Znanje, spoštovanje rokov in kakovost
Prek sedem tisoč delavcev Gradisa je te dni slavilo 40. obletnico ob-stoja te delovne organizacije, ki ima danes v svoji sestavi 14 tozdov, delovno sknpnost skupnib služb, interno banko in inženiring. Cradis, prvo slovensko gradbeno podjetje, je bilo ustanovljeno z uredbo slo-venske vlade 4. oktobra 1945 kot Gradbena direkcija Slovenije. Skromno materialno osnovo za delo je takrat nadomestila obilica pridnih rok in zanesenost mladih strokovnjakov; znanje in izkušnje so uvrstile Gradis v sani vrh slovenskega in jugoslovanskega gradbeniš-tva.
Gradis je po vojni zgradil do-mala vse gospodarske, energet-ske, prometne in javne objekte v naši republiki. V zdajšnjih ča-sih, ki gradbincem niso ravno naklonjeni — dela morajo pogo-stokrat prevzemati pod zelo ostrimi pogoji, to je dokonč-nimi cenami in strogimi roki —, ni več moč pričakovati tako bur-nega razvoja kot v preteklosti. Toda skrb, ki so jo v minulih letih vlagali v razvoj gradbene tehno-logije, uvajanje sodobne meha-nizacijske opreme, v strokovnost delavcev, tipizacijo tehnoloških postopkov in organizacijsko pri-lagajanje industrijskemu načinu proizvodnje nekaterih polizdel-kov in izdelkov, se jim zdaj obre-stuje. Razvojno raziskovalno de-javnost imajo s pravilnikom ure-jeno že od leta 1972. Omeniti pa kaže tudi to, da za osebne do-hodke namenjajo le 51,8 od-stotka dohodka; v sorodnih gradbenih podjetjih je ta delež večji — 58 do 60 odstotkov.
Gradis je v teh letih postavil v naši republiki skoraj vse energet-ske ob jekte, med njimi tudi jedr-sko elektramo Krško in rudnik urana Žirovski vrh, več kot 150 tovarn in velikih skladišč, sezidal je prek tisoč stanovanj na leto, napravil 200 kilometrov avto-mobilskih cest, 70 odstotkov vseh mostov in viaduktov v Slo-veniji, več tisoč hotelskih ležišč,
okoli 700 tisoč kvadratnih kilo-metrov hal po svoji zasnovi, 2 tisoč metrov pristaniških obal in drugih objektov v lukah Koper, Izola in Bar in še številne druge javne in poslovne objekte.
Vsa leta so Gradisovci precej denarja vlagali v proizvodnjo gradbene mehanizacije in opreme ter v izobraževanje za-poslenih. Njihov pomemben do-sežek je razvoj in proizvodnja prvega jugoslovanskega fini-šerja K-6. V dveh letih proi-zvodnje so jih prodali 60, od teh
dva tudi v tujino. Doslej pa so napravili tudi že 60 kompletnih betonarn, 20 za zunanji trg.
Zunaj naših meja se je Gradis prvič pojavil leta 1964. Zdaj skupaj s slovensko gradbeno operativo gradi predvsem v Iraku, navzoč je tudi v Kuvvaitu in Zvezni republiki Nemčiji, pri-zadeva pa si osvojiti Sovjetsko zvezo, Nigerijo, Libanon, Egipt, Alžirijo in Jordanijo. Letosbodo gradisovci z deli v tujini in z izvo-zom blaga zaslužili okoli 40 mili-jonov dolarjev.
V letošnjem jubilejnem letu med drugim gradijo objekte za Jeklarno 2 v jeseniški železarni, pbjekte za razširitev železarne Štore, silose v luki Koper, več drugih poslovnih objektov in javnih zgradb, med njimi tudi adaptirajo SNG Maribor in zi-dajo ploščad Borisa Kraigherja v Ljubljani. Iraškemu investitorju
bodo predali kompleks sedmih mostov in 10 kilometrov avto-mobilske ceste. Od energetskih objektov gradijo le hidroelek-trarno v Mavčičah. Končujejo tudi z gradnjo dveh marin (v Umagu in Rovinju) ter nadalju-jejo z zidavo turističnega naselja Mareda. Omeniti kaže še nji-hovo udeležbo v stanovanjski gradnji, ki je bila sicer letos ne-koliko manjša kot v prejšnjih letih, a so kljub temu zgradili »obveznih« tisoč stanovanj v Novih Fužinah, Mariboru, na Planini pri Kranju in Rebeljčji vasi pri Ptuju.
V Gradisu menijo, da je za njihovo nadaljnjo uspešno pot predvsem pomembna dobra or-ganizacija, taka, ki jim bo omo-gočala prilagajanje domačim in svetovnim razmeram. Inženiring naj bi prevzemal kompletna dela, na trgu naj bi čimveč nasto-pali z izdelki svojih obratov, do-mače industrije in s storitvami svojih projektivnih birojev. Že-lijo izvažati znanje, uveljaviti se
kot izvajalci tehnološko in orga-     kovosti imajo za to tudi vse mož-
nizacijsko zahtevnih gradbenih     nosti.
del. Ob spoštovanju rokov in ka-                          DARJA JUVAN