Ne dajmo se motiti. I. Crnih oblakov porivajo sedaj še bolj skrite moči vedno več na politično-družbinsko obnebje narodov evropskib. Iz njib utegne v kratkem uže zabučati nevibta hujsa od ODe, ki je 1. 1789. po Francoskem in sosednib državah razlila potoke krvi in solza. Kajti sedanjim zapeljivcem pomagajo proveč: vseobčna sila, kipeča revščiua, besni obup. Rušivnim silam posrečilo je se evropske narode zbegati, v obrambo kr.ščanskega reda pozvaue moči pa oslabiti, splašiti, zatreti. Paganske misli, paganski uazori, običaji in pregrebe, mnogokrati uže potlačene, ukrepile so se v novo vojsko zoper krščanske podlage evropskej omiki in življenju. Autikristov duh preti povsod prevladati. Devet let ae in minula bode stotina let, od kar so leta 1789. na Francoskem pričeli grnzno revolucijo! Bogu je znano, koliko krvi je se vsled nje prelilo, koliko žalosti in trpljeuja od evropskih narodov piestalo. A ae ni dosta. Silnej borbi se ne doglednemo do konca. Nepiestano razsaja in traja naprej, to pa v vseb razmerah človeakega življenja. Lu6 in tema, resnica in laž, življenje in smrt borijo se nepreneboma. Na eni strani vidimo, kako se najboljši ljudje poganjajo za najžlabtnejše, kar človeški dub doumiti more. Na drugi strani pa nam stopajo na dan najgrše sfrasti, kakoranib ne najdemo kmalu v zgodovini zapisanib. Težko je se kedaj toliko govorilo in pisalo o vseobčnem miru, o zlatej svobodi, o jednakopravnosti, bratovstvu, človečnosti. Toda prestrašeni opazujemo, kako se narodi mrzijo in sovražijo in, kder le morejo, brezobzirno zatirujejo. Zavzeti gledamo pred seboj zraven najošabnejsega napuba mnogovrstno robstvo, tik živinskega dobroživstva najneusmiljenejše teptano in zani6evano uboštvo, sam zavid, prepir, zločiastvo. Kdo nam pojasni tolika nasprotja? Kde je vračnik tolikim zlom? Kristua naa Gospod v av. katoliškej Cerkvi! S 6em novošegni zapeljivci svet motijo in zapeljujejo, to je učlove6eni Sin božji pred blizu 2000 leti učil v pravem pomenu pa tudi sam storil. On je tukaj prava pot, resnica in življenje. Zunaj njega so zmota, laž in smrt. Z njim in z njegovo pomočjo dožene človeški zarod vse, brez njega in zoper njega nič. Po njem pridemo do vsakovrstnega blagostanja, brez njega zajdemo v nesrečo, žalost in sramoto. Besede: nepredek. prosveta, svoboda, jednakopravnost, bratovstvo, človečnost niso jalovi izreki brez pomena. Ne tako, marvec v njih je skrito zdravo, nebesko jederce. V njib tičijo iskre božjih resnic. One izrazujejo nalogo, katero je Bog sam človeku postavil. To je tudi uzrok, zakaj toliko uplivajo na 61oveška srca, zakaj nikdar ne zgubijo svoje vabljive moči, sedaj v blagor človeku sedaj v pogubo, sedaj v dobro napeljevanje sedaj v budo zapeljevanje. Nebesko resnico v njib poskrito zlorabi laž in budobija kot obleko, da leži ljudi rnami in zapeljuje. Le pod krinko resničnega in blagega zamore laž človeka zapeljati. To nam je v veliko tolažbo, kajti očitno nam dokazuje, da je človek ustvarjen za resnico in dobro. Ob enem nam je to najvecje važnosti v presojevanji tega, kar se po svetu godi. Kdor tega ne premisli, ta je vedno v nevarnosti žaliti resnico, katere se laž poslužuje v zapeljevanje narodov. Pravi pomen navedenih besed pa nas uči Kristus naš Gospod v sv. katoliškej Cerkvi. Tega se imamo sami trdno držati pa tudi sobratom, sodržavljanotn nepreneboma razlagati in dokazivati, da se ne dajo zmotiti in zapeljati.