-6 -
Mati pri zibeli
,,Milček moj zlati, zaspančkaj, — prosim te, zaspaučkaj, zaspančkaj lep<5.
Ne utegnem, da bi sedela tukaj pri tebi in ti pela;  nocoj ti je še treba zašiti
8rajčko in tudi nogavičice podplesti, da bodeš jutri čedno, serčece moje!"
,,Mainica, ali
mi na-
redis novo
srajčko
in nove
nogaTičice ?"
,,Zaspanckaj,
zaspančkaj,
ljubi raoj
Milček; ne
utegnem  se s
taboj meniti,
ako hočem, da
mi delo pride
izpod rok.
Poglej, uže zopet te je
treba odevati, ker si tako
nemiren,  sit-nešček moj! Na, zdaj uai je še klobko
padlo na tla."
— ,,Poberi
klobko, ma-
mica, da ti ga mucika ue sae."
,,Da, da, poberem je; le zaspančkaj zdaj, zaspaučkaj lepd!"
,,Mamica, ali mucika se ne gre spat?"
,,Sinček moj zlati, zaspančkaj leptf, zatisni očesci, pod odejico deni rokd; glej angeljčki božji zdaj k tebi gredo, da v sanjali igrali se bodo s tabo."
,,Povej mi, mamica, kakšni so angeljčki božji, ali so lepi?"
,,Angeljčki so zeld zel<5 lepe, pohlevne, pobožne in poslušne stvarce  božje.
Lepo, belo oblačilce imajo in zlate peroti; pri tebi so in te cuvajo, kedar spiš.   Zdaj pa le hitro zaspanckaj, Milček moj, zaspančkaj, zaspančkaj lep<5!" —
Milček zatisne očesci, a kmalu ju zopet odpre, da pogleda, če raamica še pri njem sedi.
Najberže bi jo bil še kaj rad vprašal, a luna pogleda skozi okno ter po-maga rnamici zazibati njenega Milčka. Luna se razlije po vsem Milčkovem obrazu ter mu ne ii očesic odpreti. Ko hoce pogledati, tak6j je prisiljen zopet očesci zatisniti. A zunaj pred hižo voda šumi iz vodnjaka v korito tako molko-glasno, da se Milčku nij bilo spanja ubraniti.
,,Res je posla/' reče stara luna z nasmehom ,,predno spravitno tacega sit-neščka k pokoju!"                                                                                 Ivan T.