Ameriška Domovi ima AMERICAN m SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY aerving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNiAN MORNING N€WSPAP€B NO. 234 CLEVELAND OHIO, I'tiESDA i MOENiNC. DECEMBER 5, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Kairo in Moskva so nista dosli zbšilaia Novi grobovi Henry Ubic Na posledicah avtomobilske ! nesreče pred 18 dnevi je umrl v Kljub nekaterim Vestem, da'mi. Sinai bolnišnici 57 let stari je prišlo do zbšižanja m ti! Heray (Chick) Ub,c s 1426 E. ZSSR in Egiptom, trdijo » St, rojen v Clevelandu, sin v Kairu, da je odtujitev ostala. KAIRO, Egipt. — Vojaška delegacija pod vodstvom letalskega gen. Hosni Mubaraka se je vrnila iz Moskve praznih rok. Razmerje je v bistvu ostalo v glavnem, ko je nastalo po odslo- pok. Johna in Katherine, brat pok. Freda in Charlesa, stric Fredericka Jr., zaposlen skozi 30 let kot strojnik pri Parker Hannifin. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue četrtek, čas še ni določen. Na mrtvaški oder bo položen nocoj. Pokojnik je vitvi sovjetskih vojaških sveto- bil član ADZ št. 9 in Copain valcev in strokovnjakov v preteklem juliju. Sportsman Cluba. Earl Ensinger Sovjetska zveza m obljubila y cleveJand Clinic jg umrl na Egiptu, kot trdijo v diplomatskih krogih, nobenega novega orožja, ki bi ga ta rad, in prav tako tudi ne bodo poslani v E-gipt novi ruski vojaški strokovnjaki. Zunanji minister El Zayyat je dejal v nedeljo, da jih je tam le “nekaj sto”. Predsednik vlade Aziz Sidky je tekom svojega obiska v Mo- posledicah' srčne kapi 68 let stari Earl Ensinger, 833 E. 139 St., rojen v Steeltonu, Pa., mož ione, roj. Pierce, oče Jamesa L. in Barbare Yourkievitz, 5-krat stari oče, brat Lesterja, Leeja, Richarda, Beatrice Robinson. Leta 1929 je ustanovil Power Pack Conveyor Co., ki je izdelovala razne vrste prenosne tra- skvi dosegel le, da bo ZSSR po- jjove. Pokojnik je bil član šiljala Egiptu nadomestne in re- Knights of Pythias Eastland zervne dele za orožje, ki mu ga Lodge No. 785. Pogreb bo iz je dobavila preje. j zeletovega pogrebnega zavoda Predsednik Sadat je dobil na g, 152 St. v četrtek ob enih precej na svojem ugledu, ko je odslovil Ruse v preteklem juliju, v svetu in posebno doma. Kasneje so doma začeli vojaki premišljati, če je bil Sadatov ukrep moder. Tudi sam je prišel do zaključka, da je potrebno odnose z Moskvo urediti. Ko se je odločil v oktobru za to, je izvedel spremembe v oboroženih silah, da bi Moskvi ustregel. U-pal je pri tem, da mu' bo ta to plačala z novim orožjem. Ostalo je pri upanju, orožja ni. To jezi egiptske vojake, ki so skovali zaroto proti Sadatu, ki pa je bila odkrita predčasno in so prišli zarotniki v zapor. Kdo je zadovoljen in kdo ni z W. P. Rogersom VMk sile Ra mta \y pAREy gQ fllBA Sl n Osrednjem «sa.|u m SPORAZUM Vladni bataljon se je umak-j —----- nil pred rdečim pritiskom y&raj sta se dl% H Kiggmger in Le Due Tho sestala dva- na Osrednjem višavju obrambnega položaja. SAIGON, J. Viet. — Sovraž-; nik je podprt s topništvom pregnal vladni bataljon iz obrambnega položaja na Osrednjem vi- PARIZ, Fr. — Dr. Henry Kis-savju, ko je prišlo do živahnej-1 singer in njegov pomočnik gen. ših rdečih nastopov na treh pod-j A. Haig sta se včeraj dopoldne roči ih Južnega Vietnama. Arne- sestala z Le Due The jem in riška strateška letala B-52 so iz- Xuan Thuyjem in se razgovar-vedla vrsto napadpv na rdeča jala z njima dve uri in pol. Ker zbirališča v pokrajini Quang sta bili obe strani omejeni samo Tri, kjer je ofenziva vladnih sil na oba glavna zastopnika, pre- popoldne na Crown Hill pokopališče v Twinsburgu. Elizabeth Goga V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 58 let stara Elizabeth Goga, roj. Hobbs, žena Johna, svakinja Mrs. Marion Božic, rojena v Meridianu, Miss Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda naE. 152 St. v četrtek ob 10. dopoldne na All Souls j pokopališče. Jennie Cergol V Euclid General bolnišnici je umrla 62 let stara Jennie Cergol s .164 E. 208 St., rojena Babnik v Clevelandu, žena Franka, mati Raymonda, Maxine Lane, Bernadine Palko in Patricie Morrison, 3-krat stara mati, hči Frances, roj. Eržen, in pok. Johna Babnika, sestra Frances Umek. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev Sv. Križa ob 10., nato na Ali Souls pokopališče. Pokojna je bila članica Carniola Hive 493 T.M. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pretekli teden objavil, da bo državni tajnik W. P. Rogers ostal na tem mestu tudi v njegovi drugi predsedniški poslovni dobi. Četudi mu je imenoval tri nove glavne pomočnike, večina poklicnih diplomatov in ostalega osebja v državnem tajništvu ni posebno zadovoljna. W. P. Rogers se jim zdi premalo odločen in premalo pomemben pri ustvarjanju in zastala v blatu monzumskega deževja. Vladne sile so se že nekaj časa prizadevale pognati rdeče iz severnega obalnega dela pokrajine vse do Demilitarizirane cone, ki deli oba Vietnama. V za- klat in se po dve uri in pol raztovarjala o še odprtih vprašanjih sporazuma o končanju vojskovanja v In-dokini. Za danes napovedan sestanek je bil nepričakovano odpovedan, objavili pa so novega za jutri. Vesti iz francoskega zunanjega ministrstva pravijo, da pri dosedanjih dveh srečanjih ni bil dosežen nobene napredek in da bo treba na sporazum le še nekaj počakati. Nemara je vzrok odložitve razgovorov v tem, da bosta imeli obe strani čas svoja stališča ponovno proučiti in so odločiti, kako daleč hočeta iti pri iskanju kompromisa. Od tega zavisi, kako dolgo bo treba na sporazum, ki si ga obe strani resnično želita in ga iščeta, čakati. vladuje vtis, da so si na tem sestanku le izmenjali stališča, ki sta jih obe strani zavzeli po e-nem tednu prekinitve razgovorov. Popoldne je prišlo do novega sestanka, pri katerem sta pa imeli obe strani tudi večje šte- hm pSaenfe ©fimb podporo lošeneinn možu KINGSPORT, Tenn. — Neki tukajšnji mož, imena niso objavili, je dobil cd sodišča odrejeno podporo $100 mesečno za Vzdrževanje otrok, ki sta bila dodeljena njemu pri ločitvi zakona, ki ga je zahtevala žena. Sodnik Philips je dejal, da je niož že 7 let brez redne zapo-! TI^ames, ^ ^nv^erson , ! V Woman s bolnišnici je umrl Irtve m je skrbel za otroke go-1 ^ James w And(!rsoI1 spodtnjtl, vozil avto in bil » Cresthaven Dr > willo. Služkinjo po sporazumu z ženo. . , , • , . ^ ti fp . J^ „ , , , : wick, samski, brat Harriet Pa- J-a je med tem ves cas delala V'...„ , . , , - tovarni in zasluži no $4 44 na!tnck m GeorSea’ kl sta oba ze „ m 1Zas11Uzl po na, mrtva, stric Richarda Patrick in nro. Moz trdi, da je pisatelj mI Mi]dred Jasko Skozi 52 let je da je napisal vec knjig, pa zal; stanoval na Superior AvenL|3 in J^dobil za nobeno založnika in £ 6Q St pogreb bo iz želeto„ a‘ ! vega pogrebnega zavoda na E. Pri ločitvi zakona je sodnik;^ St_ jutri popoidne ob enih Zroal oba smova v varstvo mo- n? Lake View pokopaiišče. 2a, ženi pa je pustil hčerko. 2e-vva mora pri tem prispevati mo-ku vsak mesec $100' za vzdrže-Vanje otrok. Louis F. Andolek V nedeljo je nenadno umrl pri poslu v Three Corners Cafe, Odločitev sodnika Dayrona'^‘er.eSa lasTikJ” pmi- . , , , bil, Louis F. Andolek z 1900/ ■^miipisa je brez dvoma za te ^ , m t .. kmm j . . 1 Bella Dr., star 59 let, rojen v Araje nenavadna, zato sodnik J ' 1 I -»-v 1-i rti v« -*~t r~\ IT ^ T /-»T T O IVI vudi ni povedal imen ločenih vodenju zunanje politike ZDA.'PO ponovnem težkem obstrelje-Cpazovalec delovanja držav-1 vanju in po napadih pehote o-nega tajništva na Kapitelu je pustil svoje položaje na Osred-na tako razlago položaja odgo- njem višavju, 8 miij jugezahod-voril: Poklicni diplornatje mor- no °d mesta Kontum. Pri okiozda niso zadovoljni z V/. Roger- nem glavnem mestu Mcduc so som, toda R. M. Nixon je -— in vladne sile rdeče na pane odbile, ■o je, kar v Washingtonu danes Pri cemer Je bilo 9 sovražnikov stem! ubitih. _____0______ j Ameriška letala z oporišč na Kako dolgo bo zdržal? ! Tajskem in z letalonosilk so na- 1 padla vojaške cihe v Severnem WASHINGTON, D.C. - Umj- ^J ^ od 20. vzporedni. ka na jug, četudi so rdeči tu četku so dosegle nekaj uspehov, vilo pomočnikov in strokovnja-zadnje dni pa so obtičale delno zaradi vremena delno zaradi trše rdeče obrambe. Ta se opira predvsem na močno: topništvo. V ofenzivi nastopajo najboljše sile Južnega Vietnama, marini in rangerji. Bataljon vladnih ranger jev je so xutwi debl0 |-0 zadevo podpira, in protiletalsko obrambo izredno glede mednarodne kornisije, ki okrepili. Večino vsega protrle- bo dogovor; oziroma ta Iškega topništva m protiletal-j izvajanje nadzirala. skih raket so s severnega pod-j y y/ashingtonu so poudarili, ročja, ki je od letalskih napa- da ne bodo pustili; da bi Saigon dov izvzeto, prepeljali na jug. j zavjraj dogovor preko določe- ------o------ | nega dne in preko določenih Jordanija more S | kompromisov. Van Thieuju so pogajanji pridobiti j povedali, da bo moral Južni JERUZALEM, ,Izr. — Zuna-' Vietnam sporazum v Parizu nji minister Izraela Abba Eban' podpisati, če hoče računati še je dejal, da more Jordanija z dalje na ameriško podpiranje kov. Dopoldanski sestanek je bil v Parizu, popoldanski izven njega v bližini Versaillesa. Med obema sestankoma naj bi bil dr. H. Kissinger govoril s predsednikom Nixonom, ki osebno stalno sledi poteku pogajanj s ciljem, da bi ta bila končana do 15. decembra v obliki, ki jo on smatra za sprejemljivo za ZDA. Vprašanje Demilitarizirane cone, ki ga je postavil Saigon, je rešeno, ker so v Parizu rdeči pristali na njeno obnovo. Tudi glede sestave sveta za spravo in sodelovanje, se zdi, da ni več težav. Obe strani sta si navzkriž v glavnem le še zaradi umika severnovietnamskih čet iz ; Južnega Vietnama, na ! vstraja Saigon, Washington pa I Iz Clevelanda in okolice Osma obletnica— V četrtek ob 8:15 zjutraj bo darovana sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete za pok. Josepha Peruska v spomin 8. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Znani rojak Edward Kovačič, 7308 Hecker Avenue, se je po ti eh tednih vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice, njegova žena Marie pa iz St. Alexis bolnišnice, kjer je bila 10 dni. Oba se počutita boljše, pa sta še vedno pod zdravniško oskrbo. Zahvaljujeta se vsem za obiske in pozdrave. Želimo jima skorajšnjega okrevanja! BOŽIČNA VOŠČILA Kdor bi želel voščiti BOŽIČNE PRAZNIKE in NOVO LETO svojim prijateljem in znancem preko našega lista, je prošen, da to čim preje sporoči, ker božično številko AD že pripravljamo. Indiji manjka žila Indija, ki je še pred enim letom trdila, da jo je uspešna “zelena revolucija' za vselej rešila lakote, j'3 spet v stiski. NEW DELHI, Ind. — Suša in neučinkovito polje delstvo sta zakrivila letos sorazmerno WASHINGTON, D.C. — Danes pičlo letino in spravila oskrbo j dopoldne bo švicarski posla-Indije s hrano v stisko. Vlada! je skušala položaj reševati naj razne načine in izjavljala, daj ima obilne zaloge še od lani, kij da bodo zadoščale do prihodnje 1 letine. Zadnje vesti njegovo ski vodniki se zabavajo z ugibanjem, kako dolgo bo Peter J. Brennan, vodnik gradbincev v Nev/ Worku, zdržal v zvezni vladi kot delavski tajnik. Stavijo, ali bo zdržal na tem mestu 8, mesecev, kot jih je Martin Durkin v vladi predsednika Eisenhov/erja. Kanada se na tihem pripravlja za nalogo OTTAWA, Kan. — Kanadske oborožene sile se tiho priprav-^ Ijajo na sodelovanje pri nadzi-^ neposrednimi razgovori z Izfa- in pomoč, ranju premirja v Indokini, če bo elom “veliko pridobiti”, takoj Včeraj so najprej napovedali, vlada končno odločila, da to na- “mir, prebivalstvo, ozemlje in da se bodo razgovori med obe-logo sprejme. Načelno jo je že j posebni položaj za islamska me- ma stranema v Parizu nadalje-sprejela, teda hoče vedeti za po-j sta v Jeruzalemu”. j vali, nato pa je bilo objavljeno, goje, predno bo rekla zadnjo besedo. Ebanova izjava je zanimiva v da danes ne bo nobenega ses-zvezi z izjavami kralja Huseina tanka, pač pa se bosta obe strani Kanada je vršila tako vlogo v v zadnjih tednih. Tako je v raz-1 sestali ponovno v sredo. Neka-nadzorni komisiji, ki jo je u- govoru s sodelavcem pariškega teri časnikarji ugibljejo, če moi-stvarila konferenca v Ženevi le- Le Monda kralj izjavil, da je da odpoved razgovorov za data 1954. Pri tem je spoznala, ka- pripravljen skleniti uradni mirmes le ni maska, ki naj omogoči ko težavno in nehvaležno je ta- z Izraelom, če je seveda “pra-, mirno, od časnikarjev ih drugih ko delo. i vično ureditev mogoče doseči”. I novinarjev ne moteno srečanje. Postopno je le morala povedati, da so zaloge premajhne in da bo treba nekje dobiti do 2 in j čeme*’ rnpyona ton pšenice, če naj se dežela zavaruje pred resničnim pomanjkanjem in celo pravo lakoto, ki bi lahko prizadela okoli 60 milijonov ljudi. Slabo letino so imeli v Sovjet-! ski zvezi in na Kitajskem. Obe| državi sta se pravočasno pobrigali za nakup pšenice in drugega žita v tujini, ZSSR največ v ZDA, Kitajska v večji meri v Kanadi in v Avstraliji. Indija je čakala in doživela, da so cene pšenice porastle, ko so zaloge te po vsem svetu z izjemo ZDA izčrpane. Za ZDA pa do zadnjih tednov v Indiji niso imeli dobre besede ... nik poročal državnemu tajniku W. Rogersu o predlogih Kube za dogovor o obravnavanju ugrabiteljev letai. Trdijo, da je Kuba pripravljena nastopiti ostro proti ugrabiteljem letal v ZDA, če bodo te enako nastopile proti tistim, ki bi hoteli iz ZDA napadati Kubo ali njene ladje. WASHINGTON, D.C. — V poučenih krogih krožijo vesti, da bo bivši Clevelandčan James T. Lynn, dosedanji trgovinski podtajnik, imenovan skoro za novega tajnika za obnovo mest in gradnjo stanovanj namesto odstopivšega G. Rom-neyja. JERUZALEM, Izr. — Predsednik unije prevoznega delastva Frank Fitzsimmons je z ženo in z 12 drugimi vodniki unije na 6-dnevnem uradnem obisku v Izraelu, kamor je vse povabila predsednica vlade Golda Meir. Tu se mudi tudi župan New Yorka J. Lindsay, ki je govoril tako z obrambnim ministrom M. Dayanom kot s predsednico vlade G. Meir. Š¥lgarski se za z¥iie s Skupnim trgem ŽENEVA, Šv. — Švicarji so z ljudskim glasovanjem zadnjo j MADRID, Šp. — Generalissimo nedeljo odločili, naj se Švica po- j Francisco Franco je včeraj veže z Evropsko gospodarsko! obhajal v krogu svoje druži-skupnostjo v gospodarskem po-! ne svoi 8®- rojstni dan. gledu. Pri udeležbi 51.2% voliv-; KENNEDY, Fla. ( nih upravičencev je bilo odda- 2akoncev, je pa brez dvoma v skladu z novim predlogom za Zvezno ustavno dopolnilo o popolni enakopravnosti spolov! Vremenski prerok pravi; Večinoma oblačno in pršenje ezia. ; Naj višja temperatura °koli 40. Clevelandu, sin pok. Steva in Mary, roj. Hlad, mož Doris, roj. Dolgan, brat pok. Steva, Mary Hrovat, pok. Frances Opalek, Stanleyja, Jane Berkopec in Eleanor Andolek. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9. na All Souls pokopališče. ------o------ Čreda losov CHEYENNE, Wy. — Največja čreda losov v ZDA in na vsem svetu se drži v Jackson Hole 0-kraju severozahodnega Wyo-minga. Njeni ljubitelji se prizadevajo, da bi jo ohranili in u-radno zaščitili. Robert McNair Robert Strauss DEMOKRAT JE IŠČEJO NOVEGA NAČELNIKA STRANKE — Da bo Jean Westwood zapustila načelstvo glavnega odbora demokratske stranke, je gotova stvar, ni pa še gotovo, kdo jo bo na tem mestu nasledil. Med kandidati so menda z dobrimi izgledi gornji trije: Robert McNair, bivši guverner Sev. Karoline, Robert Strauss, bivši glavni blagajnik narodnega odbora demokratske stranke in uspešen zbiratelj denarja za demokratski votivni sklad, ter Joseph Crangle, načelnik demokratske stranki v državi New York. nih preko 1,345,000 glasov za povezavo in 509,000 proti njej. Predlog je debil večino v vseh 25 kantonih. Zvezna vlada je sklenila sporazum o povezavi Švice s Skupnim trgom, pa predložila tega v odobritev ali odklonitev ljudstvu. Sama je predlog podpirala in je zato izid glasovanja njena' zmaga. Predlog je sicer že preje potrdil tudi parlament. Dogovor bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1973 in bo postopno odpravil vse carine med Švico in državam Skupnega trga. Njegova veljavnost ni omejena, toda obe strani ga imata pravico odpovedati z enoletno odpovedjo. Vse glavne stranke so predlog podpirale, proti so bili le komunisti in nekatere desničarske skupine. Švica ne misli postati članica Evropske gospodarske skupnosti, ker bi to ne bilo v skladu z njeno nevtralnostjo. starejši Amerikanec 130 iet stari Charlie Smith, ki je prišel v ZDA kot 12 let star črni suženj, bo med posebnimi gosti NASA pri vzletu Apollo 17 jutri zvečer. W ASHINGTON, D.CObrambni tajnik M. Laird je včeraj na tiskovni konferenci, predno je odletel v Bruxelles na polletno posvetovanje NATO, dejal da bo obrambni proračun kljub končanju vojne v Indokini prihodnje leto presegel 80 bilijonov, bo torej za 4 bilijone večji od letošnjega. Glavni vzrok temu bodo povečani stroški za plače vojaštva in delno povečani izdatki za raziskave in razvoj novega orožja. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Čilski predsednik Allende je včeraj v govoru pred glavno skupščino ZN dolžil I.T.T. družb«, da je skušala sprožiti v Čilu državljansko vojno in s tem preprečiti vlado Allen-deja. m. Domovi ! t JI.T, l g MMiM M UJmiAO* CMT imrnsmrnsmrnemm. 1 BESEDA /Z NARODA I 1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $3.00 for 3 monttis Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 1 No. 234 Tuesday, Dec. 5, 1972 Pomanjkanje zvestobe Papež Pavel VI. je pri sprejemu romarjev v Castei Gandolfo med drugim prav posebno poudaril človekovo dolžnost držati dano besedo. Naglasil je obveznost sklenjenega dogovora med posamezniki pa tudi med državami; obljuba mora biti človeku nekaj svetega. S temi besedami je Pavel VI. pokazal na enega izmed značilnih znakov naše dobe — na pomanjkanje zvestobe. Kdo se namreč danes še zvesto drži načel, vere, prepričanja? Kdo je še zvest prisegi ali dani besedi? Koliko je še zvestobe med prijatelji in zlasti med zakonci? Na ta vprašanja moramo odgovoriti z ugotovitvijo, da je na svetu vedno manj zvestobe in da je mnogi niti ne smatrajo več za krepost, ampak prej za slabost, za ostanek zaostalosti in predsodkov, ki ovirajo človekovo svobodo in ga zadržujejo, da se ne more svobodno odločiti vsak trenutek za kako novo stvar, za novo idejo, za novo vero ali nevero ali za novo ženo — kakor je pač trenutno razpoloženje in trenutna želja. Razumljiva posledica takih nazorov je, da postaja življenje vedno bolj nečloveško, da so se silno razbohotila nasilna dejanja, da je zavladala obča negotovost, kajti nihče več nikomur ne zaupa: državljan ne zaupa svoji vladi, vlada pa ne državljanom, podjetnik ne zaupa delavcu, delavec pa ne podjetniku, vernik ne zaupa duhovniku, duhovnik pa ne verniku, prijatelj ne zaupa prijatelju in mož in žena ne zaupata več drug drugemu, čeprav sta si ob sklenitvi zakonske zveze prisegla trajno medsebojno zvestobo. Prav to vedno pogostejše prelamljanje zakonske zvestobe ima za človeško družbo strašne posledice. Ta strahotni egoizem in materializem mnogih zakoncev, ki skušajo svojo nezvestobo opravičevati z lepimi frazami o neskladju značajev, o pravici do sreče in ljubezni, ki je pa v zakonu niso našli, in podobno, uničujeta osnovno celico človeške družbe — družino. Ni potrebno posebej naglaša-ti, kakšno vzgojo imajo otroci (če jih je kaj) v takih družinah. Stari Rim je propadel, ko je zaradi splošne nezvestobe in nemorale propadla družina. S tem je bila uničena trdna osnova države in “barbari” — moralno zdravi, čeprav z manjšo civilizacijo, kot so jo imeli Rimljani, — so zasedli večino rimskega imperija. Predsednik Združenih držav Nixon je v nekem svojem govoru dejal, da so v nekem oziru današnji časi podobni časom ob propadu Rima; nemorala, nasilje, in nezvestoba zavzemajo vedno večji obseg. Kaj pomeni za državo nezvest vojak, nezvest uradnik, nezvest delavec? Samo zvesti vojak bo branil svojo domovino, nezvesti bo dezertiral. V Združenih državah je zbežalo nad 20,000 vojaških obveznikov v Kanado, da so se s tem izognili vojaški službi, mnogo jih je zbežalo tudi v druge države. Gotovo je predsednik Nixon mislil tudi na te dezerterje, ko je govoril o pomanjkanju zvestobe v današnjem času. Zvestoba je potrebna tudi v gospodarskem 4 življenju, v podjetju, delavec mora zvesto opravljati svoje delo, podjetnik pa mora delavcu zvesto nuditi plačo in sploh vse, ker delavcu gre po zakonih in po pogodbi, ki sta jo sklenila. Kršenje te zvestobe uničuje gospodarski in socialni red v državi. Kaj pomaga ves tehnični napredek in vsa moderna civilizacija, če pa propadajo duhovni temelji družbe. In prav zvestoba, držanje dane besede, izpolnjevanje obljube spadajo med tiste temelje, ki so nujno potrebni za obstoj in napredek človeške družbe. Če te kreposti ne bodo znova zavladale med nami, bomo deležni usode rimskega imperija, ki je bil navidezno silen in močen, v resnici pa trhel in slaboten. Tudi za nas Slovence — tako za one v domovini kot za nas v zdomstvu — velja, da se bomo ohranili in tudi napredovali le, če bomo gradili svoje narodno in zasebno življenje na trdnih duhovnih temeljih, med katere spada zlasti zvestoba. Za nas v tujini je posebno važna zvestoba do materine besede in do vsega, kar nas je mati učila. Prva je bila, ki nam je govorila o Bogu, nam budila ljubezen in spoštovanje do Njega. Učila nas je vere, njenih naukov, učila življenjske resnice. V nas je mati budila ljubezen do našega rodu, nam prenašala izročila, ki jih je ona prejela od svoje matere in ta od svoje daleč nazaj skozi rodove. Vcepila nam je v srce spoštovr Fe do narodne preteklosti, ljubezen od vsega slo- 8Mi §o, da bi ml svobodno živeli * NEW YORK, N.Y. — Prijet- morov in požigov ter ugrabljenj no in neprijetno, včasih nehva- in vodenj v sužnost. lelžno dolžnost moram vršiti in Ludvig Burgar ml. nam je tu poročati iz njujorške slovenske podal del Stritarjeve pesnitve narodne srenje. Prijetno mi jej “Turki .na Slevici”. S tem smo pisati nekaj o naši zadnji ne-'spoznali stiske, jok in stok ter deljski prosvetni uri na tretjo1 prošnje naših ljudi v vsej gro-novembersko nedeljo, 19. no-jzoti trenutkov, ko... vemhra. Zaglavje tega mojega srenjskega poročila je pravzaprav osnovna uvodna misel vodnika ure Zdravka Kalana. Skozi slovensko zgodovino in slovensko književnost nas je lepo vodil, da bi se poglobili v premišljevanju o enih naj večjih dobrin vsakega posameznika: človeka ali naroda, svobode! Ker smo mala narodna skupnost v Ameriki, se je mimogrede spomnil tudi vseh tistih A-merikancev, borečih se po kontinentih sveta za ohranitev svobode te dežele, v katero smo mi ali pa naši predniki prišli v iskanju svobode, katero uživamo. Nekateri so si želeli svobodno možnost zaslužka, kruha in materialnega napredka. Tu so našli takšno svobodo. Drugi so Grmade po gorah gore, v nebo njih plamen šviga. Privrel je Turek, koder gre, rohni, mori, požiga.. Pred njim je jok, za njim je stok. Pomagaj zdaj nam večni Bog. Naši ljudje zdaj kot kristjani trpe, molijo in prosijo Boga in Mater Božjo: ... “V oltarju, mati, tu stojiš, v naročju Jezusa držiš, usliši nas uboge ter 'reši nas nadloge” . .. Od tistih dob naš narod menda tako goreče je Marijo častil in slavil in v pesmih to opeval. Pa naši ljudje takrat druge pomoči dejansko niso imeli kot ... , . TT3* ~ ’ I molitvene prošnje in pa varstvo sh v hrepeneniu po duhovnu , . ; . . .. T ... . j za obzidiem utrjenih cerkva, svobodi. In nash so jo. ' , ■ , .. Z. Kalan je v svojih mishh' ‘ ^ gosPoska ]e b^la Za^arOVa- ; na z zidovji svojih gradov na ! višinah. Naši ljudje v nižinah so se stisnili skupaj in se tu in pa tam včasih gosposki uprli, nakar je le-ta od njih zahtevala navrh teh njihovih stisk še tla- :čansko delo. j In za osvetljitev tega položaja : naših prednikov nam je Anton j Jenko podal Aškerčevo pesnitev '“Na delo’”. | Veliko je bilo ž i v 1 j e n j ske i trdoživosti v našem narodu, tu- podai tudi tragično-kruto resnico, ko je dejal: “Človeška zgodovina. je pisana s krvjo!” S krvjo je pisana tudi življenjska zgodba slovenskega naroda in njegova zemlja je morala vsrkati mnogo krvi slovenskih sinov in mož. Jaz bi dejal, kdajpakdaj celo krvi otrok, žena in deklet. In Zdravko Kalan ni mogel iti mimo še drugega dejstva. Dejal je: ‘Tzkiistvb rids uči, da se svo-, , , . ■ di doba protestantizma jo je po- boda ne da kupiti z denarjem s . ... ,, _ c , , _ kazala. Dalmatinova Biblija niti z blagom. Svoboda se mora , ., ... . . ■ . | nam je potrdilo, kakor nam je vedno priboriti s krvjo, s clove- . . . . škimi žrtvami. Svoboda je najdražja, pa tudi najdragocenejša človekova dobrina.” Vendar, če prav pogledamo v zgodovino našega naroda, bi Trubarjev Katekizem in Boho-ričičeva Slovnica in Japlova dela. Saj vse to dejansko so samo sredstva borbe našega naroda, da si' kot nesvoboden pribori svobodo svojega duha. V vse- lahko dejali, jaz menim tako,, .... . ... , . ... ... v splosni m stalni nemški poplavi veliko je bilo treba dati nasei .* . , , , , 1 krvi celo v obrambo nesvobodne svobode. Zveni kot nesmisel. Ali tako je. Mimo tega dejstva niti g. Zdravko ni šel, ko nam je pokazal, kako kmalu so morali naši svobodni predniki, ki so posedli nekdaj obširnejšo Slovensko, braniti svojo svobode. Napadli so jih Obri. V svoji številčni šibkosti so tedanji naši predniki šli prosit Bavarce za pomoč. A končno so to bavarsko pomoč plačali z drago ceno: z bavarsko nadoblastjo! In poslej? ali se nismo skozi stoletja na, svoj način kot nesvobodni borili '; za tisti drobec osnovne človekove svobode, da so naši ljudje spet postali narod, ki je dosegel i narodno svobodo. Seveda en njegov del na severu in na za-padu tega trenutka ni nikdar doživel. G. Kalan je tudi ugotovil: politično oblastjo so prinesli Bavarci Slovencem tudi krščansko vero. Kdor je ni sprejel prostovoljno, temu so jo vsilili. Če je naš narod grabil za kar prave čeri in se reševal iz nje, da je ostal živ in doživel čase francoske revolucije, ki je omehčala vozel nasilnega pritiska tujstva na naši slovenski zemlji. Pa tako živi smo lahko doživeli leta, ko je tla bele prestolne Ljubljane zaznamovala kot našo lastnino mlada kri študentov Lundra in Adamiča. In že smo v času prve svetovne vojne, za katero je g. Kalan dejal: “...bila je potrebna, da se je Slovenija osvobodila. Meje držav se spreminjajo samo po vojnah, nikoli v miru. Slovenci so se kot jugoslovanski dobrovoljci že (borili v Srbi-! ji in Romuniji. 20. junija 1917 je dr. Korošec v dunajskem parlamentu, kar v slovenščini izjavil tole: “V sedanji strašni vojni je teklo obilje jugoslovanske krvi. ! s Na severnih in južnih bojnih poljanah je zemlja namočena z njo. Občudujem hrabrost, junaštvo in vztrajnost naših bratov junakov, a obžalujem potoke roda v eni državi. Žrtve druge vojne so nam znane. Ni jih nam treba ponavljati,” je g. Zdravko zaključeval to resnično zgodbo našega naroda ter pozval “Fante z Osme”, da zapojejo tri pesmi in sicer: Oj Doberdob, Lipa zelenela je . .. in The Battle Hymn of the Republic. Zapeli so dobro, sproščeno in v dobrem skladju. Franjo Ko-stanski je prejel kar dobro zapuščino po Franju Delaku in jo zna razumno ter učinkovito u-pr avl j ati. Ob koncu smo slišali še nekaj lepih misli ob rojstni obletnici slovenskega politika dr. Antona Korošca, pa še o čudovitem Slovencu, duhovniku iz Koroške Juriju Trunku. “Fantje z Osme” so njemu na zdravje zapeli koroško narodno “Mav’ čez jizero”. Zapeli so jo dobro in doživeto. Tokrat nas je spet presenetil prvi tenorist Mirko Cerar. Fant se spet pevsko razvija v staro formo. S svojim glasom je močno tenorsko pobarval vse podajanje tja mav’ čez ... Zapeli so tako dobro, da je 89-letna Katie Pavlic vstala in povedala svoje zadovoljstvo nad prosvetnimi urami in petjem “Fantov z Osme”. Iz svojih poprejšnjih delovanj v njujorški slovenski srenji je podčrtala žrtve, ki jih tako delovanje zahteva. Fantom je želela, še novih uspehov. Za ta svoj nastop je Katie bila deležna silnega a-plavza vseh v dvorani. Mi ji želimo, da bi še dolgo vkljub 89 letom prihajala med nas in morda dosegla leta častitega kalifornijskega gospoda J u ri j a Trunka. Vzpodbuda od starejših kar dobro dene mlajšim. Ko bo to nazaj v srenjo prišlo, bomo prav blizu nedelje 17. decembra in takrat se spet vidimo na nedeljski prosvetni uri. Tone Osovnik res nekaj lepega. Msgr. Horn- ker ni hotel vstopiti v SKJ (S°" boeck je izredno delaven in da- kol kraljevine Jugoslavije), le lekoviden človek,” ; zaman prosil in čakal nastavit- “Rad Vam bi še marsikaj na- ve v službi učitelja kjerkoli že-pisal. Pa me čas ponovno sili.'On je pregovoril svoji mlaJsl S priloženimi članki pa si boste sestri in sta prevzel vlogi an gotovo pravilno predstavili položaj.” H. S. HkIa¥Ž@¥Š spomini je upiral, so ga pokončali, krvi. Ko pa gledamo junaštvo in Vojvodi A vrel in Drob sta vodila zadnji skupni upor poganskih Slovencev. Tu je nastopil Rudi Večerin in nam podal del Prešernovega kri in neštete žrtve, nam srce nareka željo, da bi iz teh potokov krvi- vzklila prostost jugoslovanskega naroda.” Nam pa je to Koroščevo izja- Uv.-Via h Krstu pri Savici in jejvo oc;iočno prebral Anton Jen-kcnčal s pesnikovim vzklikom: . .. tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave! “Žalibog, te zemlje, kjer si ljudje ‘prosto voTjo vero in postave’, Črtomir ni našel,” je G. ko, ki se je že dobro vključil med recitatorje na naših nedeljskih prosvetnih urah. G. Kalan nas je spomnil še na upor 17. polka v Judenburgu, pa spet na boj slovenskih dobro-voljcev v Srbiji. Vse to nas je pripeljalo do 29. oktobra 1918 in pa tudi do 1. de- ila§ z iimaja DUNAJ, Avstr. — “Veseli nas Vaše zanimanje za koroške Slovence. O tem je bilo dosti pisano po časopisih v Avstriji in tudi v drugih državah. Avstrijski tisk, razen na Koroškem, je na splošno proti nemško-nacio-nalni gonji. Tudi radio in televizija na splošno poročata pozitivno o Slovencih. Najvažnejše pa je, da so tokrat koroški Slovenci in Jugoslavija odločneje reagirali kakor 1. 1958, ko so nemški šovinisti na isti način u-ničili dvojezične šole. Ker dobite koroške časopise verjetno bolj počasi, Varn prilagam nekaj strani od zadnjih številk. Slovenski študentje na Dunaju (njihov klub) so se tokrat obnašali popolnoma pasivno. Sploh ne drži, da bi nameravali organizirati kako obrambo dvojezičnih napisov. V oktobru sem predlagal tistim od njih, ki stanujejo v našem domu (letos jih je 30), da bi sodelovali, ker sem imel razne načrte. Pa ni bilo odziva. Zato sem svoje načrte opustil. Le parkrat sem posegel vmes v polemiko z nekaterimi časopisi. Sedanja protislovenska gonja na Koroškem, kakršne od nacizma naprej še ni bilo, bo Koroškim Slovencem samo koristila, ker jih bo nekoliko zbudila iz njihove letargije. Njihov največji problem so ravno “Vindišar-ji \ ljudje, katerim je bila slovenska hrbtenica že zlomljena (večinoma po krivdi šole, ki jim ni posredovala slovenski knjižni jezik in kulturo in ki so postali v neštetih primerih pravi jani- ( Nadaljevanje) Režim je poznal le silo m kdor se ni uklonil, je kazensko romal, kamor si ni želel. V svojih krščanskih nazorih nepopustljiv, pa od kmetov in posestnikov priljubljeni vodja zemljiške knjige na sodniji France Rigler je kazensko romal v daljne Delnice ob hrvat-ski meji in družina je bila razbita, ker tam ni mogel dobiti vsaj za silo primernega stanovanja. Sreski načelnik —■ okrajni glavar Platzer je bil pokorni in verni sluga diktatorskega režima, Ribniškim rešetarjem in krošnjarjem je načrtno z najrazličnejšimi šikanami zadrževal izdajanje potrebnih potnih dovoljenj v bližnjo Avstrijo, ki je bila dober kupec za znano ribniško suho robo. Borba za vsakdanji kruh je bila huda. Kdor ni klonil režimu, ni dobil zaslužka ne v veliki opekarni ne na obširni Rudeževi žagi ne pri vožnji lesa iz grajskih gozdov. V takih razmerah je bilo tudi duhovniško delo zelo otežkoče-no in si moral povsod, tudi izven cerkve in šole paziti na vsako besedo. Fantovska Marijina družba je po razpustu Orla opešala in je še pred mojim prihodom v faro prenehala. Z uvidevnim dekanom—• g. Antonom Skubicem — in s kolegom sokaplanom — g. Fr. Fister jem — smo se dogovorili in že v majniku 1933 začeli z Marijinim vrtcem, da se je šolska mladina pri mesečnih shodih zbirala pred Marijinim oltarjem — “po Mariji k Jezusu”. Pred začetkom šolskega leta na zadnjo avgustovo — “angelsko” nedeljo smo že priredili dekanijski shod Marijinih vrtcev pri Novi Štifti. V popoldanskih urah je ves grič oživel od otroškega živžava in velika množica staršev in odraslih se je pridružila otroški pobožnosti, da skupno zapoj o božji in svoji Materi pesem ljubezni in vdanosti: “še gori ljubezen, blažena Gospa, bodi Ti kraljica mojega srca. Mi svoja srca Ti damo .. .” Tiste lepe otroške nedelje so mi nepozabne in so bile že popisane v Ameriški Domovini, zato jih ne bom ponavljal. Za otroci poleg staršev in odraslih so se pa tudi orožniki potrudili k Novi Štifti in so vztrajali pri celotni prireditvi tako v cerkvi kot zunaj pri pozdravih pod lipami. Tako je bilo res treba paziti na vsako besedo, da nisi bil poklican v Kočevje na zaslišanje, sreski načelnik je imel oči in ušesa povsod. V jesenskih mesecih bi radi gelov. Najtežje je bilo dobiti primernega Miklavža. Pa je k sreči v začetku novembra v od vetniški pisarni dr. Lavriča sto pil v prakso in službo živahen Gorenjec, tam od Škofje Loke doma, elegantne postave, Pri memo visok, kot ustvarjen za vlogo, dr. Zdravko Kalan, da bi boljšega ne mogli dobiti kako ga pridobiti? Kmalu smo se seznanili in je že dal vedeti, da je navdušen za “Slovensko deklaracijo”. Zaupal sem mu, kaj imamo v načrtu in da smo v zadregi le za Miklavževo vlog°> kateri naj bi bil zmožen za za’ stavljanje primernih vprašanj in, če treba tudi odrezav in uda ren na morebitne ugovore o raslih. Kot novinec v trgu ne bo spoznan, naši slovenski stvari pa veliko koristil. Pogledal me je z drobnim očesom, se nasmeh nil — “drži,” je rekel, “Vam bom ustregel, le vse potrebno pa Vi preskrbite, jaz se bom Pa potrudil, da bo Miklavž res ne bešk svetec.” Naročil sem rntl’ naj o zadevi molči, ker so vse priprave v največji tajnosti, na.i tudi šefu niti ne omeni, ^el ne zna molčati, čeprav je i , klavžev obisk tudi v njeg0^1 družini v načrtu. In da bi bna vožnja in obisk Miklavžev Pa hišah kar moč neopazna in a c0j3T med obiskom zavarovan, naprosil Burgarjevega LudvikJ C “Postbirtovimi”, kateri so nj-naprošeni za angela in parki.]*' cb koncu trga proti bivšen?11 grajskemu vrtu, so si hib soS je; radevolje je obljubil vso Pa^ moč. Do potrebne opreme Miklavža, angela in parklja sva z lahkoto prišla, ker dostop - ni bil bile kleti'na dvoranski oder zapečaten. Vse priprave so ^ v naj lepšem teku in do k011?. V naj večji tajnosti. Nastopaj0^ se bodo zbrali po poznem inr^ I u pri Burgarjevih, tam se Pa^ memo oblečejo in opremij°> sedmi uri se bo z avtom Plb^ Ijal šofer-parkelj in jih P0"?,^ in odpeljejo se pred župnij . tam se jim pridruži še Mik a_ ^ in miklavževanje po hišah _ šlo vsem v veselje, najbolj P“ v , 1 . liCW' otrokom. Pa je že tako. vek obrača — Bog pa Menda je sam sv. Nikolaj take, da so se načrti sprem611. in da je vse pričakovano ves6 splahnelo in padlo v vodo. Tisto leto je bil sv. Nikolaj^ koledarju 6. decembra na^e^ tako je bil Miklavžev večer torek, klavern dan, P0P0lbneiari že rosilo in že zelo kratek ^ je kar zginil v mrak. Za najbolj naporen dan, ko ^ ^ imel šolski pouk kar 7 ur, ^ nja je uim uu. sne ,g pridem v župnišče v topl° s bila od sile dolga- lil UUIUZIIII oLUtvlljU iiu ^ v •: n - maj sezul, da se noge odpoalJ . jo, potrka na vrata in vS U-dr. Kalan — bled in malo kel obraz in z robcem čeZ . Pa V jesenskih mesecih bi radi usta_ Presenečen ga gledam- m zaceli z društvenimi sestanki, pa mi e; iipri najboljši v°u ni bilo dovoljeno in tudi ne pove: Vam tako sveto dane oi bljube ne možno, potrebni prostori so bili] v ovc('-' e je zapečateni m dmstvem w«n ^ BoJ, z0, w sem k so tako prenehali. Vsako leto je; ^ mi je ^ rfravila. I mi je odleglo, pa le za bilo v dvorani običajno miklav- ] zevanje, tudi to je odpadlo, Ven-|ur tako .... . dar bi radi dah vsaj sicer red- ne upaim 11 kim trškim družinam z otroci o - * • Jo kIjUC’ malo Miklavževega veselja. Sklenili smo jim dati Miklavžev večer po hišah — z- avtom. Vse priprave so bile v kar naj večji tajnosti in zelo tvegano organizacijo večera sva na željo vseh mi, da je prav žal, verjemite morem. nalil Šilce slivovke za na sto1- Ponudil sem mu ^ povabil sem dekana in koleg ri' kaj storiti? Tudi dekan si j6 d voščil požirek, me gleda m ^ v, r, , v. , t vi: “Saj ste itak vse priPraV 3 veselih družin prevzela midva s , .... , • boste r , . . V . .. . . glavnem vodih, sedaj e- kolegom. Avto je radevolje dal . v . ,. Hrug® - barji- Tistih, ki so še samo pod-! na razpolago znani dentist, do- ‘^.avfa i7falbij0U zavestno Slovenci (o- ponemče-j bri — žal že pokojni — Ivan nih sploh ne govorim) je menda' Novak. On sam je zaupno pre- šitve ni, le časa ne iz$u" l0jj, b venskege. /e lik e možč naše preteklosti in njihovo zvesto- | Zdravko naprej povezaval pro- ceir.bra 1918! bo Bogu in narodu narn je stavljala za Zgled v upanju, daj gram in našo narodno življenj- “Druga svetovna vojna je bi-jim bomo sledili, sledili tudi V zvestobi do svojega rodu . . J sko pripoved. Vpeljal nas je v la s slovenskega stališča potreb- R. S. čas turških napadov, ropov, u- na, da se je združila večina na- Fanta, ves dan sta bila toliko kolikor zavednih Sloven-i govoril svojega šoferja Kožarja, ’a^evil^ pn:0, cev. To je najbolj žalostno za da je hkrati prevzel vlogo ene- Vae®a ^ re.u’ j"0 ‘1r imal’ nas.” Iga oarkelma za sodruea nar- Za 0'praV01 ]e doV°lj’. r sob1' ‘‘Mšcrr V7nrr,u i . i j • ? i-P ■ v Y vse potrebno že tukaj v Msgr. Horn beck zida zdaj keljna je bil uspesno naprosen nov krasen dom Mohorjeve Andrej Petek, kateri je tisto le- družbe. Videl sem načrte. To bo to odlično končal učiteljišče in (Dalje sledi) L. Kristah Iz slovenskega Toronta Upanje nas drži pokonci:Habjana- °d tujih g°stov 50 bil’ navzoči: Mr. in Mrs. C. Sey- Gospod, nekoč si govoril preroku Izaiju, da bodo imeli tisti, ki v Tebe zaupajo, orlovske peruti. In danes me vse vleče navzdol, k tlom, Gospod. “Orlovskih peruti” mi je treba, pa ne samo meni! S peruti ne bom nikdar tako padel, da bi obležal; in svet more pridobiti samo z vztrajnim prizadevanjem, za katerim nujno težim. Amen. (Chr. N. N.) Da bi postali gospodarji lastne usode V Kanadi se mnogokrat sliši, zlasti ob priliki volitev, kako tuj kapital sega po deželi in po njenem bogastvu. Politični kandidati so polni načrtov in obljub, kako ohranjati kanadsko inden-titeto in kaj ukreniti, da se ne bo tuj kapital polastil kanadske ekonomije. Mi pravimo, najboljši odgovor za vse to je “credit union movement”, zadružno gibanje. Samo Hranilnica in Posojilnica slovenskih -župnij, ki je v celotnem kanadskem gospodarstvu zelo majhna malenkost, je v 15 letih zbrala najmanj 35 milijonov dolarjev in jih dala na razpolago slovenskemu človeku, da je z njimi gospodaril in tako pripomogel k boljšemu življenju sebi in k napredku Kanade. Še več: Ves dohodek cd tega kapitala je šel mour, ki je pred 15 leti vodil priprave in bil sponzor pri u-stanovitvi H.P.S.Ž.; Mr. in Mrs. Blair, predsednik St. Anthony Credit Union; Mr. in Mrs. Zenon Gutkowski, auditor; Mr. in Mrs. Neil de Valk, supervisor od Ontarijske Lige; Mr. I. Blase, manager Landmark; Mr. in Mrs. Glen Bany, predsednik podzveze Fort York v zastopstvu Ont. Credit Union League. Od slovenske duhovščine je bil navzoč g. Ivan Plazar C.M. Okusno večerjo je pripravila ga. Hacetova. Med goste so jo razdelili mladi fantje in dekleta. Po večerji je gr Frank Osredkar razložil pomen večera in predstavil vse odbornike. G. Janez Marn je spregovoril v angleščini in je predstavil angleško govoreče goste. Slavnostni govor pa je imel predsednik Hranilnice in Posojilnice slov. župnij g. Peter Markeš. V govoru je nakazal mladostni značaj ustanove njen nagel in zdrav razvoj ter njen pomen za gospodarsko osamosvojitev. Po predsednikovem govoru je spregovoril zastopnik Ont. Zadružne Zveze g. Glen Bany, ki je ustanovi čestital in je predsedniku izročil plaketo s posvetilom. Oba govora je dvorana sprejela z navdušenim ploskanjem. Vzdušje v dvorani bi označil za. veselo in slavnostno; prijateljsko zadovoljstvo je vezalo nazaj istemu človeku v obliki dividend, obresti, zavarovanj in! ljudi v eno veliko družino. Ton majhnih podpor in-vseh teh je .temu razpoloženju so dajali bilo veliko čez pol milijona do fiz fare Gregorija Velikega v Hamkknii (Nadaljevanje) Obisk slovenskega škofa Naj pomembnej ši in naj lepši dogodek v tem času pa je brez dvoma bil obisk slovenskega primorskega škofa dr. Janeza Jenka, ki je bil med nami v soboto, 4., in v nedeljo, 5. novembra. V soboto je gospod škof maševal za otroke slovenske šole. O-troci so peli, čitali so berila in speve ter prav lepo sodelovali pri sv. maši. Po maši so se zbrali v mali dvorani ob cerkvi, kjer so sprejeli gospoda škofa s pesmijo “Tam ob jezeru Hamilton stoji” in nato recitirali prav za to priliko narejeno zborno deklamacijo: PrevzvišenV. Od tam, kjer lepo mesto Koper v Jadranskem morju obraz si zali ogleduje, med nas ste zdaj dospeli, — obiska vašega smo prav veseli — da nas pozdravite in blagoslovite. Morda se čudite, da v kraju daljnem, tu v Hamiltonu širnem v slovensko šolo hodimo, da ne pozabimo besede materinske. Vsi mladi smo, pa čutimo, da v žilah polje nam slovenska kri. In sami veste pač najbolje, da tega nam nikakor ni mogoče zatajiti. Saj naš glas in naš stas, naš pogled in nasmeh so vam jasne priče. . In tudi mi smo prav prepričani, da v nas pretaka se slovenska kri. In tu zato se zbiramo, da beremo in pišemo, pa pojemo, nastopamo učeč besede se slovenske, da povsod naš dragi rod cenjen bo in spoštovan. Današnji dan od vas izbran naj bo nam vsem v bodrilo, da vedno nam srce slovensko bo čutilo. PrevzvišenV. Sedaj pa mi otroci vsi slovenske hamiltonske šole obilo sreče vam želimo in v blag spomin ta šopek podarimo! ' Po deklamaciji je spregovoril gospod škof, nakar so otroci še zapeli “In polje prepela”. V priznanje za lep nastop in petje je gospod škof razdelil otrokom o-kusne bonbone. V nedeljo je gospod škof pridigal in maševal. Za to izredno priliko se je zbralo toliko verni- očka naj počiva v Bogu.” Pri nas je torej družabno življenje razgibano. Člani farne skupnosti so požrtvovalni. Po vsej pravici bi se o naši farni skupnosti lahko zapisalo, kar beremo v Sv. pismu: “Glej, kako dobro in prijetno je, če bratje skupaj prebivajo.” Rev. I. D. CLEVELAND, O. Male Help wanted larjev. kov, da je skoro primanjkovalo ! 2. važna točka občnega zbora to£a_ Gogpod šk£>f nam je v “Veseli študentje”, ki so s po- je bilo glasovanje o razdelitvi .jih govorih poudarjal dolž_ skočnimi melodijami zvabili lju- dobička. Odbor je predlagal 6%|ncsti; ki jih imamo do Boga, do! Z drugimi besedami se to pra- di od miz, da so se zavrteli, ko- dividende in 1% bonusa na hra-J S6be in do ppgnjega_ Gotovo so vi, člani so sami spravili skupaj likor je dopuščal prostor. Koli- nilne vloge (shares) in pa 15% kapital in so bili sami deležni kor je podpisani poročevalec plačanih obresti naj se povrne sadov tega kapitala. Ničesar ni mogel ugotoviti, so bili vsi, do- tistim, ki so svoje obveznosti v prišlo od zunaj, iz tujine, niče- mači-in tuji gostje s proslavo in redu plačevali. Člani so bili s sar iz grabežljivih rok nenasit-; s celotnim (banketom izredno tem predlogom nad vse zado-nega kapitalista. Člani so sami zadovoljni. Poleg odlične po- voljni in so ga enoglasno odo-razpolagali s svojimi prihranki! strežbe in prijaznosti gostov je brili. in bil deležni sadov od teh prihrankov. Če bi te principe raztegnili na vso Kanado in na njeno ekonomijo, če bi vsem Kanadčanom neprestano pridigali, naj hranijo in naj pametno uporabljajo svoje dohodke in najeta posojila, če bi se večina Kanadčanov oprijela “credit u-nijskega gibanja”, bi se na eni strani dvignila samozavest finančno šibkih, na drugi pa bi se ponižala ošabnost finančno mogočnih; dvignila bi se tudi zmogljivost domačega kapitala in njegovi donosi bi ostali doma. Počasi bi se rešili oprijema tujega kapitala, ki zmanjšuje svobodo našega odločanja. (Odlomek iz govora na proslavi 15-letnice H.P.S.Ž. 25. nov. 1972.) zadovoljstvo povečala tudi za- j 3. pomembna točka pa so bile vest, da je Hranilnica in Posojil-; volitve za tista odborniška me- Proslava 15-letnice H. P. S. Ž. Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij v Torontu je v soboto, dne 25. novembra 1972, slovesno praznovala 15-letnico niča slov. župnij v 15 letih storila mnogo dobrega v službi svojih elanov in v službi slovenske skupnosti. 16. redni letni občni zbor H. P. S. Ž. V nedeljo, 26. novembra, je imela Hranilnica in Posojilnica slov. župnij svoj redni letni občni zbor. Ker ta denarni zavod zajema članstvo obeh slov. župnij v Torontu, zato je vsak tretji občni zbor v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo, dva pa sta pri Mariji Pomagaj. Člani so se zbrali v župnijski dvorani. Poleg vseh odbornikov sta sta, ki jim je letos potekla poslovna doba. Bila_sta to dva člana upravnega odbora gg. Tone Seničar in Frank Osredkar. Oba so člani ponovno izvolili za tri leta. V kreditni odbor je bil tudi ponovno izvoljen g. Janez Marentič, v nadzorstvo pa g. Ivan Levstek. Med odmorom so gospe in dekleta vse navzoče postregle z malico. Pri baru je pa vsakdo lahko dobil Šilce ali dva krepke pijače, tako da poslušanje o samih številkah ni bilo preveč du-homorno. Za konec pa je mala deklica, ki ji je pomagal mali dečko, razdelila med navzoče: Vse tri zaristov g. Janez Kopač C.M. in | tin Fierro”, “Škof Rožman, II. njegove besede padle na rodovitna tla in bodo obrodile primeren sad poboljšanja. Med sv. mašo so vsi verniki pobožno sodelovali, moški in mešani zbor ter otroci so navduše n« prepevali. Vmes so pa zapeli tudi vsi zbrani verniki. Posebno navdušeno je zadonela zadnja pesem “Marija skoz’ življenje”. Po maši smo se vsi zbrali v prostorni dvorani ob pogrnjenih mizah. Moški zbor je zapel “Oj Triglav, moj dom”, naši naj-mlajši in mladinci so zarajali, nato pa je spregovoril gospod škof in nam priporočal zvestobo Bogu in slovenskemu narodu. Srečanje je potekalo v naj lepšem razpoloženju. Premnogi so izrazili željo, da bi se podobna srečanja bolj pogosto ponovila, četudi bi ne bilo odličnih gostov. Eno pa je gotovo: To srečanje se nam bo vtisnilo globoko v spomin. žalost ob slovesu dragih oseb Cb koncu pa še nekaj žalostnih novic, ki jih povzemamo iz župnik pri Mariji Pomagaj g.ldel in se nekaj druSih dariL Tone Zrnec C.M. I Po treh urah razpravljanja je farnega Vestnika: Občni zbor se je razvijal po bil cbčni 'zbor zaključen’ člani dnevnem redu, ki je več ali pa 50 še ostali v Prijetnem raz- je manj vsako leto enak. Dnevni j red v glavnem -obsega tri dele: j govoru. Tisk. ref. življenja, dela in uspehov. Pro-Ji. poročila. Glavno poročilo je slava je bila v Slovenskem do-j podal blagajnik g. Božo Košir,! mu na 864 Pape A ve. člani in ki je razložil finančno stanje j prijatelji te ustanove so z vese-J ustanove. Za upravni odbor je Ijem vzeli na znanje vabilo za1 poročal predsednik g. Peter to slavje in sO se mu odzvali v. Markeš. Iz obeh poročil je bilo tako lepem številu, da je bila razvidno, da je H.P.S.Ž. v pre-dvorana premajhna in niso mo-Jteklem letu sijajno napredova-gli dobiti v njej prostora vsi, ki! la. Njen kapital se je dvignil za!.Mauser “Na ozarah”, vez. $5, Lepo branje za zimske večere Imamo nekaj izvodov sledečih knjig, ki se jih splača nabaviti, zlasti sedaj Vv dobi dolgih večerov: * Družinska pratika, 75c; Karel bi radi prišli na ta večer. Večer! več kot $600,000 samo v zad-je vodil član upravnega odbora j njem letu. g. Frank Osredkar, pomagal pa! Za kreditni odbor je poročal mu je tajnik g. Janez Marn. | njegov načelnik g. Jože Turk. Med častnimi gosti so bili vsi Povedal je, da je Posojilnica iz-odborniki upravnega odbora, dala 343 posojil v vsoti $1,382,-upravnik z uradnicami, načelnik 417. broš. $4. Ludvik Puš “Klasje iz viharja”, $3; “škof Rožman”, II. “Gospa Marija Vode, ki je bila delavna članica Katoliške Ženske Lige, in je tudi poučevala v farni slovenski šoli, se je s svojo družino za stalno vrnila v Slovenijo, članice KŽL so ji v srede, 9. avgusta, priredile lep in prisrčen poslovilni večer. Članice KŽL in učiteljice slovenske šole so ji poklonile v spemin dar,, ki ga je bila zelo vesela. Poslovile so se od nje in želele obilo sreče in božjega blagoslova v domačem kraju.” “V torek, 5. septembra, se je Ontarijski predsednik vlade W. Davis je pripravljen vložiti 1.3 bilijona dolarjev za nov način javnih množičnih prometnih sredstev, ki bi nadomestila sedanje avtoveleceste in podzemno železnico. Pokrajinski zastopniki so si v Muenchenu na Nemškem pri družbi Krauss-Maffe, ki že nad 135 let gradi težke stroje, med njimi po posebno znane železniške lokomotive, ogledali “magnetni vlak bodočnosti”, ki pa je še vedno v preskušanju. * Zaposleni in delodajalci v Kanadi bodo s prihodnjim letom plačevali več za brezposelno podpiranje. Delavec bo plačal $1 namesto dosedanjih 90 centov od prvih $100 tedenskega zaslužka, delodajalec pa $1.40 namesto $1.26. Brezposelna podpora bo znašala največ $107 na teden za tiste, ki so tekom svoje zaposlitve z a s 1 u ž ili tedensko $160 ali več. Doslej je naj višja brezposelna podpora $100. Dobe jo tisti, ki so zaslužili med zaposlitvijo $150 in preko na teden. V Status of Women Council of B.C. je izjavil, da pomeni najem žensk za podiranje lesa “velik korak naprej” za ženske. Za to se je odločila Rayonier of Canada Ltd., ko ni mogla dobiti za ta posel dovolj moške delovne sile. Jack Moore, predsednik International Woodworkers of A-merica je k temu pripomnil, da Rayonier ni napravil v tem pogledu nič novega, ker da je v njegovi uniji že več let preko tisoč žensk. Predložil je, naj bi družbe, ki ne morejo dobiti dovolj delavcev za oddaljene kra-j je, najele skupine, sestavljene iz delavcev in delavk, kar bi bilo morda bolj vabljivo. Podiranje lesa je z modernim orodjem tako olajšano, da ga lahko vrše tudi ženske, trdijo strokovnjaki. Kljub temu se zdi, da je to za ženske malo neobičajen posel. * Dvojezična vzgoja, ki je bila uvedena leta 1970, bo doživela nemara nekatere spreVnembe. Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANI JA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (236) z letali odmečejo v oblake, kjer enkrat uporabljene. Čemu črpa-eksplodirajo in povzroče dež. j ti rezerve, dokler to ni potreb- Izumitelj zahteva odškodnino J no? 95 milijonov dolarjev, pri čemer računa vrednost ene posode 50 dolarjev. Pravi, da je že 1. 1966 prišel k njemu v tej zadevi takratni zunanjepolitični svetovalec predsednika L. B. Johnsona, Walt Rostow, pa ni prišlo do j kupčije. Leto pozneje so začeli njegov izum uporabljati nad Ho Chi-Minhovimi potmi brez njegovega dovoljenja. O uporabi u-metnega dežja nad Vietnamom je prvič poročal letos v aprilu znani časnikar Jack Andreson, pa je obrambni tajnik Laird njegovo poročilo takoj demantiral. Ta zgodba nas spominja na dogodek iz druge svetovne vojne, ko je imela še “Alcoa” popoln monopol nad izdelovanjem in predelovanjem aluminija. Uporaba te kovine je med vojno silno narasla, ‘Alcoa” pa sama ni mogla zadostiti vsem potrebam vojske. Tedanji tajnik za vojno jo je prosil, naj proda nekaj svojih patentov drugim' družbam, ki so delale za vojsko.! Custodian Waterloo area apartment building; husband and wife, can be retired. No children or pets. 486-2030 (235) Help Wanted Male Metal Spinner for lamp parts. Experienced or will teach. Language no problem. Hourly rate. Steady work. Apply... ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E. 40 St. (234) Ko Alcoa ni hotela zlepa odsto- j HELP WANTED MEN piti ničesar, je vojni minister j MoldmakeB a„d macUnist enostavno zaplenil nekaj za voj- ^ All-around experience in plastic no važnih izumov v posesti “Al-J molds. A11 benefits. Apply at coe”, na opozorilo, da so izumi i2i41 St. Clair Ave. zavarovani s patenti, je pa od-j TURBO-MOLD INC. govoril: “Patenti so samo zato, (236) da dajo lastniku pravico, da to---------------------- ži.” “Alcoa” je potem prostovoljno odstopila nekaj svojih patentov državi. HELP WANTED HIGH SCHOOL BOYS (at least 16 yrs. old) Part time work after school doing clean-up work in neighborhood industrial plant. Should be available for work from 3:30 to 7 p.m. daily. 361-6264 (236) Njen smoter je vsakemu dijaku mc'£°če nadomestiti, ko so v Kanadi dati priložnost in mož- nost popolne priučitve obeh glavnih jezikov, angleščine in francoščine. * Sedem mladih moških v Singapurju je bilo obsojenih na smrt z obešenjem, ker so umorili nekega trgovca in njegova dva pomočnika, da so lahko odnesli za $255,692 zlata v palicah. H Gen. Oswaldo Lopez Arellano, bivši predsednik Hodurasa, je včeraj odstavil izvoljenega iCanail naj p^ašajo odpadka mesi na farme za naravno gnojenje WASHINGTON, D.C. - Eden najboljših strokovnjakov za e-kologijo Barry Commoner, biolog na Washington University v St. Louisu, Mo., je razlagal tu, da se je rodovitnost polj na Srednjem zahodu ZDA zmanjšala od leta 1880 za nekako 50% in da se zmanjšuje dalje. Vzrok temu je v tem, da zemljo gnoj e le z umetnimi gnojili, namesto da bi ji vračali to, kar od pridelovanja hrane in vsega drugega ostane in gre v odpad. Pred National Press Clubom je Commoner označil sedanji način odstranjevanja ostankov hrane za “bedast” in predložil, naj bi ves odpad speljali po posebnih ceveh iz mest na farme in z njim vračali zemljo rodovitnost. Istočasno bi rešili tudi vprašanje odstranjevanja odpadkov, ki zdaj beli glave pre-nekaterih mestnih uprav ne le v naši deželi, ampak povsod po svetu. Barry Commoner je prav tako nastopil proti kemični indu-J striji, ki izdeluje tekstil iz olja,’ For rent prav tako tudi gpmi in drugo.; Waterloo area, 1 or 2 bed-namesto da bi uporabljali na-! room apts. $125 and up. Will ravne surovine in hranili one, ki furnish. No children or pets. 486-0050 (235) MALI OGLASI V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (237) POZOR Izdelujem kuhinjske omare po naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljamo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-6578 ali zvečer 451-9841. (237) NAPRODAJ Dvo-družinska hiša, 5-6, velike sobe, dobri dohodek, garaža za 3 avte. V lepem kraju blizu Grovewood-a. PERME REALTY 731-4300 (235) CLEVELAND, O. ima preprogo, lesen stenski epaž, Help wanted — female i ograjen lot, garaža za 2% avta. : Zelo lepi dom na Norwood Rd. Kličite 391-9861 -(234) Sewing Operators Merrow and Singer — piece work rates. Call 881-5459 Ženska dobi delo FOR RENT (238) ; Single house, three rooms and ----; garage. Near 185th St. Empty Iščamo žensko za lahno hišno ! December 5. del, $7, broš. $5. “Odprti grobo-, nenadoma poslovil iz solzne do-vi”, III. del, $5. Imamo še par j line in se preselil v boljšo do-izvodov II. dela, ki stane $4. • movino dobrovoljni in vedno Police so polne različnih j nasmejani faran John Zver, ki knjig, pišite po informacije. Za smo ga vsi imenovali le “Zve- delo, v torek, sredo in četrtek.! Želimo da bi imela svoj prevoz.! predsednika republike Ramona Dobra Plača- Mora razumeti an Ernesta Cruza, ker se ni izkazal kot sposoben državni vodnik. Cruz je vladal le 18 mesecev i in je bil prvi in edini izvoljeni 1 predsednik Hondurasa v zadnjih 40 letih. kreditnega odbora in dva člana! Za nadzorni odbor je podal naročila po pošti je treba doda-, rov oče”. Daši je živel osamljen nadzorstva. Zastopstvo je posla-; svoje poročilo načelnik g. ing.iL še poštnino. Pošljite z naro-; daleč na farmi, je kljub temu la tudi slovenska Hranilnica in Jože Škulj in pa auditor g. Ze- j Čilom tudi plačilo. J navdušeno obiskoval našo cer- Posojilnica Janeza E. Kreka v non Gutkowski. Oba sta se-po-! Uprava Slovenske pisarne1 kev, kadar koli je mogel in vsa- osebi upravnika g. J. Senice in hvalno izrazila o delovanju in! 618 Manning Ave. : kokrat velikodušno prispeval za člana nadzornega odbora g. F.J poslovanju. j Toronto 4, Ont. j potrebe cerkve. Dobri Zverov gleško. V Gates Mills okolici. Kličite 423-4777 — (236) Secretary General office, good on telephone, typing, billing. 6560 Juniata Ave., north of St. Clair Ave., off Addison Rd.—431-2505 (238) Zaradi dežja Soli Izdelovalec sredstev za umetni dež toži Združene države, da so brez njegovega dovoljenja u-porabljale v Indokini njegov patentirani izum. Naprava obstoja iz posebnih posod, napolnjenih P.O. Box 6, So. Euclid, O. 44121 s srebrn oj odovimi kristali, ki jih (5,8,12,15 dec) Delo za par Iščemo zakonski par srednje starosti za vodstvo pogrebnega zavoda. Vas naučimo. Dobra plača in stanovanje. Pišite na: Call 481-3186 MED NAPRODAJ Dober med naprodaj. Pripeljemo na dom vsak čas, podnevi ali ponoči. KE 1-1549. FRANK BOŽIC 19075 Meredith Ave. Euclid. Ohio 44119 (236) Room for rent Room and garage for honest and respectable man. Call after 4 p.m. KE 1-3944. — (235) V NAJEM 4-sobno stanovanje se odda blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 681-3729 Boleslav Prus: STRAŽA Proti večeru je nesel inžene- Ker se je gospodar pečal s rjem kupljene stvari in dobil preskrbovanjem inženerjev, je nova naročila; pri merjenju prišla vsa žetev na Matija Ovnove železnice je namreč delalo carja. več gospodov, ki so izvolili Pol- Kar so poprej delali trije, ali ža za glavnega dobavnika. Pro- pet, to je moral storiti sedaj či-dajal jim je torej kuretino, pe- ^ ato sam. Hodil je na Hrib pred civo in zelenjavo, po ceni, naz- dnem, vračal se je pozno pod načeni od inženerjev, kupoval noč in žel, vezal snope in preje sam po vaseh v okolici in pri-1 mišljeval: kakšna neki mora služil tako dosti denarja. Kmet biti železna cesta, ki po nji vose je čudil radodarnosti novih'zijo brez konj? znancev, oni pa nizki ceni vseh Ko je videl, da se vkljub hlap-reči. . čevi pridnosti vleče delo dalje pri kramarju svilen robec, bera- j «Niste me p0g0stiii pri svojih čem je dala po štiri groše vbo- kupčijah, torej vas tudi jaz ne gajme, v cerkvi se je pa vsedla kom pri svojih,” je odvrnil rezko v klop pred oltarjem, kjer sta ji! p0i2_ Hribovka in Lukovka takoj od- «Nj čudno, saj jaz ne prislu-stopili mesto. Njega je pa kar ^im niti pri kravah toliko, kakor naprej kdo ustavljal. Krčmar \ vj pri kurah.” mu je očital, da škoduje' Židom, ker prodaja vse ceneje; organist je opomnil, da bi bilo potrebno plačati peto mašo za “Zato pa vi pri ljudeh služite denar.” “Res je!” je potegnil s Polžem Višnjevski in ga začel takoj pro- uboge duše v vicah; občinski i gj^ naj mu posodi sto goldina-čuvaj sam ga je pozdravil in 1 rjev do novega leta. Ko mu je gospodarje, zbrane pod cerkvijo, Bogu s svojo raztrgano suKnjo, ustavil krčmar. in zabavljal čez skopost Polževo. “Je že velik gospod, v kratkem pa ne bo hotel več govoriti s kmeti!.. “V graščino ni šel žet, četudi so ga klicali,” je pripomnil oskrbnik. “Njegova žena se je vsedla v prvo klop pred oltarjem,” je dodal Vojteh. “Vselej zmeša denar ljudem glavo,” je končal Orehovec. — celo gospod župnik se je začel1 pa p0jj odrekel, se je skril med Potem so stopili v cerkev. so mu začeli berači na ves glas ! “Kako bo pa, gospod Matija, očitati, da nikdar ne podpira | z mojim denarjem?” ubogih. Šel je v krčmo zmenjat | “S kakšnim denarjem?” tri rublje, tam ga je pa zopet (Dalje prihodnjič) Čez en teden se je inženerski oddelek pomaknil dalje, Polž se je pa pri računanju z ženo prepričal, da ima okoli petindvajset nego navadno, je najel Polž staro Sobjesko, da pomaga pri delu. Baba je prišla ob šestih z malo steklenico zdravila za ra- rubljev denarja, za katerega ni \ no na nogi in žela do poldneva vedel, odkod ga je dobil, ne ozi-! za dve osebi, pevaje s surovim raje se na zaslužek pri vožnji in j glasom pesmice, katerih je bilo plačo za izgubljene dni. ! celo Matijo sram. Ko je pa po “Ali so se oni zmotili, ali pa1 obedu povžila zdravilo, ki je sem jim morda jaz kaj odnesel?; močno dišalo po žganju, jo je ...” je pomišljal kmet in sram’ zdravljenje tako zdelalo, da ji je ga je bilo tega denarja. ! padel srp iz roke. “Veš kaj, Neža,” je rekel ne- i “Ti, gospodar,” je začela kri-koč ženi, “ali ne bi bilo dobro, čati, “ti, gospodar, nabiraj dostopiti za gospodi in jim vrniti! nar, ti, dninar, pa žanji! ... Ti, ta denar?” kupuj ženi svilene robce, ti, dni- “O cepec!” je kriknila žena, nar, se pa plazi po vseh štirih “saj vendar vsak zasluži, kdor po polju in se z nosom podpi-trguje. Še dobroto si jim storil, da si jim prodajal kure po dva goldinarja, ko so Židom plačevali po pol rublja...” “Toda jaz sem jih kupoval pri ljudeh po goldinarju.” “Po čem pa žid kupuje?” “Žid ni kmetovavec in slednjič on ni niti krščen.” “Zato pa zasluži po dva goldinarja in desetico ri vsaki kuri, ti pa po goldinarju. Končno pa goldinar ni niti zaslužek, ampak darilo, ki so ti ga dali gospodje za trud.” Izraz “za trud” je umiril kmeta. Saj se je res trudil, gospodje mu pa morejo toliko podariti, kolikor se jim zdi. Gospoda iz Varšave menda dobro plačuje za trud, ko je | celo graščakov svak dal Andrej- Gospodar pa bogati, Kadar se revež poti! “Žanji, Matija!... Žanji, stara Sobjeska!... jaz bom pa medtem hodil z inženerji, obrekoval celo vas in spravljal rublje v skrinjo!... Videla bosta, da se bo on še imenoval gospod Pol-ževski!... Srečo ima, gotovo ga je rodila garjeva psica... Za žive in mrtve... amen...” To izšepetavši, je padla Sobjeska v brazdo in se ni zavedla do solnčnega zahoda. Kljub temu je bila plačana za cel dan; bolna ženska je imela namreč zbadljiv jezik in ko se je hotel nekoč Polž pričkati z njo za prespani čas, je odvrnila, poljubivši mu roko: “Kaj se boste z menoj prič- čku zato,^ ker je^ pobral čepico, | ka]i) gospodar? _ prodaste eno j pišče več, pa se vam poravna, , * VI 1 • «« srebrno dvajsetico. z njim razgovarjati in mu pri- j govarjati, naj goji čebele. “O, sedaj,” je rekel župnik, ‘ko imaš denar in prost čas, prideš lahko v župnišče in pogledaš, kako se streže temu mrčesu. Pozneje bi kupil nekaj panjev, imel bi medu zase ali za prodajo, in voska za cerkev. Kajti niti pri velikem premoženju, ljubi moj, ne'škoduje misliti na Boga in gojiti čebele ...” Po odhodu župnika se je približal Polžu Hrib. Staremu kmetu so se bleščale oči, ko je z lokavim nasmehom vprašal: “Gotovo napravite, Polž, gostijo za celo vas, ko ste naredili tako dobro kupčijo?” V blag spomin OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT IN STRIC Milan Zrim Svojo plemenito dušo je izdihnil 5. dec. 1969 Tretjo leto je že minilo, odkar si dragi sin, brat in stric šel od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas. Sladka ram je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh. Žalujoči: MARIJA - mati ERNEST - oče sestri: ANICA por. AVSENIK v Kanadi; ERNESTINA brat: MARJAN 2 nečaka in ena nečakinja V starem kraju žalujejo za njim številni sorodniki. Cleveland, Ohio, 5. dec. 1972. brez moje škode!...” “Vedno se najbolje godi takemu, ki zna govoriti!... je premišljeval Ovčar. — Ko so se pa : v nedeljo zjutraj vsi iz hiše odpravljali za v cerkev, se je vse del on v veži in začel globoko vzdihovati. “Pa ti, Matija, ne greš v cerkev?” ga je vprašal Polž, zapa-zivši, da hlapca nekaj tišči. “Kako naj grem v cerkev!” je vzdihnil Ovčar. “Samo sramoto bi vam delal...” “Česa ti manjka?” “Ničesar mi ne manjka, toda čevlje imam take, da če stopim, gre noga naprej, vražji čevlji pa ostanejo na cesti.” “Sam si kriv,” je rekel Polž, “zakaj pa ne govoriš? Saj imaš vendar nekaj prisluženega; dam ti takoj šest rubljev.” Čez trenutek je prinesel iz izbe denar. Ovčar ga je pa objel za noge. “Kupi si čevlje,” je rekel Polž, “v krčmo pa ne hodi, kajti ti imaš mehko srce in vse zapiješ.” Kmalu so šli v cerkev: Polž z ženo, Lenka s fantoma, Ovčar pa oddaleč zadnji. Po poti je sanjal, da, ko izpeljejo železno cesto, postane Polž plemič, on pa, Ovčar, bo pri njem služil pri svoji mizi in se oženil... Hipoma se je prekrižal, da bi odgnal hudobnega duha, ki mu je očividno zastopil pot in mu šepetal na ušesa neumne želje. Kako more tak revež, kakor on, misliti na ženo! Niti Zofka ga ne bi hotela, četudi ima že dveletnega otroka in ni pri pravi pameti. Znamenita je bila ta nedelja za oba Polževa. Ona je kupila Ovčarju ni prinesel sreče denar, ki ga je dobil za čevlje. Ko se je, ponižen kakor vedno, ustavil pod lopo, da se ne bi kazal CHECKMATES—-Tiny checks adorn this two-piece knit in a cotton blend. An embroidered yoke and ruffles set off the angel top that’s worn over flared slacks. By Carter’s. V blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE JEAN SRAY ki nas je za vedno zapustila dne 5. decembra 1965. Srečno ljubljena soproga in mati, šla prezgodaj si od nas, dobra skrbna si nam bila, pogrešamo Te vsak čas. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, rajsko srečo uživamo. Žalujoči: SOPROG in OTROCI Cleveland, O., 5. decembra 1972. V BLAG SPOMIN SEDME obletnice smrti NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Tekavec ki je odšel v večno življenje dne 5. decembra 1965. Sedem let že minilo je odkar zapustil si nas Ti, a Tvoj spomin še sedaj živi iz večnosti ljubeče sije! žalujoči: sin JOSEPH hčerka ROSE MIKLAVŽ VNUKINJE, VNUKI in PRAVNUKI. Cleveland, O. 5. decembra 1972. PRI VEŽBANJU — Astronavt Eugene A. Cernan, ki bo vodil lunsko vesoljsko ladjo pri izletu na Luno, se je na nalogo temeljito pripravil. Na sliki ga vidimo, ko preskuša lunsko ladjo na Ellington letalskem oporišču pri Houstonu, Tex., tekom dolgotrajnega vež-banja in pripravljanja na polet. Apollo 17 bo poletel proti Luni v sredo, 6. decembra, zvečer ob 9.53. VOŠČITE PRAZNIKE v božični številki Ameriške Domovine dne 18. decembra 1972! Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance. Kličite 431-0828 ali pridite v urad. Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- nih vesti in novic. BROMOVA PMSEBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 BROMOVA TRS8VIKA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ČE SE SELSTE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Moj stan naslov: Moj novi naslov: Cleveland, Ohio 44103 Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročRe Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ___________________________KUPON_____________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: 'I Ime cesta ....................... mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ............. MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJ STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške In ženske od 16. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino. • posmrtnine za neomejeno vsoto « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit« izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV MESTO -DRŽAVA CODE It-