športna vzgoja 29 The use of information communication technology in teachers’ practical training in the framework of physical education Abstract The purpose of the contribution is to present the analysis of competencies of the students of the Faculty of Sport (FS) regarding the use of ICT in their practical pedagogical training (PPT) within physical education classes in primary schools. The sample con- sisted of 50 subjects (21 female and 29 male) who, in 2017–2018, had been enrolled in the first year of the Physical Education (PE) graduate study programme (master’s degree) and also participated in the pilot project entitled “ICT in physical education classes in the framework of practical training of the Faculty of Sport’s students in primary schools”. Data on students' self-assessment of competencies were obtained using a survey questionnaire before and after the project (Majerič, 2017b, 2018). The data were processed with the SPSS for Windows statistical software package. Students assessed their competencies with scores on a 5-point Likert scale. The data show that during the implementation of the project the students improved their ICT competencies statisti- cally significantly (p ≤ 0.05). The findings show that it would be reasonable to implement similar practical training, like this one within the pilot project, in the future. Key words: ICT, competencies, physical education, practical pedagogical training, students Izvleček Namen prispevka je bil predstaviti analizo kompetentnosti študentov Fakultete za šport (FŠ) za uporabo IKT na praktič- nem pedagoškem usposabljanju (PPU) pri športni vzgoji na osnovnih šolah. Vzorec je predstavljajo 50 preiskovancev (21 žensk, 29 moških), ki so bili v letu 2017/18 redno vpisani v prvi letnik magistrske stopnje programa športne vzgoje (ŠV) in so bili vključeni v pilotni projekt »IKT pri pouku športne vzgoje v okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov Fa- kultete za šport na osnovnih šolah«. Podatke o samoocenah kompetenc študentov smo pred in po izvedbi projekta zbrali z anketnim vprašalnikom (Majerič, 2017b, 2018). Podatke smo obdelali s programom SPSS za Windows. Študentje so se do posameznih kompetenc opredelili z ocenami na 5-stopenjski Likertovi lestvici. Podatki kažejo, da so študenti med izvedbo projekta statistično značilno (p ≤ 0,05) izboljšali svoje IKT kom- petence. Ugotovitve kažejo, da bi bilo smiselno podobna uspo- sabljanja, kot smo jih izvedli v pilotnem projektu, izvajati tudi v prihodnje. Ključne besede: IKT, kompetence, športna vzgoja, praktično peda- goško usposabljanje, študenti. Matej Majerič Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri praktičnem pedagoškem usposabljanju v okviru športne vzgoje Reševanje didaktičnega kviza pri športni vzgoji z IKT kot sredstvo za preverjanje znanja. 30 „ Uvod IKT v ožjem smislu označuje vse oblike in- formacijsko-komunikacijske tehnologije. Sem sodi uporaba namiznih in prenosnih računalnikov, tablic in pametnih telefonov ter drugih digitalnih naprav (npr. kamer, različnih merilnikov …). V širšem smislu pa IKT označuje uporabo vseh vrst računalni- ških programov, aplikacij in socialnih omre- žij (OSV, 2018). Kompetence obsegajo znanja in izkušnje, različne sposobnosti in veščine ter druge osebnostne lastnosti, ki skupaj zagotavlja- jo delovni uspeh (Razdevšek Pučko, 2018). Strokovni okvir kompetenc za učitelje Dig- CompEdu (Redecker, 2017) opredeljuje šest področij kompetenc s skupno dvaindvaj- setimi temeljnimi kompetencami. Te mo- rajo učitelji obvladati, da lahko kakovostno opravljajo svoje pedagoško delo z uporabo IKT in tudi vse s tem delom povezane de- javnosti. Za strokovne podlage so ključne splošne didaktične kompetence, ki zajema- jo znanje in spretnosti s področja učenja in poučevanja. Za učitelje so pomembne tudi specifične kompetence s področja njihove- ga strokovnega udejstvovanja, ki vključuje organizacijo, sporočanje, strokovno sode- lovanje in kakovostno refleksijo oziroma samoovrednotenje opravljenega dela. V okviru pedagoškega dela učitelji posre- dno skrbijo tudi za razvoj IKT kompetenc učencev. Med te štejemo informacijsko pismenost, sposobnost komunikacije z digitalnimi orodji in storitvami, znanje za ustvarjanje digitalnih gradiv, odgovorno rabo digitalnih virov in kritično udeležbo v javni digitalni sferi ter reševanje problemov z uporabo IKT. Na splošno ločimo šest temeljnih IKT kom- petenc (SIO, 2018): poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT; zmožnost komunika- cije in sodelovanja na daljavo; zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja (kritične presoje) podatkov, informacij in konceptov; varna raba in upoštevanje prav- nih ter etičnih načel uporabe in objave in- formacij; izdelava, ustvarjanje, posodablja- nje, objava gradiv; zmožnost načrtovanja, izvedbe in evalvacije pouka z uporabo IKT. Prisotnost različnih vrst digitalnih tehnolo- gij in delo na področju izobraževanja zah- tevata od učiteljev neprestano spremljanje razvoja in razvijanje lastnih digitalnih kom- petenc. Sodobnim trendom se morajo prilagajati tudi fakultete. Za študente je pomembno, da tekom študija pridobijo IKT kompeten- ce (Altbach, Reisberg in Rumbley, 2009; Ra- fique, 2014; Alemu, 2015; Deng in Tavares, 2015; Duță in Martínez-Rivera, 2015; Keane, Keane, in Blicblau, 2016; Redecker, 2017; Pu- rificación, 2018). Glede na to, smo v študij- skem letu 2017/18 pri predmetu Didaktika športne vzgoje 3 in Učna praksa v osnovni šoli izvedli pilotni projekt za razvijanje IKT kompetenc »IKT pri pouku športne vzgoje v okviru praktičnega pedagoškega uspo- sabljanja študentov Fakultete za šport na osnovnih šolah«. Navedena predmeta sta obvezna strokovna predmeta v okviru drugostopenjskega študijskega programa športna vzgoja, ki se izvaja na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Študenti pri predmetih teoretično in praktično osvojijo konkretizacijo in operacionalizacijo uradnih učnih načrtov, uporabo različnih načrtoval- nih in pedagoških strategij pri izvedbi po- uka in kritično vrednotenje lastnega dela. V okviru predmetov se izvaja PPU, kjer štu- denti pridobivajo specifično znanje, izku- šnje in kompetence za neposredno prakso. Za kakovostnejšo ponazoritev vsebin se pri športni vzgoji uporabljajo različna po- magala in učila. Glede na specifičnost tematskih sklopov in razpoložljivost opre- me v šoli učitelji najpogosteje uporabljajo plakate, video posnetke, občasno pa tudi kvize in vprašalnike. Nekateri uporabljajo tudi merilnike srčne frekvence in energi- je. Pomagala in učila se lahko uporabljajo v procesu učenja, utrjevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja učencev (Majerič, 2017a). Pilotni projekt smo izvedli v okviru razpisa »IKT v pedagoških študijskih programih UL«, s katerim sta Univerza v Ljubljani in Mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS želela pridobiti različne primere dobrih praks poučevanja z uporabo IKT. Projekt sta delno financirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Namen pilotnega projekta je bil pri študentih razvijati IKT kompetence za delo pri ŠV. Namen prispevka je predstaviti analizo kompetentnosti študentov Fakultete za šport za uporabo IKT na praktičnem peda- goškem usposabljanju pri športni vzgoji na osnovnih šolah. „ Metode Opis izvedbe Pilotni projekt smo izvedli v študijskem letu 2017/18 v več fazah. Decembra 2017 smo najprej izvedli spletno anketiranje začetne- ga stanja z aplikacijo 1ka.si. V prvi fazi pro- jekta (december 2017) smo za študente iz- vedli usposabljanje za uporabo IKT v obliki učnih delavnic. Pri tem smo sledili smerni- cam DigCompEdu (Redecker, 2017) in siste- matično razvijali temeljne IKT kompetence za učitelje (SIO, 2018). Za učinkovito delo v praksi smo usposabljanje za pridobivanje specifičnih IKT kompetenc zasnovali na učenju s primeri. Za študente smo pripravili Navodila za uporabo IKT (Majerič, 2017a), kjer smo na enostaven način predstavili upo- rabo IKT za izdelavo didaktičnih plakatov, video posnetkov, kvizov in vprašalnikov. Zaradi množične uporabnosti in dostopno- sti so se študenti na usposabljanjih naučili izdelati plakat z računalniškim programom Power Point za Windows; video posnetek s programom Movie Maker za Windows, ki so ga objavili v osebnem kanalu na YouTu- bu; didaktični kviz s spletno aplikacijo H5P, vprašalnik pa s spletno aplikacijo www.1ka, ki omogoča hitro in preprosto izdelavo an- ketnega vprašalnika, učitelj pa na ta način lahko dobi hiter in učinkovit pregled znanja večje skupine učencev. Vse naštete progra- me in spletne aplikacije se lahko uporablja- jo tudi na pametnih telefonih (ki jih mladi uporabljajo največ), zato je bila njihova iz- bira toliko bolj utemeljena. Na delavnicah smo študente seznanili tudi z namenom vzpostavljanja in delovanja spletnih učilnic in e-učečih skupnosti ter jih naučili, kako se uporabljajo. V drugi fazi projekta (januar, 2018) so študenti z IKT najprej samostojno izdelali avtorska didaktična e-gradiva (pla- kat, video posnetek, kviz, vprašalnik), ki so morala biti kot vsebinska celota povezana s tematskimi sklopi Učnega načrta za špor- tno vzgojo v osnovni šoli (Kovač idr., 2011, 2015), ki se povezujejo s športno vzgojnim kartonom (SLOfit, 2016). To je bil namreč te- matski sklop športne vzgoje, ki je bil načr- tovan kot glavna vsebina njihovega PPU. Pri izdelavi in prikazu e-gradiv so se študenti naučili specifično (v praksi) uporabljati ra- čunalnik, pametni telefon, fotoaparat in kamero. Izdelana avtorska gradiva so štu- denti predstavili na fokusnih skupinah. Cilj fokusnih skupin je bil študentom (s strani profesorja in vrstnikov – študentov) posre- dovati povratno informacijo o vsebinski ustreznosti pripravljenih gradiv glede na učni načrt (Kovač idr., 201 1, 2015) in vsebino osrednjega tematskega sklopa – športno vzgojni karton, ki je sledil na njihovem PPU. Na podlagi povratnih informacij so študen- ti gradiva popravili in izboljšali ter jih obja- vili v Moodle učilnici predmeta Didaktika športne vzgoje 3 in Učna praksa v osnovni šoli, ki je bila v obravnavanem pilotnem športna vzgoja 31 projektu zasnovana po ideji in izkušnjah uporabe e-učeče skupnosti Sportfolio (Majerič in Kolenc, 2007). Na ta način je 50 vključenih študentov pripravilo skupaj 200 različnih e-gradiv (50 plakatov, 50 video posnetkov, 50 kvizov, 50 vprašalnikov), ki so bila v e-učilnici pripravljena za medsebojno izmenjavo. V tretji fazi projekta (april–junij 2018) so študenti izvajali PPU. Glavna ideja uporabe e-gradiv, ki so jih pripravili z IKT, je bila, da jih študenti na PPU uporabljajo čim bolj pogosto, s ciljem, da lažje in bolje ponazorijo, osmislijo, utemeljijo, izboljšajo kakovost prikaza in razumevanje vsebin, spodbudijo učence k razmišljanju in na splošno tako prispevajo k kakovostnejši izvedbi pedagoškega procesa (Markun Puhan, 2015). Študentom smo predlagali, da glede na osvojeno znanje na šoli upora- bljajo razpoložljive IKT nosilce e-gradiv (ra- čunalnike, pametne telefone, fotoaparate, kamere in različne merilnike). Študentom ni bilo treba na PPU pripravljati novih e- -gradiv, temveč so jih uporabljali iz zbirke v Moodle e-učilnice. Učilnica je delovala kot e-skupnost, ki je študentom omogočala delitev izkušenj in znanja o uporabi IKT na PPU; študenti so komentirali uporabnost e-gradiv pri različnih urah in dajali predlo- ge za njihovo uporabo. Podatke za analizo končnega stanja smo zbrali junija 2018 s spletno anketo 1ka.si. Preiskovanci Preiskovanci so bili redno vpisani študenti v prvi letnik magistrske stopnje smeri ŠV štu- dijskega leta 2017/18, ki so obiskovali pred- meta Didaktika športne vzgoje 3 in Učna praksa v osnovni šoli. Tabela 1 prikazuje osnovne značilnosti pre- iskovancev. Iz podatkov je razvidno, da je v anketiranju pred izvedbo projekta sodelo- valo 50 študentov (21 žensk in 29 moških, povprečna starost 23,4 let); v anketiranju po izvedbi projekta, pa jih je sodelovalo 25 (15 moških in 10 žensk, povprečna starost 23,8 let). Anketiranje po izvedbi projekta je bilo izvedeno takoj po zaključku PPU štu- dentov. Sklepamo, da je manjši delež sode- lujočih v anketiranju po zaključku projekta (v primerjavi pred pričetkom) posledica na- čina izvedbe ankete. Anketiranje pred za- četkom projekta smo izvedli organizirano – v sklopu učne delavnice, anketiranje po zaključku, pa smo izvedli neorganizirano – s pošiljanjem obvestila na naslove e-pošte študentov. Ne glede na trikratni opomnik je pri zaključnem anketiranju sodelovalo le 50 % vseh sodelujočih študentov v projektu. Tabela 2 prikazuje uporabo IKT naprav pri preiskovancih. Podatki kažejo, da je večina uporabljala pametni telefon (brez tele- fonskih pogovorov) (začetno stanje 56 %, končno stanje 60 %) od 1 do 2 uri dnev- no, prav tako pa tudi prenosni računalnik (začetno stanje 54 %, končno stanje 40 %). 90 % (začetno stanje) oz. 84 % preiskovan- cev (končno stanje) nima tablice in 80 % (začetno stanje) oz. 72 % (končno stanje) nima namiznega računalnika. Praktično vsi (razen enega preiskovanca od petdesetih, vključenih pri začetnem stanju) imajo pa- metni telefon in 88 % (začetno stanje) oz. 80 % preiskovancev (končno stanje) imajo prenosni računalnik. Glede na prikazane podatke lahko sklepamo, da imajo študen- ti dnevni dostop do IKT naprav (večinoma uporabljajo pametne telefone in prenosne računalnike) in jih tudi v vsakodnevnih de- javnostih uporabljajo povprečno od 2 do 4 ure dnevno. Pripomočki Podatke smo pridobili s pomočjo anketne- ga vprašalnika (Majerič, 2017b, 2018), ki je meril stališča študentov o IKT in uporabno- sti le-te pri športni vzgoji na PPU. Anekti- ranje je bilo izvedeno s spletno aplikacijo www.1ka.si. Študentje so se do posameznih stališč opredelili z ocenami na 5-stopenjski Li- kertovi lestvici, pri čemer sta bili oceni 1 (»trditev zame ne drži«) in ocena 5 (»trditev zame popolnoma drži«) skrajni meji razpo- na, ocene 2, 3 in 4 pa vmesne opredelitve. Glede na cilj tega prispevka smo samooce- ne kompetentnosti študentov za uporabo IKT prikazali z 9 spremenljivkami: • Znam uporabljati video kamero za sne- manje različnih športov. • Znam posredovati povratno informaci- jo o praktičnem znanju različnih špor- tov z analizo video posnetkov. Tabela 1 Osnovne značilnosti preiskovancev Začetno stanje Končno stanje N 50 (100%) 25 (50%) Moški (%) 29 (58 %) 15 (60 %) Ženske (%) 21 (42 %) 10 (40 %) Starost M (SD) 23,4 (1,41) 23,8 (1,50) min-max 21-28 22-28 Legenda: Začetno stanje – anketiranje pred začetkom projekta; Končno stanje – anketiranje po za- ključku PPU; M – mediana; SD – standardni odklon; min-max – razpon od največje do najmanjše vrednosti. Tabela 2 Uporaba IKT naprav pri preiskovancih Naprava Nimam te naprave Manj kot 1 uro Od 1 do 2 uri Več kot 3 ure Pametni telefon Začetno stanje 1 (2 %) 2 (4 %) 28 (56 %) 19 (38 %) Končno stanje 0 (0 %) 3 (12 %) 15 (60 %) 7 (28 %) Tablica Začetno stanje 45 (90 %) 3 (6 %) 2 (4 %) 0 (0 %) Končno stanje 21 (84 %) 1 (4 %) 3 (12 %) 0 (0 %) Prenosni računalnik Začetno stanje 6 (12 %) 12 (24 %) 27 (54 %) 5 (10 %) Končno stanje 5 (20 %) 7 (28 %) 10 (40 %) 3 (12 %) Namizni računalnik Začetno stanje 40 (80 %) 5 (10 %) 5 (10 %) 0 (0 %) Končno stanje 18 (72 %) 1 (4 %) 5 (20 %) 1 (4 %) Legenda: Začetno stanje – anketiranje pred začetkom projekta; Končno stanje – anketiranje po za- ključku PPU. 32 • Znam organizirati poučevanje tako, da vanj na primeren način vključim kame- ro za analizo posnetkov v smislu učenja novih vsebin. • Poznam trenutno razpoložljivo izobra- ževalno IKT, ki bi jo lahko uporabljal na PPU pri športni vzgoji. • Na uri, ki jo vodim (npr. ko učim druge), znam smiselno vključevati IKT. • Znam uporabiti IKT za pripravo didak- tičnega plakata. • Znam uporabiti IKT za pripravo didak- tičnega video posnetka. • Znam uporabiti IKT za pripravo vprašal- nika za preverjanje teoretičnega znanja. • Znam uporabiti IKT za pripravo didak- tičnega kviza. Analiza podatkov Dobljeni podatki so predstavljeni z medi- anami in standardnimi odkloni. Statistično značilne razlike v ocenah med skupinama smo pri posamezni trditvi ugotavljali s t- -testom za neodvisne vzorce. Statistično značilna razlika je bila potrjena na ravni 5 % statističnega tveganja (p ≤ 0,05). Podat- ke smo obdelali s statističnim programom SPSS (verzija 15.0, SPSS Inc., Chicago, ZDA). „ Rezultati in razprava Tabela 3 kaže samoocene študentov o sto- pnji njihove kompetentnosti za uporabo IKT na PPU pri ŠV. Študenti so pred izved- bo PPU ocenili, da so za izdelavo plakata, video posnetka, kviza in spletnega vpra- šalnika manj IKT kompetentni (4/4 trditev = M < 3 na 5 stopenjski Likertovi lestvici, kjer 1 pomeni nekompetenten, 5 pa zelo kompetenten). To pomeni, da večina štu- dentov pred izvedbo projekta še ni osvojila teh specifičnih IKT kompetenc. Na drugi strani pa so študenti pred izvedbo projekta povprečno ali nadpovprečno ocenili svojo IKT kompetentnost za uporabo kamere. To kažejo nadpovprečne ocene pri kompe- tencah »Znam uporabljati video kamero za snemanje različnih športov« (M = 4,05) in »Znam posredovati povratno informaci- jo o praktičnem znanju različnih športov z analizo video posnetkov« (M = 3,74). To po- meni, da je večina študentov ta znanja že osvojila med študijem na Fakulteti za šport pri praktičnih vsebinah in učenju različnih športov. Samoocene študentov o IKT kom- petentnosti za izdelavo plakata, video po- snetka, kviza in spletnega vprašalnika so se po izvedbi PPU bistveno zvišale. Študenti so ocenili, da so nadpovprečno IKT kompe- tentni (4/4 trditev = M ≥ 4 na isti lestvici). Podatki kažejo, da so študenti najvišje oce- nili naslednje kompetence »Znam upora- biti IKT za pripravo didaktičnega kviza« (M = 4,58), »Znam uporabiti IKT za pripravo didaktičnega plakata« (M = 4,53), »Znam uporabljati video kamero za snemanje raz- ličnih športov« (M = 4,37), »Znam uporabiti IKT za pripravo vprašalnika za preverjanje teoretičnega znanja« (M = 4,33) in »Znam uporabiti IKT za pripravo didaktičnega vi- deo posnetka« (M = 4,32). Ugotovili smo, da so študenti pri končnem anketiranju statistično značilno višje ocenili svoje na- slednje IKT kompetence »Znam uporabiti IKT za pripravo didaktičnega plakata« (p = <0,001), »Znam uporabiti IKT za pripravo didaktičnega kviza« (p = <0,001), »Znam uporabiti IKT za pripravo didaktičnega vi- deo posnetka« (p = 0,001), »Znam uporabiti IKT za pripravo vprašalnika za preverjanje teoretičnega znanja« (p = 0,001) in »Na uri, ki jo vodim (npr. ko učim druge), znam smi- selno vključevati IKT« (p = 0,017). Samoocene študentov pri trditvah »Po- znam trenutno razpoložljivo izobraževal- no IKT, ki bi jo lahko uporabljal pri športni vzgoji« (M začetna = 3,71, M končna M = 4,10; p = 0,058) in »Na uri, ki jo vodim (npr. ko učim druge), znam smiselno vključeva- ti IKT« (M začetna = 3,16, M končna = 3,74; p = 0,017) so se pri končnem anketiranju zvišale do meje statistično značilne razlike. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so štu- denti po PPU bolje razumeli uporabo IKT pri ŠV. Ugotovili smo, da so študenti znali pred začetkom PPU nadpovprečno uporabljati le kamero za snemanje in analizo gibanja. To je razumljivo, saj so se študenti drugo- stopenjskega programa ŠV z uporabo ka- mere v času študija na prvi in drugi stopnji na Fakulteti za šport seznanili pri različnih predmetih (pri športni gimnastiki, alpskem smučanju, nogometu, košarki …). Še do- datno pa so jo sistematično uporabljali pri učenju in poučevanja plavanja v okviru pilotskega projekta »Uporaba IKT pri uče- nju in poučevanju plavanja – praktično pedagoško usposabljanje pri študentih Fakultete za šport«, ki se je izvajal pri pred- metu Plavanje 2 v zimskem semestru leta 2017/18. Po izvedbi PPU so se ocene pri Tabela 3 Samoocene IKT kompetentnosti študentov Kompetenca M začetna M končna SE t df p Znam uporabljati video kamero za snemanje različnih športov. 4,05 4,37 0,17 -1,84 18 0,083 Znam posredovati povratno informacijo o praktičnem znanju različnih športov z analizo video posnetkov. 3,74 4,05 0,20 -1,55 18 0,137 Znam organizirati poučevanje tako, da vanj na primeren način vključim kamero za analizo posnetkov v smislu učenja novih vsebin. 3,37 3,84 0,23 -2,02 18 0,058 Poznam trenutno razpoložljivo izobraževalno IKT, ki bi jo lahko uporabljal pri športni vzgoji. 3,71 4,10 0,21 -1,79 20 0,088 Na uri, ki jo vodim (npr. ko učim druge) znam smiselno vključevati IKT. 3,16 3,74 0,22 -2,63 18 0,017* Znam uporabiti IKT za pripravo didaktičnega plakata. 3,00 4,53 0,32 -4,79 18 < 0,001* Znam uporabiti IKT za pripravo didaktičnega video posnetka. 3,00 4,32 0,35 -3,75 18 0,001* Znam uporabiti IKT za pripravo vprašalnika za preverjanje teoretičnega znanja. 3,00 4,33 0,34 -3,89 17 0,001* Znam uporabiti IKT za pripravo didaktičnega kviza. 2,89 4,58 0,33 -5,05 18 < 0,001* Legenda: M začetna – mediana pri anketiranju pred začetkom projekta; M končna – mediana pri anketiranju; SE – standardna napaka; t – koeficient T testa; df – meje zaupanja; p – statistična značilnost pri meji zaupanja p < 0,05. športna vzgoja 33 drugih IKT kompetencah študentov bistve- no zvišale. Glede na to, da smo pri izvedbi projekta sledili smernicam DigCompEdu (Redecker, 2017) in sistematično razvijali temeljne IKT kompetence za učitelje (SIO, 2018), lahko rečemo, da je bil ta pristop dober in učinkovit. S praktičnim delom priprave e-gradiv in učenjem na primerih so študenti spoznali večino možnosti upo- rabe IKT pri športni vzgoji (Majerič, 2017a); naučili so se uporabljati nove pristope IKT pri športni vzgoji (ne le pripraviti interaktiv- ni plakat in video posnetek, temveč tudi in- teraktivni kviz in vprašalnik); komunicirati in sodelovati na daljavo (v e-učeči skupnosti v Moodle učilnici), varno in etično uporablja- ti ter objavljati informacije z upoštevanjem avtorstva. S tem so pridobili pregled nad možnostmi (in lastnimi zmožnostmi) načr- tovanja, izvedbe in evalvacije pouka pri ŠV z uporabo IKT. Na podlagi ugotovitev sklepamo, da je bila izvedba učnih delavnic za učenje IKT kompetenc učinkovita, vendar to za njiho- vo uporabo v praksi ni dovolj. Uporaba v praksi ob dobrih materialnih možnosti na šoli zahteva tudi veliko izkušenj z načrtova- njem, organizacijo in izvedbo pouka. Teh izkušenj pa študenti na PPU še niso imeli, saj je bil za večino to prvi stik z neposre- dnim delom v praksi. „ Zaključek Ugotovili smo, da ima večina študentov pametne telefone in prenosne računalnike ter jih uporablja povprečno od 2 do 4 ure dnevno. Ocenjujemo, da to znaša cca. 12,5– 25 % njihovega budnega časa in kaže na to, kako močno je IKT vpletena v vsakodnevne dejavnosti mladih. Študenti so med izvedbo projekta bistve- no izboljšali svoje IKT kompetence in dobili pregled nad njihovo široko možnostjo upo- rabe v praksi. Pri tem ne gre le za specifična IKT znanja za izdelavo e-gradiv, temveč (po SIO, 2018) tudi za poznavanje in zmožnost kritične uporabe IKT; zmožnost komunika- cije in sodelovanja na daljavo; zmožnost iskanja, zbiranja, obdelovanja, vrednotenja in kritične presoje podatkov, informacij in konceptov; uporabo etičnih načel objave informacij; pa tudi za zmožnost načrtova- nja, izvedbe in evalvacije pouka z uporabo IKT. Glede na to, da je bilo znanje študentov za uporabo IKT pri ŠV pri začetnem anketi- ranju povprečno, je nujno, da se za njihovo IKT pismenost tudi v prihodnje (med štu- dijem in po njem) izvajajo usposabljanja. Prisotnost vedno novih IKT na področju izobraževanja namreč zahtevata od uči- teljev neprestano spremljanje razvoja in razvijanje lastnih digitalnih kompetenc ter vseživljenjsko učenje. Pri ŠV je (skladno z učnim načrtom) glav- ni cilj razvoj gibalnih sposobnosti in znanj, zato je prav, da praktičnemu delu učitelj posveča večino časa. Priporočamo pa, da za učence (kot podporo učenju) uporablja e-gradiva in jim stalno dostopnost do njih omogoči v e-učilnicah. Dobro je, da se to nauči že tekom študija. Res je, da bo za iz- delav in objavo e-gradiv porabil dodatni čas, vendar bo dodana vrednost, ki se bo kazala v večjem znanju njegovih učencev, tista, ki bo v končni fazi (predvsem) merilo uspešnosti njegovega dela. To pa je tudi tisto, kar loči odlične od povprečnih učite- ljev. „ Literatura 1. Alemu, B. M. (2015). Integrating ICT into te- aching-learning practices: Promise, challen- ges and future directions of higher educatio- nal institutes. Universal Journal of Educational Research, 3(3), 170–189. 2. Altbach, P. G., Reisberg, L., Rumbley, L. E. (2009). Trends in global higher education: Tracking an academic revolution. Paris: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. 3. Deng, L., Tavares, N. J. (2015). Exploring uni- versity students’ use of technologies bey- ond the formal learning context: A tale of two online platforms. Australasian Journal of Educational Technology, 31(3), 313–327. 4. Duță, N., Martínez-Rivera, O. (2015). Between theory and practice: the importance of ICT in Higher Education as a tool for collabora- tive learning. Procedia – Social and Behavioral Sciences 180, 1466–1473. 5. Keane, T., Keane, W. F., Blicblau A. S. (2016). Be- yond traditional literacy: Learning and trans- formative practices using ICT. Education and Information Technologies (21) 4, 769–781. 6. Kovač et al. (2011). Športna vzgoja. Učni na- črt. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/ fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podro- cje/os/prenovljeni_UN/UN_sportna_vzgo- ja.pdf. 7. Kovač et al., (2015) Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Športna vzgoja, šport. Pridobljeno s http://www.zrss.si/pdf/pos- -pouka-os-sport.pdf. 8. Majerič, 2018. IKT pri športno vzgoji – konč- no stanje. Pridobljeno s https://www.1ka. si/a/174882 9. Majerič, M. (2017a). Navodila za uporabo IKT na PPU. Pridobljeno s https://moodle.fsp.uni- -lj.si/course/view.php?id=83 10. Majerič, M. (2017b). IKT pri športno vzgo- ji – začetno stanje. Pridobljeno s https:// www.1ka.si/a/147969 11. Majerič, M. in Kolenc, M. (2007). Sportfolio. si – e-učeča skupnost na področju praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov Fakul- tete za šport. V Smernice za praktično uspo- sabljanje na Univerzi v Ljubljani (str. 20–22). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 12. Markun Puhan, N. (2015). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Športna vzgo- ja/šport. Pridobljeno s http://www. inovativna-sola.si/images/inovativna/ Smernice/%C5%A0PORT_smernice_IKT.pdf. 13. OSV (2018). Kaj je IKT? Pridobljeno s http:// www.portalosv.si/digitalna-pismenost/racu- nalnik-kot-orodje-za-storitev/ 14. Purificación. M. (2018). Multivariate characte- rization of university students using the ICT for learning. Computers & Education, (121) 1, 124 –130. 15. Rafique, G. M. (2014). Information literacy skills among faculty of the University of Lahore. Li- brary Philosophy & Practice, paper 1072. 16. Razdevšek Pučko, C. (2018). Kompetence uči- teljev. Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/ bologna/dokumenti/kompetence.pdf 17. Redecker, C. (2017). European framework for the digital competence of educators: DigCom- pEdu (No. JRC107466). Joint Research Centre (Seville site). 18. SIO (2018). Šest temeljnih e-kompetenc. Pri- dobljeno s https://projekt.sio.si/e-solstvo/ opis-e-kompetenc/sest-temeljnih-e-kom- p etenc /. 19. SLOfit (2016). Športno vzgojni karton. Prido- bljeno s http://www.slofit.org/. doc. dr. Matej Majerič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si