. Predsednik nadzornega odbora je postal Franc Prelovšek, člana Stane Hribar in Vinko Nakrst, namestniki pa Janez Poznič, Anton Raspotnik in Anton Markovšek. Člani častnega razsodišča bodo v naslednjem mandatu Stane Pšajd, Anton Kotnik in Ivan Kos. Praporščak bo tudi naslednja štiri leta Marko Kotnik, njegov namestnik pa je postal Dušan Cerar. Čebelarji so se odloČili za pomoč članu, ki mu je pogorel čebelnjak, v tradicionalni obliki vrednosti enega panja. Uredništvo Rokovnjača čestita čebelarjem za uspešno sezono. Naj jim medi! t Z.inka Meden Prijeten večer z občinsko upravo V dokaj hladnem jesenskem večeru smo pred dnevi v Zlatem Polju gostili nogometno tekmo občinske uprave iz Lukovice. Z Prijateljsko srečanje nogometnih tekmecev. veseljem so sprejeli naše povabilo na že tradicionalno nogometno srečanje, na katerem je bilo takoj po samem pričetku slutiti, da bo igra trda in "fer", da bo to igra enakovrednih nasprotnikov. Lepi udarci še vedno prekaljenega Saša Galiča in mladega Sandija Urankarja so ogoržali zlatopoljskega vratarja, na nasprotni strani pa je z odličnimi obrambami in na trenutke skoraj nemogočimi potezami branil mrežo občinske ekipe Tomaž Cerar, ki so mu gledalci namenili tudi najglasnejši aplavz. So pa tudi domačini prikazali dokaj dopadljivo in živahno igro. Sledil je prijeten družabni del večera, ki sta nam ga s svojo prisotnostjo popestrila župan Matej Kotnik in direktor občinske uprave Vinko Pirnat. Med prisrčnim pogovorom je zazvenela tudi ubrana domača pesem, skratka, čas je neusmiljeno hitel. Delovne obveznosti naslednjega dne pa so opozarjale, da se poslovimo in raziđemo. Veseli nas, da se pred leti začeta tradicija medsebojnih srečanj nadaljuje in postaja druženje vse bolj prisrčno. & Tone Hahjanič DRUŠTVO UPOKOJENCEV Tel.: 031/681-223 LUKOVICA 46, 1225 LUKOVICA OBVESTILO! Svoje člane obveščamo, da bomo članarino za leto 2004 pobirali po naslednjem razporedu: LUKOVICA: 11. 1. 2004 od 8. do 10. v pisarni društva PREVOJE, ŠENTVID: 11. 1. 2004 od 10. do 12. v prostorih KS PREVOJE BLAGOVICA: 18.1. 2004 od 9. do 11. v gostilni ŽOHAR KRAŠNJA: 18. 1. 2004 od 11. do 12. v OŠ Krašnja TROJANE: 25. 1. 2004 od 9. do 11. v Zadružnem domu Hkrati vabimo k vpisu vse tiste upokojence, ki bi želeli postati naši člani. To lahko storijo ob zgoraj navedenih terminih ali v naši pisarni v Lukovici vsak četrtek od 15. do 18. ure. Ob koncu leta voščimo vsem našim, članom, in tudi vsem ostalim krajanom, društvom, družbenopolitičnim, organizacijam., krajevni skupnosti Lukovica ter občini Lukovica zdrave, mirne in uspešne božične in novoletne praznike. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA 12 šport Rokoimjac Motociklist Klemen Gerčar Tekmovalec motokrosa in supermota Klemen Gerčar navdušuje z vožnjo po zadnjem, kolesu. Trinajstletni Klemen Gerčar, učenec 7. razreda Osnovne šole Janka Kersnika, je odličen učenec in navdušen športnik. V šolskem letu 2002/03, torej v 6. razredu, je zbral največ točk in tako postal športnik šole šestih razredov. Tekmovali so v teku, krosu, badmintonu, namiznem tenisu. Udeležil se je tudi regijskih tekmovanj. V teku na 1000 m je bil drugi, v badmintonu prvi, v dvojicah badmintona drugi, v namiznem tenisu-dvojice prvi. Na državnem prvenstvu v krosu se je uvrstil v zlato sredino, na 31. mesto med 54 tekmovalci. Klemen je vsestranski športnik, saj se ukvarja še z nogometom in košarko. Tako pridobiva na kondicijski pripravljenosti, eksplozivnosti, samozavesti. Vse to mu pomaga pri njegovem najljubšem športu -motokrosu. Je trikratni državni pionirski vice prvak, zaradi starostne omejitve 12 let, je uvrščen v višji članski razred do 85 ccm (kje drugje bi mu rekli mladinski), kjer je v skupni razvrstitvi osvojil 5. mesto. Glede na to daje bil najmlajši med sotekmovalci, je to zanj vsekakor dober rezultat. Z nekaj več sreče bi se lahko boril za 3. mesto, saj je zaradi bolezni moral zapustiti eno dirko. Na stopničkah za zmagovalce je v posameznih vožnjah stal trikrat za 3. mesto, v prvi vožnji v Brežicah, v prvi vožnji v Mačkovcih in na finalni dirki v Orehovi vasi v drugi vožnji, kjer se je prvič v sezoni povzpel na stopničke tudi v skupni razvrstitvi, prav tako na 3. mesto. V pokalu Motorex je zmagal na vseh štirih dirkah, na katerih je nastopil. Udeležil se je dirke Koroške lige blizu Šentvida, le 25 km severno od Celovca, kjer je zmagal z veliko prednostjo. V Sloveniji so leta 2001 prvič potekale dirke supermota, športa, kije tudi v svetu noviteta. To je nekakšna mešanica cestno hitrostnih dirk in motokrosa. Večina proge poteka po asfaltu, del pa po makadamu. Dirkači vozijo s predelanimi moto-kros in enduro motorji. Tekmovanja so potekala v močnejših razredih. Ob koncu lanske sezone pa je bila demonstracijska dirka v razredu do 85 ccm v IC Jarše. Največ znanja je pokazal Klemen, ki je lani vozil še med pionirji. Premagal je celo državnega prvaka med člani v razredu do 85 ccm Roka Cajzka. Letos je Klemen zmagal na vseh štirih dirkah, na katerih je nastopil od skupno sedmih in na koncu osvojil naslov državnega vice prvaka. Odmevno zmago je dosegel tudi na dirki hrvaškega pokalnega tekmovanja v Puli. Tekmovanj v super-motu se udeležuje predvsem zaradi prido- bivanja občutka za hitrost. V veliko pomoč mu je AMD Sitar Dunlop reacing team, tako finančno kot moralno. Sponzorja sta še Sintek d.o.o. Lukovica in Motul olja. t* in foio: Miran Kokalj Palčki na kotalkah in rolerjih Vtednu od 20. do 24. oktobra smo imeli PALČKI iz Vrtca MEDO tečaj kotalkanja in rolanja, ki je potekal v RCU Lukovica. Tečaj je bil organiziran v okviru športnega programa Zlati sonček, ki je izveden pod strokovnim vodstvom trenerke KDK Domžale Viole te Mordej. Tečaja se je udeležilo 16 otrok, ki so z nestrpnostjo pričakovali prvih korakov na kotalkah. V začetku smo otroke glede na njihovo predhodno znanje razdelili v dve skupini. Enoje vodila Violeta, drugo pa njena pomočnica Ana. Vsak dan so se otroci ogreli ob različnih gibalnih igrah, nato pa je sledilo obuvanje kotalk oz. rolerjev ter zaščitne opreme. Prvi dan so se tisti otroci, ki so se prvič preizkusili na kotalkah oz. rolerjih, nemalokrat znašli na tleh, a so do konca tedna postali pravi mojstri, kar se je izkazalo zadnji dan pri različnih igrah, ki sta jih pripravili Violeta in Ana. V skupini, ki je že imela predhodno znanje, pa so se preizkušali v bolj zahtevnih likih. V petek smo s tečajem zaključili. Violeta in Ana sta otrokom pripravili različne tekmovalne igre, ob koncu pa je sledilo še sladko presenečenje. Vsi otroci so osvojili osnove kotalkanja, nekateri še kaj več. Vse to smo potrdili z nalepkami nalepke Zlati sonček, ki so jih prejeli v svoje športne knjižice. Ob koncu bi se rada zahvalila Violeti Mordej in njeni pomočnici Ani za strokovno vodenje tečaja, Bernardu Urba-niji za uporabo športne dvorane in Občini Lukovica, ki nam je omogočila prevoz do RCU. Violeta Mordej, Bernard Urbanija in Občina Lukovica so se velikodušno odpovedali honorarju. Voznikoma Marku in Mitji pa smo hvaležni, da sta nas vsak dan varno in srečno prepeljala od vrtca do RCU in nazaj. & Ksenija, Capuder Rokoimjač naše župnije 13 fc? CVETLIČARNA ica Ul. 7. avgusta 29a, 1233 Dob, Stanka Prašni kar s. p. tel.: 721 43 33, gsm: 040 209 067 Svoji ljubljeni -pošlji rože. %azlog si boš izmislit -pozneje. Ob bližajočih praznikjH želi svojim strankam poleg zdravja, sreče, miru in medsebojnega razumevanja, da bi se zaradi veselih razlogov večk^rat v tetu srečali v cvetličarni. Prišel je, kakor je obljubil! Čeprav je v preteklem letu malce zaskrbljeno govoril o tem, ali bo prišel in obdaril najmanjše, je letos vseeno potrkal na naša vrata in nam prinesel cel kup darov za naše najmanjše, tiste od 1 leta naprej pa do tistih, ki obiskujejo 1. razred osemletke in devetletke. Ravno slednji so bili zadnje dni pred njegovim prihodom najbolj pridni. Ko sva si takole iz oči v oči sedela nasproti in se pogovarjala, naju je sveti Anton (to je tisti, ki ima vse zapisano) večkrat malce opomnil: "Kaj pa to, kar o tem piše v knjigi?" Pa smo se vseeno pogovorili. Tako lepo sprejet, kakor je v naši krajih, je le malokje. Olani Karitas Brdo in Zlato Polje poskrbijo ne le za pomoč pri pripravi daril, ampak so mu tokrat, ker ni snega, priskrbeli kar najnovejši transporter servisa Debevc iz Trzina. O ja, pa otroci!" Kako lepo so nastopali in igrali! Že zaradi njih je moral priti, je povedal, sveti Anton pa je vmes govoril o črnih pikah. Pohvalil je tudi občino, saj so mu na Karitasu povedali, da vedno prispeva sredstva za nakup daril, da tudi drugače zgledno sodelujejo. Najbolj pa so ga bili veseli seveda najmanjši, čeprav jih je letos posebno mikal hudobec ali parkelj, ki so ga prav z zanimanjem opazovali. Svoje prijatelje je obdaroval v dvoranah v Šentvidu in Lukovici, nekaj spodbudnih besed ter daril pa je namenil tudi malce starejšim otrokom -pevcem in pevkam otroškega pevskega zbora z Brda, ostala darila pa bo prinesel ponoči. Vsekakor jih boste na njegov god že imeli v rokah. V rokah pa je vseskozi vrtel kapo Radia Ognjišče in ko sem ga povprašal, čemu, je dejal, da se o njegovih dobrih delih ni še nikoli toliko govorilo in da upa, da se bo kdaj govorilo tudi o naših dobrih delih tu na Zemlji. &>djd Adventno-božično srečanje Tudi tokrat je župnijska Karitas pripravila srečanje za vse starostnike, ki so dopolnili 70 let, župnij Brdo in Zlato Polje. Znani obrazi, ki jih že nekaj časa nismo opazili, so napolnili dvo- Odprto: 8. - 19., sobota 8. - 13. in 15. - 18. rano župnišča na Brdu in se že takoj na začetku spustili v prisrčen pogovor. Tokrat je sveto mašo vodil Vinko Čampa, ki se je v svojem nagovoru dotaknil tudi bremen, ki jih prenašajo leta, vendar bodo z zaupanjem v Marijo in božjo pomoč tudi ta lažja. Daje to res, so dokazali že s svojo prisotnostjo na srečanju, saj so se kasneje, koje sledil drugi del, ob čaju in prigrizku, prav neverjetno razgovorih. Poskrbljeno pa je bilo tudi za manjšo obdaritev za bližajoče praznike. Mirno in veselo praznovanje vseh bližajočih praznikov jim je zaželel tudi predstavnik Karitasa ter ZPS in jim obenem prebral tudi čestitko sodelavcev Radia Ognjišča za božične praznike. Temno in megleno je bilo zunaj, ko smo se razšli, zadovoljni, da smo starejšim podarili delček radosti mlajše generacije. /> 4faw&am felutto ve&ele tftftČHC ftfust^U^e in, viecm muo teto- 2004! RokOUnjClČ POLITIČNE STRANKE 17 Vsem občanom, ki se trudite delati za skupno dobro čestitamo ob dnevu samostojnosti in želimo vesel in blagoslovljen božič ter obilo sreče v novem letu! Občinski odbor Nsi Lukovica SDS * SDS želi vsem občanom ^Vjz občine Lukovica ^CjZ blagoslovljene božične praznike v krogu družine. Čestitamo vam tudi * za dan samostojnosti 5^ Republike Slovenije. V novem letu 2004 pa ^ vam želimo veliko >Ck zdravja, uspeha in *ts naj se vam uresničijo vse skrite želje. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovani občani! Ob izteku leta se zavemo, kako prehitro teče čas. V prazničnih dneh se za trenutek ustavimo, pozabimo na delovni vsakdan, vzamemo si čas za pogovor, za prijatelje, družino. Vsem željam za zdravje, mir in zadovoljstvo se pridružujemo tudi mi in skupaj z vami dvigamo čašo ter vam želimo: Vesele božične praznike in srečno v letu 2004. 00 LDS Lukovica Zarja vstaja za gorami, zgodrvje jutro se budi. Lepi beli dan se drami, nočno t'mino prepodi. Beli dan podarjam tebi, dobro ga porabi zdaj. ... (naša ljudska pesnica Ančka Vresk) Naj Vas lepi dan naše pesnice, ki predstavlja zdravje, srečo in zadovoljstvo, spremlja sleherni dan v letu 2004, naj Vam božični in novoletni prazniki prinesejo veselje in lepe misli. Neodvisna lista "za Črni graben" 18 od vsepovsod Rokounjač Božično voščilo Mi smo prišli k vaši hiši, ljube sestre ino brati, ker pošteni smo ljudje, pojdmo mu naproti vsi. da bi pesem vam zapeli, naj veselo je srce. Naj uspešno vam bo delo, mirni časi vsepovsod, V starem letu ste trpeli druga reč je malo vredna, dosti križev in težav, ker ima le kratek čas. v novem letu manj jih bodi, (štajerska kolednica) to bi bilo vsakmu prav. Blagoslovljene božične prazni- Novo leto je pred vrati, ke nas pozdravljati želi, PRO-jevci OBVESTILA Javna kanalizacija Vse prebivalce naselij Lukovica, Krašnja, Prevoje, Šentvid in Vrba obveščamo, daje v teh naseljih že od pozne jeseni letošnjega leta urejen odvod fekalne kanalizacije na novozgrajeni kolektor in čistilno napravo v Vrbi, ki sta neposredno ob avtocesti. To pomeni, da bodo odpadne vode iz teh naselij speljane v sistem javne kanalizacije tako, kot je to predvideno v občinskih planih. V skladu z Odlokom o odvajanju odpadnih in padavinskih vod v občini Lukovica fUr. vestnik občine Lukovica, št. 2/00) je za območje občine Lukovica obvezna priključitev vseh objektov na kanalizacijsko omrežje, in sicer za območja, kjer so možnosti za to dane. Slednje je za večino objektov že urejeno, v naselju Krašnja pa je še v realizaciji. Glede na navedeno bodo v letu 2004 vsem občanom zgoraj naštetih naselij obračunane storitve kanalščine in čiščenja odpadnih voda. V mesecu decembru 2003 je Občina Lukovica začela pošiljati obvestila občanom, ki še niso priklopljeni na javno kanalizacijsko omrežje oz. še ne plačujejo storitev kanalščine in čiščenja odpadnih voda. Občane naprošamo, naj to storijo čimprej. Za vsa dodatna pojasnila, napotke in OBVESTILA informacije se obrnite na upravljalca kanalizacijskega omrežja za območje občine Lukovica, tj. na Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o, Savska 34, Domžale ali na Občino Lukovica. Občina Lukovica želi zagotoviti boljšo kvaliteto vode in podtalnice ter zmanjšati onesnaženost okolja in tako zagotoviti lepšo in čistejšo prihodnost bodočim rodovom. A Občinska uprava Voznikom traktorjev S 5. 12. 200.3 je stopil v veljavo nov program opravljanja izpita za kategorijo F (traktor), ki predvideva tudi praktičen prikaz vožnje. Zato Avtošola LONČAR obvešča vse voznike, ki potrebujejo vozniško dovoljenje za kategorijo F (traktor), da je to vozniško dovoljenje mogoče pridobiti po starem programu le še do 1. 5. 2004 (če ima voznik izpit B-kategorije, opravi le tečaj dela s traktorji). Po starem programu bodo organizirali še dva tečaja, in sicer 19. 1. 2004 z pri-četkom ob 17. uri ter konec februarja (datum bo sporočen kasneje) v njihovi avto šoli. Prijave sprejemajo na 041 783 735 (Marko Lončar). Sporočilo si je vredno zapomniti! &djd ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Marta Lavrič Tomšič; člani uredniškega odbora: Marko Cerar, Milena Bradač, Grega Zdovc, Danilo Kastelic, Drago Juteršek, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: obcina.lukovica("'lukovica.si, rokovnjac(«»lukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (tel.: 04/5318 636, Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Ladja življenja ima svoj svetilnik trdno ■ vero! "Luč sveti v temi", pravi apostol Janez. ZAHVALA V 75. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, svak in stric PEREGRIN BERNOT iz Šentvida Ob izgubi očeta Peregrina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečeno pisno in ustno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Oče Peregrin je imel trdno vero. Preko svojih moči si je prizadeval za vero in cerkev v svojem kraju. Na zemlji mu tega nismo mogli povrniti - povrnil pa bo Bog in ljuba Mati božja, - za katere čast in sveto ime si je toliko prizadeval ravno v domači cerkvi. Ves je gorel za božjo čast in slavo slovesno kronane Božje Matere in se potegoval za pravico in pravičnost. Vsem, ki so ga pri njegovem prizadevanju za pravico in pravičnost podprli in nam v težkih urah slovesa stali ob strani in nas tolažili, iskrena hvala. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10,1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 12. 1 . ob 18. uri Tečaj za traktoriste (še po starem programu) 19. 1. ob 17. uri Srečno vožnjo vsem voznicam in voznikom v letu 2004! Športno društvo Zlato Polje želi vsem krajankam in krajanom, članom Krajevne skupnosti Zlato Polje, Občini Lukovica, vsem občanom in vsem ljubiteljem nogometne igre ter veselega druženja uspešno, predvsem pa zdravja polno leto 2004, hkrati pa se zahvaljuje za pomoč in podporo. Člani PGD Lukovica želimo vsem občankam in občanom, občine Lukovica vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno leto 2004. Ob tem se zahvaljujemo z.a izkazano pomoč, sodelovanje in razumevanje vsem našim podpornim članicam in članom, posebna zahvala je namenjena KS Lukovica. Gasilci PGD Lukovica DISKONT ŠENTVID pri LUKOVICI Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2004! Vsem se zahvaljujemo za zaupanje naši trgovini. Članom %0 ^K'Rlagovica in krvodajalcem Mimo Vesel bozic in srečno ter zdravo novo leto 2004 Upravni odbor 'KO 'KK.'Blagovica R.D. Črni graben želi vsem občanom prijetne božične praznike ter srečno v novem letu 2004, ribičem pa dober prijem. R D CRNIGRABEN Elmars d». Lukovica Lukovica 27 aT tel&fax: 01 7236956,041 645082 MONTAŽA PRODAJA - SERVIS - avtoalarmi GT, GIMINI - univerzalni elektronski pomočnik parkiranja - električni pomik stekel - LIGTFON-zvočni opozorilnik luči med in po vožnji ^< - centralno zaklepanje, daljinsko centralno zaklepanje - GSM avtoinštalacije, antene - avtoakustika, zvočniki, antene - UTRIPKO naprava za ^ samodejno prižiganje smernikov pri vzvratni vožnji - detektor laserja $5 - montaža tudi na terenu »s Delovni čas: od 8. do 17., sob. od 7. do 13. AV/q d.o.o. Perovo23, 1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40, GSM: 041/352 243, e-mail: sebastijan.macek^porsche.si ateč*ta novo- teta 2004! "TZote&tčtA fc&dfetfa s4tttoćenew- IEHT zadnja stran Rokounjač m 5 u Ml Vesel Božič ter zdravo, srečno in uspešno Novo leto /©) banka domžale Banka za vas