Pri božjem grobu •'si ste bili vže kdaj na voliki petek pri božjem grobu v cerkvi. Kaj ne da, Ijubi moji! Dobro vem, da ste bili, če vže ne sarai, pa s svojo dobro materjo, ki vas je jteljala poeastit Jezusa v grobu ležečega, ki je za nas umrl strašne smrti na križu in nas rešil večnega pogubljenja! Vi;liki petek — to je dan največje žalosti, ker je Ijubi Bog umrl, in vše žaluje. Še oelo zvonov ni na ta dan slišati, glasi se le ona gluha raglja, ki nič kaj prijetno ne de našim ušesom! Vender je za otroke in mladino sploh tudi včliki petek težko pričakovani dan. Saj dobro vena, kako je to pri nas! Komaj ima tri, štiri leta, vže hoče iti na veliki petek v cerkev, da vidi božji grob. Nu bolj odraslih pa kar vdržati ni, da bi ne šli! — Ali k bo/jemu grobu v cerkev se ne gre kar tako. Treba je nove obleke za vesele velikonočne praznike, in oče morajo kupiti temu čreveljčke. onemu nove hlačice, nov klobuček i. t. d. Ej otroci moji Ijubi, kadar greste v cerkev k sveti maši, le zahvalite se Bogu, da vam je dal tako dobre in skrbne starise, ki vam skrbe za novo obleko in vse drugo, česar potrebujete, ker drugače bi še v cerkev ne mogli! Je pa tudi res lepo tam pri božjem grobu, lepo, kakor ste vže sami videli. Kako veličasten je ta božji grob, ki je po raznih krajih tudi različno napravljen. olepšan in razsvitljen. I nu, ker smo si dobri prijatelji, povedati vam bočem, kako lep božji grob imamo tudi pri nas v naši eerkvi. Večinoma je upodobljen po onem grobu, v katerega je bil Jezus položen v Jožef-Arimatejevem vrtu blizu Kalvarije, od koder se v daljavi vidi Jeruzalemsko mesto. Okolo groba so lepa drevesa in cvetice, pred grobom pa stoji straža: dva moža vsak s sulieo v desni roki, z rujavo brado in zelo ostrim pogledom, z jedno besedo: prava podoba onih židov, kateri so tako ne-usmiljeno umorili našega Gospoda in Zveliearja Jezusa Kristusa. Marsikateri junakec, ki vže davno hlačice nosi, približal se je strahoma bož-jemu grobu, ugledavši te čudne možake, da-si so le na desko naslikane. Ob strani groba so naslikane podobe iz trpljenja Kristovega, recimo: vrt Getsemani, kjer je —•¦< 70 >¦¦•— Jezus krvavi pot potil, poleg njega, drži angelj kelih trpljenja, a tam v kotu vrta pa spe trije njegovi učenci, katere je posvaril. rekoč: Ali niste mogli vsaj jedno uro čuti z menoj ? čujte in molite, da v skušnjavo ne padete! Tara je zopet po-doba, ko ,je bil naš Gospod k stebru privezan in bičan, s trnjem venčan itd. Tam v grobu pa leži presveto telo našega Zveličarja in toliko lučic gori okolo njega, da kar miglja pred očrai. Pred grobom kleee ljudje in molijo sv. rožni venee. Da, da, lepo je tako, lepo, posebno pa na veliko soboto zvečer pri večernicah, ko so pete litanije »Matere božje" pred božjim grobom. Takrat so prižgave vse lueice h krati. Orglje zadone ia vsa cerkev zapoje ono znano in prelepo pesen: 0 Mati najbolj sveta, Brez madeža spoč&a; Eraljica bod' pozdravljena. Oj prosi za nas Boga! Najveeje veselje pa je na velikonočno jutro, ko je vstajenje iz božjega groba in se pokaže podoba vstalega Jezusa z belo-rdečim bandercem v roei. Takrat zapojo vsi veselo ^alelujo." Po cerkvi se prižgo vse svefe in svetilnice, a nekateri imajo goreče sveče tudi v rokah. Po cerkvi se oglase zvončki, zvonovi zadone, topiči zagrratA in Ijudstvo se začne počasi povnikati v svečanem sprevodu iz cerkve in zopet nazaj veselo prepevajoč: Zveličar gre iz groba. Ees lepi, najlepši so ti velikonočni prazniki, kaj ne, otroci moji Ijubi ? Z njimi pa nastopi tudi cvetoča vzpomlad. da je tudi zunaj povsod vže zeleno, kakor poje slavni naš pesnik: Poglej, obrni se okrog Zelena gora, živ je log; Povsodi vzpoinladanski evet, Vesoljni v svate vabi sv^t. Nu pa še nekaj je, kar bi bil skoraj pozabil, da je velika noč tako vesela. Ali veste kaj ? Piruhi! piruhi! Ej, da se vže poprej nisem spomnil tega! Vem, da jih imate tudi vi posebno radi, kakorjih imam tudi jaz! Ne vem, kako to, da jih imam letos posebno veliko, zatorej pridite ponje, rad vam jih porazdelim, če vas pride se toliko! Na svidenje! Fr. Petemel