Načelnik generalštaba JLA v ISKRI K izrazom dobrih želja in čestikam, ki Vam jih ob Vašem 80. iivljenjskem jubileju pošiljajo delovni ljudje naše domovine, se pridružuje tudi naš delovni kolektiv ISKRE, ki visoko ceni Vaš osebni prispevek k revolucionarni preobrazbi naše družbe, ki jo je na svojih ramenih nosil in jo nosi delavski razred, vodi pa Vaša misel in Vaša ustvarjalna hotenja. Vodili ste naše narode skozi težke preizkušnje, v boju in miru, proti vsem, ki so skušali ogroziti naš svobodni družbeni in gospodarski razvoj, ne glede na to kdo je nasprotoval graditvi našega samoupravnega socializma. Za to Vaše veliko zgodovinsko delo Vam narodi Jugoslavije znova podeljujejo red narodnega heroja. Tudi naš delovni kolektiv ISKRE Vam iskreno čestita k temu visokemu odlikovanju, ki ga prejemate v znak priznanja za vse kar ste storili za svobodo, srečo in blaginjo naših narodov. Želimo Vam obilo osebne sreče z iskreno željo, da bi še dolgo vodili naše narode po poti napredka. Delovni kolektiv ZP ISKRA Kranj S 1. seje DS ZP Novi predsednik DS ZP JOŽE KOČEVAR, zaposlen v tovarni kondenzatorjev v Semiču, namestnik SLEJKO HUMBERT, zaposlen v tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici Petek, 19. maja — Na prvem zasedanju DS ZP (prisotnih 50) je pred izvolitvijo novega predsednika vodil sejo najstarejši član DS ZP Viktor Kosec. Na predlog družbenopolitičnih organizacij ZP sta bila za predsednika DS predlagana dva člana in dva namestnika. Volitve so bile tajne. Za predsednika je bil izvoljen Jože Kočevar (»Kondenzatorji«, Semič), za namestnika pa Slejko Humbert (»Avtoelektrika«, Nova Gorica). Slednji je tudi vodil (zelo dobro!) nadaljevanje seje, ker tov. Kočevar zaradi službenega potovanja ni bil na seji navzoč. Gen. direktor ZP Vladimir Logar je iskreno čestital vsem članom novega DS k izvolitvi z željo, da bi v tej mandatni dobi dosegli ša večje uspehe. Obljubil je DS vso pomoč, prav tako pa tudi polno podporo poslovnega odbora, ki bo delavskemu svetu ZP predlagal čimbolj realna izhodišča. Poročilo o delu komisij, imenovanje novih, imenovanje članov Sveta ZZA, ter novih članov v poslovni odbor ZP je v celoti objavljeno na 7. strani glasila, prav tako pa tudi sklep o prodaji poč. domov na Bledu in v Trenti. V petek, 19. maja je obiskal našo tovarno elektronskih naprav na Stegnah načelnik generalštaba JLA, ge-neral-polkovnik Viktor Butanj, ki so go spremljali nekateri člani generalštaba in odgovorni predstavniki tehničnih služb JLA. Gostom je ŽP in organizacije, v katerih teče tudi proizvodnja za našo ljudsko ar-niado, najprej orisal generalni direktor ZP Vladimir Lokar. Po njegovih uvodnih izvajanjih je sedanji direktor tovarne elektronskih naprav, ki dobršen del svojih izdelkov dobavlja JLA, Franc Dobnikar, na kratko obdelal razvoj dela Iskre za JLA in per- S 1. seje DS ZP 19. maja so predsedniku Titu poslali naslednjo brzojavko: Dragi tovariš TITO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 20. • LETO XI • 27. MAJ 1972 spektive za njegov nadalnji potek. Magister; dipl. ing. Jože Vugrinc je ' nato gostom predstavil v sliki in besedi novi sistem radiorelejnih zvez in najnovejšo aparaturo, ki so jo razvili v ZZA. Spričo vsestranske uporabnosti in praktično neomejenega delokroga je aparatura razumljivo vzbudila veliko zanimanje gostov, ki so na čelu z general-polkovnikom Viktorjem Bubnjem terjali nekaj konkretnih odgovorov o njenih prednostih, perspektivah in zmogljivostih. Slednjič so gostje odšli še v ZZA, kjer so se nadalje seznanili z vsem, kar tu razvijajo in pripravljajo za našo armado. Tov. Marko Bulc, dipl. ing., član predsedstva SFRJ je v torek dne 16. t. m. obiskal Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani in se s predstavniki Zavoda in gen. direktorjem ZP ISKRA tov. Vladimir Logarjem pogovarjal o položaju, sedanjih problemih in perspektivi Zavoda ter sl ogledal nekatere pomembnejše enote in razvojne dosežke Zavoda. (Natančnejši zapis o razgovorih bomo objavili v naslednji številki ISKRE) m Elementi« Ljubljana Letos rekordna proiz- BOB V ■ vodnja in povečan izvoz nosti za prodajo elementov za elektroniko in zdaj se celo dogaja, da ponekod niti ne morejo izpolniti vseh naročil. To še posebno velja za upore in potenciometre, pa tudi za keramične kondenzatorje, vendar je tu precej težav zaradi spremenjenih zahtev naročnikov, pri čemer pa teh sprememb in preusmeritev ni mogoče doseči hitro, pač pa zahtevajo določen čas, Močna je tudi konjunktura pri žarnicah in obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo za kritje vseh potreb trga. Prav tako se izboljšujejo razmere na področju feritov in je tovarna pred dokončno sanaci. jo tega svojega obrata. Lepo in uspešno teče tudi proizvodnja magnetov. Tovarna elementov se je letos še mnogo bolj usmerila na izvoz svojih izdelkov in je pričakovati, da bosta tako proizvodnja, kakor tudi izvoz letos kljub vsem težavam, ki spremljajo proizvodnjo, rekordna. že en sam podatek, da so letos do aprila za 30 % presegli lansko realizacijo za prve štiri mesece govori za to, da se razmere letos odvijajo v tej naši tovarni veliko bolj ugodno. Kljub povečani izvozni dejavnosti. in možnostim za od- (Dalje na 4. strani) Že 1970, še zlasti pa v preteklem letu je tovarna elementov za elektroniko poleg raznih domačih težav, imela velike preglavice zaradi recesije na zunanjih tržiščih. Razumljivo je vse to vplivalo na uspeh gospodarjenja, k sreči pa so se, vsaj glede možnosti za plasman elementov letos razmere znova izboljšale. Kako gre tovarni letos, smo povprašali direktorja Vladimira Klavsa, dipl. ing. in iz tega razgovora povzemamo najbistvenejše. Ob vseh lanskih težavah tovarne elementov, je bilo nujno treba ukreniti vse in marsikaj, da bi se letos stanje izboljšalo. Vrsta akcij prek Iskra Commerce, pa lastnih v tovarni, kakor tudi splošni premiki na svetovnih tržiščih, so to izboljšanje zares prinesli. Znova so se odprle mož- Gostje iz generalštaba naše ljudske armade poslušajo izvajanja generalnega direktorja ZP Iskra »Gospodinjski aparati« Škofja Loka Nelikvidnost ne prizanaša Potrebno je večje spoštovanje pogodb — Problemi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev — Ugoden izvoz — Vezano varčevanje omogoča redno izplačevanje osebnih dohodkov Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja direktor Iskrine tovarne gospodinjskih aparatov, Reteče — Škofja Loka — Ing. UUBIŠA SLAVKOVIČ. Razen tovarne elektronskih naprav v Stegnah je 19. maja načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Viktor Bubanj obiskal tudi Zavod za avtomatizacijo. Spremljali so ga nekateri člani generalštaba in odgovorni predstavniki tehničnih služb JLA. Gostom so naši sodelavci razkazali razvoj naprav in opreme za JLA Marketing - konkretno Prvi dan po majskih praznikih so se sestali v prostorih Direkcije za domači trg Iskra Commerce delegati vseh operativnih branžnih direkcij. Tema posveta je bila časovno in prostorsko oddaljena akcija — Teden Iskre na kosovsko-metohijski regiji, ki bo predvidoma v začetku novembra. Pa vendar posvet ni bil nič prezgodaj, ker gre za resno poslovno manifestacijo. V letu 1971 je tovarna uspešno poslovala, kar se vidi iz stopnje rasti proizvodnje in bruto produkta, ki je za 42 % večji kot je bil v letu 1970. Obseg poslovanja bi bil lahko še večji, če ne bi nelikvidnost proti koncu leta Zavrla nakup reprodukcijskega materiala. Letošnje prvo trimesečje je karakteristično nadaljevanje težav zadnjih mesecev preteklega leta. Po devalvaciji je prišlo do večje potrebe dinarskih sredstev za uvoz repromateriala, kar je spričo povečanja nelikvidnosti predstavljalo še večje težave, a to se predvsem odraža v zmanjšani proizvodnji. Naša tovarna je zato dosegla v prvem trimesečju le 80% bruto produkt v primerjavi s preteklim letom, kar je razumljivo, saj smo imeli niz zastojev zaradi neredne preskrbe domačega kot tudi inozemskega repromateriala. Glede specializacije, ki je bila ob integraciji sprejeta v perspektivnem planu in razvoju tovarne — lahko rečem, da sem dokaj skeptičen in nekoliko razočaran. V prvi vrsti mislim na spoštovanja pogodb med pogodbenimi partnerji. Naša tovarna je po integraciji v celoti spoštovala te pogodbe, zato je opustila proizvodnjo transformatorske dejavnosti, likvidirala zaloge in razprodala osnovna sredstva, opustili smo tudi proizvodnjo TV stabilizatorjev, kar je imelo za posledico sprostitev delovne sile v tovarni za druge artikle, ki bi jih po pogodbi morali dobiti od drugih tovarn, predvsem mislim na gospodinjske aparate z vgrajenimi motorji. Ker se to ni zgodilo, smo imeli hude težave glede zaposlitve delavcev v zadevni proizvodnji. Pri usmeritvi proizvodnje in povečanju obsega Izdelave gospodinjskih termičnih aparatov v letošnjem letu, pa je pomanjkanje dinarskih sredstev in zapoznel uvoz strojev in strojnih naprav, povzročil tudi dovolj problemov pri zaposlitvi obstoječe delovne sile. Pripominjam, da za gospodinjske aparate, katere smo sami razvili, obstaja tržišče in možnost plasmana, vendar nas nelikvidnost in zaradi tega pomanjkanje dinarskih sredstev za uvoz reprodukcijskih materialov oz. tudi restrikcija uvoza zelo ovira pri naših hotenjih in delu, kar nam otežuje tudi izpolnjeva nje obveznosti do inozemskih • kupcev, ki jim prodajamo vse vrste kuhalnikov in drugih termičnih gospodinjskih aparatov, predvsem manjših. V glavnem izvažamo oz. skoraj 100% na konvertibilno področje: Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Francijo. Po sedanjem gibanju naše proizvodnje in kot je planirana do konca leta, predvidevamo, da bomo z našim izvozom krili naše potrebe uvoza. Moram reči, da so izvozne cene pri nekaterih artiklih po devalvaciji ugodnejše kot so celo domače cene; zamrznjene cene nam tudi znižujejo finančni rezultat letošnjega poslovanja. Osebne dohodke zaenkrat izplačujemo redno, kar nam omogoča vezano varčevanje. Varčujejo vsi člani kolektiva, ki dobivajo 50% OD v gotovini, 50 % pa se vpiše na hranilne knjižice. Tudi Iskra Commerce se trudi v mejah njenih možnosti, da preskrbi denar za vračilo posojila, ki ga dobimo na podlagi varčevanja. V aprilu ni bila izpolnjena planska obveznost, saj je bila dosežena le z 89,5 %. Kljub temu, da je bil za ta mesec postavljen najvišji plan in smo delali 22 dni, je poprečna dnevna proizvodnja manjša kot v predhodnih dveh mesecih in le nekoliko višja kot v januarju, ko smo imeli najnižji plan. PROIZVODNJA V APRILU DE % Elek. roč. orodje 81 števci 108,6 Stikala 114,1 Telefonija 65,9 Mehanizmi 119,9 Skupna prod. delov 173,4 Skupaj 89,5 Obrat električnega ročnega orodja v tem mesecu ni dose gel plana; realizacija je 81 %, in to predvsem zaradi prepoz- no dobavljenih sestavnih delov oz. materiala. Obrat števcev je planirano proizvodnjo presegel za 8,6%. Pri enofaz nem enotarifnem števcu je plan nekoliko presežen, pri Udeleženci posveta so imeli na voljo samo idejno skico omenjene manifestacije, na katerj naj bi predstavili kosovskemu področju z njegovo širšo okolico potencialne koristi, ki jih nudi Iskra kot proizvodni in družbenogospodarski dejavnik. Kosovo sodi med nerazvita področja naše države. Ta specifični položaj pokrajine z velikimi naravnimi bogastvi dvotarifnem pa so ostali nekoliko pod planom. Zaradi pomanjkanja delavcev ni bilo moč ustrezno povečati proizvodnje števcev E 6-D. Pri trifaznem enotarifnem in dvotarifnem števcu je .bil obseg proizvodnje presežen. Proizvodnja stikalnih ur je potekala po planu, nastopila pa so manjša odstopanja pri asortimanu zaradi zahtev na trgu. Za sinhroni motor tudi v aprilu še niso dobili naročil od IC, zato so jih izdelali le za interne potrebe (obrat mehanizmov). Obrat stikal je v tem mesecu presegel plan za 14,1 %. Tako ugoden rezultat je bil dosežen le na podlagi preseženih količin artiklov iz uvoza, medtem ko na področju proizvodnje domačih izdelkov še vedno niso izpolnjene planske obveznosti. Te težave so večje in se močno kažejo pri doseganju plana po asortimanu predvsem zaradi pomanjkanja posameznih sestavnih delov, ki jih dobavljajo drugi obrati. V prihodnje bo treba posvetiti ve-(Dalje na 6. strani) terja posebno obravnavo njenega gospodarskega položaja in ustrezen način poslovnega približevanja. Od ponujanja blaga za široko si nimamo kaj prida obetati ne mi ne Kosovci. Za »zavzetje« kosovske regije potrebujemo težje orožje, ki mu pravimo v marketinški terminologiji sestavljena ponudba ali inženiring: to je tehnična in poslovna organizacija poslov »do kiju ča«. Marketing delegati so že na prvem posvetu sprejeli nekaj pomembnih in prav gotovo zrelih odločitev. V prvi vrsti so se strinjali, da akcija ne sme izzveneti samo v skopem prikazovanju naših proizvodnih zmogljivosti in dosežkov, temveč v smislu tistega, kar Kosovo najbolj potrebuje — intelektualnih storitev na področju industrijske tehnologije, zdravstva, velike in male avtomatizacije v prometu in energetiki. Skratka — manj zastav in razstav in več otipljive pomoči pri reševanju zapletene gospodarske problematike tega precej zaostalega področja. Se preden so se na Kosovem pojavile Črne koze, so v Iskra Commerce prejeli signale, da ima pokrajina ob-obsežne načrte glede izgradnje zdravstvenih objektov, od medicinske fakultete o Prištini pa do medicinskih centrov in zdravstvenih postaj. Perspektivnega dela je na tem področju za kakšnih 300 milijard starih dinarjev — dovolj, da so vzbudili zanimanje sektorja za medico-inže niring v Iskra Commerce: neglede na to, da obstoječe proizvodne kapacitete Iskre še zdaleč ne dosegajo trenutnih aspiracij te razmeroma mlade panoge. Vendar, če upoštevamo, da je osnovna naloga inženiringa tehnična in komercialna organizacija posla (neglede na dobavitelja), se zdi optimizem tega sektorja upravičen. Svojo šanso na Kosovem vidijo tudi druge branže direkcije, tiste, ki se ukvarjajo z inženiringom telekomunikacij, prometne signalizacije, avtomatizacije v industriji in energetiki. Tudi one zahtevajo »vstopnico« za kosovsko poslovno manifestacijo, kjer želijo predstaviti svojo ponudbo na svojem interesnem področju. Delegati so se sporazumeli, da bodo svoje akcijske načrte razporedili na vso kosovsko pokrajino, pri čemer naj bi bila njena metropola Priština samo izhodišče za poslovne obiske obstoječe in potencialne klientele. Eden od sklepov je bil tudi ta, da se bodo naši product manageriji ogibali posplošenih kontaktiranj v »seminarskem stilu«, ki je boj za notranjo rabo. Gospodarskim dejavnikom se bodo predstavili na strokovnih diskusijskih sestankih: še prej pa jih bodo skušali informirati o naših proizvodnih in intelektualnih zmožnostih prek strokovne publicistike v dnevnem časopisju in prek samostojnih edicij. Imenujmo takšno ravnanje marketing ali kako drugače, dejstvo je, da se želijo mladi inženirji Iskra Commerce izkazati v javnosti predvsem na področju, za katerega so jih usposabljale fakultete. Prodajni referenti se spreminjajo v producent manage-rje, ki si prizadevajo plasirati proizvode Združenega podjetja v njihovi polni trzni vrednosti; to je oplojene z ustrezno primesjo intelektualnega dela in storitev. V tem je tudi družbena in gospodarska vloga Iskre in se posebej Iskra Commerce. Mirko Ljubič » Elektromehanika« Kranj Proizvodnja v aprilu Ob manjsiproiz-vodnji večji celotni dohodek od Proizvodnja raste prepočasi, da bi lahko ujeli načrt... Letošnjo proizvodnjo naše tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici spremljajo dokajšnje težave. Med njimi vsekakor najbolj boleča je prav gotovo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, nič manj pereče pa ni tudi vprašanje iztrošenosti strojnega parka. Razumljivo se ob nenormalnih pogojih poslovanja ti dve temeljni težavi še tembolj odražata. V letošnjem prvem trimesečju je tovarna avtoelektrič-nili izdelkov spričo takšnih okoliščin dosegla za 11.2 9'o nižjo proizvodnjo realizacijo od Ie-te v enakem obdobju preteklega leta- oz. za 5,5 % nižjo realizacijo od tiste, ki jo predvideva letošnji gospodarski načrt tovarne. Kljub temu, da so bili stroški poslovanja v prvem trimesečju za 10,4 % večji od lanskih v prvem trimesečju pa izkazujejo podatki za letošnje prvo trimesečje za 4 % večji celotni dohodek. Na uspeh poslovanja močno vpliva hitro naraščanje cen reprodukcijskega materiala. Prodajnih cen zaradi zamrznitve ni bilo mogoče temu ustrezno uskladiti in tako prihaja do razkoraka, ki ga pokrivajo v breme poslovnega rezultata. V prvih treh mesecih so se zaloge materiala občutno znižale nasproti zalogam ob začetku leta in so za 8,7 % pod načrtovanimi. Zaloge nedokončane proizvodnje se gib- ljejo v normalnih okvirih, medtem pa zaloge gotovih izdelkov zaradi stagnacije prodaje še vedno naraščajo. Ob koncu trimesečja so se povzpele že na 25,5 % nad povprečjem v gospodarskem načrtu, oz. za 16,8 % nad višino ob koncu 1. 1971. V februarju izvedena vsestranska izravnava je tovarni prinesla relativno ugodne rezultate, saj se bodo po njej občutno znižale terjatve do kupcev, ki so v zadnjih mesecih lanskega poslovnega leta tako močno narasle. Terjatve do kupcev so v prvem letošnjem trimesečju bile za 20 % višje od le-teh ob koncu 1. 1971, medtem ko pa so zapadle terjatve celo za 66 % večje. Število zaposlenih v tovarni se je v prvih treh mesecih 1972 rahlo znižalo tako, da je bilo ob koncu marca v tovarni avtoelektričnih izdelkov skupno 1.209 delavcev, oz. 98 % v gospodarskem planu predvidenih delavcev. Poprečni osebni dohodek pa se je v tem obdobju povečal za 5,4%. To naj bi bil le bežen pogled v poslovno dogajanje tovarne v Novi Gorici v prvem letošnjem trimesečju. Za prihodnjič pa bomo kaj več zapisali o nadalnjih načrtih in perspektivi tovarne, glede na pred časom podpisano pogodbo med Iskro, francosko firmo Citroen in koprskim Tomosom. Celotni obseg končne proizvodnje je bil v mesecu aprilu še nekoliko nižji kot v marcu. Zato tudi mesečnega proizvodnega načrta po dinamiki nismo uspeli izpolniti. Po načrtu predvidena skupna naloga je bila dosežena s kazalnikom 93,25, s tem pa je dosežen kazalnik štirimesečne kumulative 93,78. Dosežena realizacija za to obdobje pa pomeni izpolnitev 31,76 % celoletnega načrta. Pri tem smo mesečine zadolžitve za potrebe jugoslovanskega trga izpolnili s kazalnikom 98,25. oz. kumulativno z 90,39. Proizvodnja za izvoz je v mesecu še bolj zaostala, saj je kazalnik izpopolnitve le 62,85, v kumulativi pa imamo še vedno nekoliko naskoka, saj je predvideni obseg za obdobje januar-april presežen in je kazalnik 116,83. Po posameznih skupinah izdelkov smo izredno ugodno izpolnili načrt pri stikalnih aparatih, kjer je mesečnj kazalnik kar 477,04. Tudi kumu-lativa je visoko pozitivna, saj je dosežena s kazalnikom 179,82. Poleg tega smo v mesecu aprilu tudi izvozili manjše količine izdelkov iz te grupe, čeprav izvoz niti po letnem, niti po dinamičnem načrtu ni bil predviden. V skupini industrijskih elektronskih naprav smo zopet občutno zaostali. Mesečni dinamični načrt proizvodnje za domače kupce smo izpolnili s kazalnikom 77,75. Izredno nizka pa je bila izpolnitev mesečnega načrta za iz- Proizvodnja ZP v apriiu 1972 Izpolnitev v 000 Odnosi v % Organizacije I-IV/7I I-IV/72 Mesečna r. odnos do plana odnos do plana i-rv 3:2 I 2 3 4 5 6 7 Elektromehanlka 140.857 162.675 37.901 85,0 32,0 115,5 Elementi 46.147 64.136 16.536 955 32,8 139,0 Avtomatika 39.553 40.023 9.681 94,9 33,4 101,2 Sprejemniki 28.383 25.658 6561 78,1 23,0 90,4 Aparati 45.099 54.291 13.040 94,7 31,6 120,4 Avtoelektrika 65.934 61.203 14.064 100,8 30,0 92,8 Elektromotorji 18.094 40.704 9.423 88,5 31,2 224,9 Naprave 9.514 8.128 2.451 42,3 10,8 85,4 Elektronika 6.516 8.494 3.170 121,5 27,1 130,4 Kondenzatorji 25.805 18.463 4.124 65,7 24,0 71,5 Instrumenti 12.146 12.873 3.099 90,9 32,1 106,0 Polprevodniki 6.643 7.807 2.186 55,9 11,9 117,5 Usmerniki 8.286 10.038 2.510 96,9 32,3 121,1 Gospodinjski aparati 22.122 21.920 6.897 83,7 18,9 99,1 Industrijska oprema 2.817 3.276 818 965 28,0 1165 Orodjarna 2.509 2.183 557 85,7 19,4 87,0 SKUPAJ TOVARNE 480.425 541.872 132.718 86,8 28,5 112,8 ZZA 20.426 22586 6.149 109,8 285 109,6 COMMERCE — proiz. dejav. 15.162 21.931 7.101 135,4 36,1 144,6 COMMERCE — inženiring 60.211 88.389 20.359 82,6 25,4 146,8 CAOP 1.000 1.117 367 146,8 32,0 111,7 SKUPAJ ORGANIZACIJE 96.779 133.823 34.176 94,9 27,2 138,2 Združeno podjetje 577.224 675.695 166.894 88,4 28,2 117,1 voz, saj smo v tej grupi dosegli kazalnik 15,98, vendar pa je kumulativa še vedno dokaj ugodna, saj zaostajamo le 1,91 % za predvidenim obsegom. Tudi v skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav — ki po svojem deležu v strukturi načrta predstavlja odločilno skupino — nismo uspeli mesečne naloge za domače tržišče izpolniti v celoti, prav tako pa nismo uspeli nadoknaditi že prej nastalih zaostankov. Kazalnik mesečne izpolnitve je 99,26, kazalnik izpolnitve kumulative pa le 89,43. Tudi pri proizvodnji za izvoz smo v tej skupini v aprilu dokaj zaostali, saj smo dosegli načrt s kazalnikom 79,06. Je pa še vedno ugodna kumulativa, ki nam s kazalnikom 103,72 kaže, da imamo še vedno nekoliko naskoka. Pri finalizaciji. rezervnih delov in uslug smo mesečno nalogo pri dinamiki izpolnili s kazalnikom 95,61, kar daje v kumulativi 88,76. Za podrobno analizo vseh vzrokov, ki so vplivali na takšno zaostajanje proizvodnje v odnosu na dinamični načrt v tem članku ni prostora, vedar se mi zdi nujno, da nekatere od njih vsaj nakažemo. Velik delež pri teh vzrokih je prav gotovo ta, da smo proizvodni načrt v letu 1972 nasproti predhodnemu obdobju zelo povečali. Čeprav je kazalnik produktivnosti na enega zaposlenega ugodnejši, kot v letu 1971 pa je razumljivo, da naši sodelavci; ki so se uvajali v delo, še ne morejo povečati svoje produktivnosti v istem obsegu kot oni, ki so se delu in delovnemu mestu že v celoti priučili. V oskrbi proizvodnje z reprodukcijskimi gradivi in lastnimi polizdelki nastopajo tudi neprimerno večje težave, kot smo jih predvidevali. Razpoložljiva likvidna obratna sredstva ne zadoščajo vedno za pravočasno nabavo gradiv, posebno ne iz uvoza, kjer vse več in več dobaviteljev zahteva celo predplačila, da sploh začno proizvodnjo določenih reprodukcijskih gradiv. Nove strojne kapacitete vključujemo v redni proizvodni proces tudi dokaj počasneje, kot pa smo to prvotno predvidevali. Zato moramo še vedno dokaj sestavnih delov naročati prj raznih kooperantih, ki so pa pogosto v pogledu kvalitete in dobavnih rokov nesolidni, čeprav tega ne smemo trditi za vse, s katerimi sodelujemo. Vendar pri finalizaciji pomeni pomanjkanje samo enega sestavnega dela prav toliko, kot bi teh delov manjkalo več. Prav v letu 1972 — ki je v svetovnem merilu leto kvalitete — smo tudi v tovarni močno poostrili kriterije na tem področju. To pa pomeni, da smo morali vsaj v prvi fazi nekatere operacije tudi podaljšati, če smo želeli doseči ustrezno stopnjo kvalitete. Posebno se je to odrazilo na montažnih linijah, kjer se je podaljšal montažni takt ali pa ustrezno povečalo število delavcev, če smo želeli te kriterije, ki smo si jih zastavili, tudi izpolniti. ‘ To so le osnovne ugotovitve, ki se kažejo na prvi pogled — podrobnejša študija bi šele dokončno osvetlila vse te objektivne — pa tudi subjektivne vzroke, ki ne dovoljujejo takšnega poleta, kot smo ga v Aparatih navajeni. To pa naj bo naloga operativnih služb, ki bodo sicer po posameznih delih, vendar temeljito videli vse pogoje in predlagali tudi ukrepe, ki bodo pomenili hitrejši polet proizvodnje in ugodnejše izpolnjevanje proizvodnega načrta. L ISKRA tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA OBRAT UPORI ŠENTJERNEJ objavlja in vabi k sodelovanju sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA RAZVOJA POTENCIOMETROV 2. VEČ RAZVIJALCEV Pogoji: pod 1.: diplomirani inženir strojne ali elektro smeri (šibki tok) z vsaj 3-letno prakso; pod 2.: strojni in elektro tehniki. Zaželena je praksa na razvoju elementov za elektroniko. Prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite obratu Upori Šentjernej do 7.6. 1972. Pogled na Iskrino tovarno »Elektromehanika« v Kranju (prek SOOO zaposlenih), kj zaradi izrednega večanja proizvodnje povečuje tudi delovne prostore. V novi petnadstropni stavbi (levo), ki je bila pred kratkim dograjena, so se v aprilu začeli vseljevati oddelki telefonije oz. ponekod že teče redno delo. Po predvidevanjih bo do konca maja vsa nova zgradba zasedena. (Glej članek na 4, strani pod naslovom »Nova petnadstropna zgradba bo kmalu v celoti nared«) redno delo, v tretje nadstropje pa se posamezne enote pravkar vseljujejo. Predvidevamo, da bo do konca maja vsa zgradba zasedena, četrto nadstropje bodo zasedle še razne delavnice, peto nadstropje pa razvojni oddelki telefonije. Zaradi dobrega sodelovanja vseh sodelujočih teče preseljevanje bolje kot smo predvidevali. Vprašanje: Nova zgradba za obrat elektronske telefonije na Laborah — Kranj, je v začetni fazi. Kako velik prostor bo zajel novi objekt? Odgovor: Na Laborah že gradimo obrat elektronske telefonije. V sklopu tega obrata predvidevamo galvaniko, proizvodno halo in prizidek. • Galvanika bo prirejena samo za izdelavo tiskanih vezij. V kletnih prostorih bodo postavljene naprave za razstrup-ljevanje in nevtralizacijo tehnoloških odpadnih voda. Proizvodna hala bo montažne konstrukcije. Streha bo v posameznih poljih naklonjena le nekaj stopinj. V manjšem podkletenem delu hale bodo urejene garderobe in sanitarije. Prizidek bo imel v dvoetažnem delu prostore za pisarne, v enoetažnem delu iste višine pa bo urejen vhod :n jedilnica. Gradnja bo zajela cca 12.000 m2, pri upoštevanju kleti in nadstropij pa bo uporabnih 16.500 m2 bruto površin. DOPISUJTE Letos rekordna proiz- *5 a a ■ vodnja in povečan izvoz (Nadaljevanje s 1. str.) jem elementov na tujih tržiščih, pa ne moremo mimo dejstva, da so cene tovrstnim izdelkom na tujem sorazmerno nizke, medtem ko pa proizvodni stroški nenehno naraščajo. To velja za vse vrste stroškov, začenši z materialnimi. Posebno velike težave pa povzroča splošna nelikvidnost, ki ne prizanaša tudi tovarni elementov za elektroniko. Le s skrajnimi napori vseh, ki delajo na finančnem in materialnem področju, uspevajo vsaj še zadovoljiti reševati vprašanje preskrbe z reprodukcijskim materialom in tako v proizvodnji doslej še ni bilo posebno problematičnih zastojev. Proizvodnja ne teče brez motenj in je razumljivo, da se ob takšnem stanju nelikvidnosti ne more odvijati tako, kot če bi bila preskr- ba z materilom povsem normalna in kot bi želeli, če bi hoteli zadovoljevati vse potrebe na tržišču. Posledica tega je precej manjša akumulacija in končno čisti dohodek. V tovarni elementov se z vso intenzivnostjo lotevajo uveljavljanja ustavnih sprememb. Formirali so komisije in vse kaže, da bodo pod konec leta že dokončno sklepali o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela. Doslej so opravili že veliko analitičnega dela, ki bo služilo predvsem pri razmejitvi in razdelitvi dosedaj ustvarjenega premoženja tovarne, kar bo tvorilo materialno osnovo za formiranje temeljnih organizacij združenega dela. Vzporedno s tem pa pripravljajo tudi vse potrebne akte, ki bodo urejali bodoče odnose v TOZD, kakor tudi med njimi. Predloge pripravljajo v inačicah, stvar samoupravnih organov tovarne pa je, da se bodo odločili za tiste, ki bodo zagotavljale najzanesljivejšo nadaljnjo pot razvoja. V zadnjem obdobju, zlasti pa še po kriznih letih 1970 in 1971, vedno bolj temeljito proučujejo pogoje za poslovanje tovarne in prihajajo do zaključka, da bodo samo kot proizvajalci čistih elementov, vedno teže prebolevali periodično se ponavljajoča krizna obdobja, tako na jugoslovanskem, kot še bolj na tujih tržiščih. Logičen zaključek je ta, da elementi niso izdelki, ki bi se še naprej lahko samo samostojno pojavljali na trgu, kajti njihova resnična vrednost se pokaže šele, ko so vgrajeni v različne aparature, kot radijske in televizijske sprejemnike, profesionalne, telefonske in druge elektronske aparatu- Iz »Avtomatike« V petek, dne 12. 5. 1972, so se zbrali na svoji redni letni konferenci člani- aktiva ZB NOV tovarne Avtomatika. Kot običajno je bilo najprej podano poročilo o dosedanjem delu, nakazane pa so bile tudi bodoče naloge. Iz. poročila dosedanjega predsednika Radota Kukovca je bilo razbrati, da je ta organizacija bila zelo aktivna, saj je posegala na vsa področja tovarniškega političnega življenja, posebno skrb pa posvečala članom pri reševanju stanovanjske in kadrovske problematike, kakor tudi na področju organizacije proslav in za boljše počutje naših delovnih ljudi. V obširno razpravo je posegel tudi direktor tovarne, ki je prisotnim članom govoril o sedanjem stanju tovar. ne in perspektivi proizvodnje. Prisotni so z odobravanjem sprejeli njegovo izvaja, nje. Na konferenci je bil izvoljen novi odbor aktiva in sicer: Janez Gubane, Anton Jež, Mitar Mitrovič, Kati Zgurič in Milan Pavlovič. Novi odbor čaka poleg osta. lih nalog tudi naloga z agitacijo doseči polno udeležbo na proslavi »DNEVA BORCA« in »DNEVA ISKRE«, ki bo letos v Horjulu. K. R. »Elektromehanika« Kranj re. V Iskri s tem v zvezi že nekaj časa teko razgovori o tem, kako naj bi se njen program razvijal v prihodnje in, kako bi našli ustrezno obliko, ki bi zagotovila uspešno uresničenje takšnega skupnega programa. Na kratko rečeno: rešitev, dokončna in trajna je v tem, da se Iskra znova uveljavi kot velik proizvajalec finalnih izdelkov široke potrošnje na področju elektronike in to glede na razmere, v nujni povezavi s svetovnimi proizvajalci, v obliki kooperacij, oz. v še vseh ostalih možnih organizacijskih oblikah. O tem so že tekle razprave na raznih ravneh in tudi poslovni odbor ZP je s tem v zvezi sprejel že nekatere sklepe. Ko bo na tem področju več jasnosti, bomo'v našem listu spregovorili obširneje. Nova petnastropna zgradba bo kmalu v celoti nared Uspešna dejavnost CZ in ekipe za P P na Pržanu Na vprašanje UREDNIŠTVA odgovarja dipl. ing. ŠTEFAN SUŠNIK, direktor za investicijsko področje v kranjski tovarni. čič in Vlasti Polanc, ki so se v kratkem času usposobile za nudenje prve pomoči. Pri tem jim je nudila strokovno pomoč tudi med. sestra naše obratne ambulante. Tako je v zadovoljstvo udeleženk samih in naše, ekipa Avtomatike uspešno sodelovala. Članice ekip so bile obdarjene od pokrovitelja s praktičnimi darili, organizator pa jim je podelil diplome. Čestitamo udeleženkam in jim želimo uspehov pri nadaljnjem izpopolnjevanju za delo v organizaciji civilne zaščite. — R. K,— Vprašanje: Pred kratkim smo pisali, da bomo bralce obvestili ko bo nova stavba za potrebe telefonije dokončana in pripravljena za proizvodnjo. Kdaj bo vsa notranjost zgradbe dobila začrtano podobo? Odgovor: Petnadstropna zgradba v Savski loki 4 je dograjena. Prostori v stavbi so namenjeni obratu avtomatskih telefonskih naprav za povečanje proizvodnje. V pritličje novih prostorov je obrat preselil odpremo že v letu 1971. Po 20. aprilu letos se je v nove prostore začela vseljevati proizvodnja t. j. predvsem montaže. V prvem in drugem nadstropju že teče Tudi letos je uprava za NO Skupščine mesta Ljubljana in mestna organizacija RK pod pokroviteljstvom ljubljanske banke organizirala tekmovanje ekip prve pomoči CZ. Ker je organizacija civilne zaščite v Avtomatiki precej razgibana, kjer so formirane vse enote CZ, ki so tudi dobro opremlejne, je štab CZ, ki jo že nekaj let vodi predsednik Roman Kavšek, pripravila ekipo za tekmovanje ekip prve pomoči. Za to tekmovanje so se pripravile tovarišice Milica Ke-njalo, Slavka Fehler, Blažen-ka Pajtler, Ljudmila Petrov- Vidiki minulega dela v kranjski tovarni Pojem minulega dela je treba pričeti natančneje opredeljevati, saj ge ob vsakem nagrajevanju sproti postavlja tudi to vprašanje, za- I to se tudi teoretikom in praktikom postavljajo vprašanja stvarne razčlenitve tekočega in minulega dela 'S pospešitvijo nadalnjega procesa decentralizacije zlasti v sferi upravljanja razširjene reprodukcije (torej, ko gre za razpolaganje z viškom dela) se v spremenjenih družbenih odnosih zlasti poudarja samoupravni položaj delovnega človeka v združenem delu, kot nosilca celotne družbene reprodukcije, torej tudi materialne baze družbene reprodukcije. To pomeni kot nosilca odločitev o delitvi dohodka, ki ga na bazi dela v delovni skupnosti ustvarja in deli. V skladu z merili samoupravnih sporazumov o delit« dohodka in osebnih dohodkov delovnih ljudi v organizaciji združenega dela samostojno razpolagajo s Rdeči križ Slovenije vključuje v svoje delovne načrte tudi socialne naloge. Dragocene izkušnje nas usmerjajo, da je naše socialno delo vse bolj načrtno, organizirano in ustrezajoče tistim vprašanjem, kj najbolj tarejo ljudi. V zadnjih letih se na podeželju in v mestih še in še kaže stiska starejših ljudi, ki živijo sami, ki obolevajo, pešajo in ne morejo več skrbe-; ti sami zase. Nekatere organizacije RK in posamezni nji' hovi prostovoljni sodelavci pa so v praksi dokazali, da jc možno takim ljudem vsaj nekoliko ublažiti samoto in jim olepšati vsakdanjost, če znanci, prijatelji, sorodniki ali pa sosedje z malo človeške bližine in zavzetosti posežejo v njihovo življenje, da bi jim pomagali razreševati njihove osebne težave. To je uvod v knjižico Sosedska pomoč ostarelim in osamljenim, ki jo je izdal Republiški odbor Rdečega križa Slovenije. Govori o dragocenih izkušnjah, ki nas usmer-Rio v načrtno in organizira-1 no reševanje vseh vrst socialI nih problemov, enega najbolj Perečih sestavnih delov družbe. Za načrtno reševanje problemov pa so potrebni ljudje, ki izkušnje registrirajo, jih zbirajo in imajo voljo in moč, na njihovi osnovj pomagati 'ls|im, ki iz kakršnihkoli razlogov živijo v pomanjkanju Materialnih in duševnih dobrin. y Trbovljah je takih aktivnih ljudi posebno veliko. Ne i vemo njihovih imen, ne veMo, kako se lotevajo problemov, ne vemo čemu se odpotujejo. Ponavadi tudj rezultatov njihovega dela ne vidimo. Vemo le, da je Rdeči križ ’ * rbovl jah ob Novem letu or"aniziral obisk Dedka Mra M otrokom invalidov in upo-°lcncev, da je organiziral ovoletno obdaritev vseh so-ajnih podpirancev, orga-Jlziral je obisk 200 bolni' in starcev na domo- sredstvi za osebno in skupno porabo. Načela delitve po delu pa postavljajo osebni dohodek posameznika v odvisnost od njegovega dela na delovnem mestu, njegovega vih. Rdeči križ vsako leto pripravi in izvede pobiralno akcijo, kjer Trboveljčani oddajo dobre in ne več potrebne predmete z namenom, da bi jih dobili tisti, ki jih potrebujejo. Slišimo, da Rdeči križ pošilja pomoč krajem, ki so jih doletele naravne katastrofe. Prizadete ljudi oskrbuje s krvjo, ki jo zbira vse leto tudi za vsakodnevne potrebe bolnišnic. Rdeči križ je pobudnik tečajev prve pomoči, tečajev kjer vzgajajo predavatelje moralne in spolne vzgoje po šolah. Organizira delovne organizacije in posameznike v podporne člane Rdečega križa. Vse to in še marsikaj drugega vemo o dejavnostih tolikokrat omenjene organizacije. Ne pomislimo pa, koliko dela, pripravljenosti in odpovedi je za vse to potrebno. Nikoli ni prepozno. Zavedajmo se, da živimo v humani družbi, ki bo v potrebi pripravljena pomagati in bodimo tudi mi njen aktivni sestavni del. Zaradi obilice dela se ne moremo vsi neposredno vključiti v številne dejavnosti, ki jih organizira Rdeči križ. Dobro voljo pokažemo že s tem, da postanemo podporni članj te organizacije in tako posredno pomagamo, da bo Rdeči križ s prostovoljnimi sodelavci opravil številne naloge v korist ljudem. V trboveljski Tovarni polprevodnikov bomo včlanitev omogočilj tako, da bomo določili dan in prijavno mesto, kamor naj pridejo s starim tisočakom vsi tisti, ki želijo pomagati. Pojasnilo: Vsi prispevki podpornih članov Rdečega križa ostanejo v občini in jih občinski odbor RK uporabi za omenjene dejavnosti. Mnoge od teh so torej odvisne tudi od našega sodelovanja. Pomagajmo pomoči potrebnim Trboveljčanom in postanimo podporni člani Rdečega križa Slovenije. osebnega prispevka k poslovnemu uspehu in razvoju organizacije ter na osnovi njegovega, ne samo sedanjega, temveč tudi minulega dela v njej. Uvajanje ustavne pravice do minulega dela narekuje iskanje boljših rešitev v sistemu nagrajevanja. Vendar minulega dela ne moremo smatrati samo kot samostojno postavko, saj je prav prispevek iz minulega dela tesno povezan s procesom razvoja proizvodnje in tvori osnovo družbenih odnosov. Princip nagrajevanja po delu mora biti izveden tako, da se nagrajuje na podlagi prispevka živega in minulega dela k skupnim rezultatom delovne organizacije. Znano je, da se dohodek, ki ostane delovni organizaciji ob zaključnem računu (po kritju vseh pogodbenih in družbenih obveznosti) deli na tekočo osebno potrošnjo — neto osebne dohodke in na sklade — tudi za razširjeno reprodukcijo. Torej delavci, kot samoupravljale!, zavestno pretvarjajo delež svojega vi ška dela v akumulacijo, ki avtomatično dobi značaj družbene lastnine, ker se vgrajuje v stroje, zgradbe, naprave itd. Torej nastaja tu tesna vez med živim osebnim delom in opredmetenim delom (stroj). Če je mogoče ugotoviti rezultat delovne organizacije in kolikšen delež dohodka se odreja za razširjeno reprodukcijo, je teže ugotoviti kolikšen delež le-tega gre iz minimalnega živega dela in kolikšen iz predhodnega opredmetenega dela še posebno zaradi tega, ker dohodek podjetja ni odvisen samo od intenzivnosti dela in znanja, ampak je odvisen tudi od celotne družbene produktivnosti ter od številnih zunanjih sistemskih in tržnih ipd vplivov. Zaradi tega se kolektiv ne more obnašati izolirano v delitvi, ampak upravlja z dohodkom v svojem in tudi v družbenem imenu in v družbenih mejah — samoupravni sporazumi. Prav tako je zaradi tega težko določiti kakšen nai bo v nagrajevanju po delu delež posameznika iz minulega dela, še posebno, ker se kaže kot rezultat kolek tivnega ali celo družbenega minulega dela. Pravilnik o delitvi OD v Elektromehaniki postavlja določilo, s katerim se ugotav Ijajo udeležbo vseh delavcev pri delitvi sredstev, namenjenih za osebne dohodke iz naslova sedanjega dela. Določa pa tudi vrsto nagrad in dodatkov, ki iib sicer imenuje drugače, vendar jih je mo-(Dalje na 6. strani) ....im n iiiii.mnB—rmnmi m mini.. Pomoč Rdečemu križu O KAKOVOSTI PROIZVODOV IN STORITEV IN O RAZGLASITVI LETA 1572 ZA LETO KAKOVOSTI V JUGOSLAVIJI I Kakovost proizvodov in storitev je pomemben dejavnik na področju gospodarstva in družbenega standarda. Zato terja vprašanje kakovosti proizvodov in storitev posebno pozornost. Sedanja stopnja našega družbenega in gospodarskega razvoja ter dosežena raven produkcijskih sil in socialističnih produkcijskih odnosov terjata, da se bistveno spremenijo pojmovanja in politika na področju kakovosti proizvodov in storitev, in sicei v smeri njenega nenehnega zboljšanja in še večje pritegnitve vseh dejavnikov, ki so na določen način zainteresirani zanjo in ki lahko vplivajo na njeno zboljšanje. V vse ostrejši konkurenci na domačem in svetovnem trgu pomeni kakovost proizvodov in storitev v sodobnem svetu dejavnik, ki ima prvorazreden pomen za nacionalno ekonomiko, zlasti s stališča vključitve v mednarodno delitev dela. Zato skrb za kakovost ni samo stvar delovnih organizacij, ki proizvajajo določene proizvode oziroma opravljajo določene storitve, temveč postaja čedalje bolj stvar vse družbe. Zastarelo je pojmovanje, da je treba kontrolo kakovosti organizirati in zagotoviti izključno v proizvodnji, ne pa tudi v sledečih fazah od proizvajalca do končnega potrošnika. To pomeni, da bi morale biti pri vprašanju kakovosti angažirane m zainteresirane ne le proizvajalne organizacije, temveč tudi organizacije, ki se ukvarjajo s prometom, in potrošniške organizacije kakor tudi neposredno potrošniki. Z bolj organiziranim in aktivnejšim prizadevanjem neposrednih potrošnikov — občanov pri vprašanjih kakovost’ proizvodov m storitev je mogoče prispevati k njenemu dvigu na višjo raven, kar ima neposreden pomen za same potrošnike, zlasti, kadar gre za proizvode in storitve, ki jih vsak dan uporabljajo. II Dejstvo je, da so se začela med proizvajalci že spreminjati pojmovanja in pogledi o ravni in pomenu kakovosti njihovih proizvodov. K temu jih čedalje bolj silijo pogoji gospodarjenja in želja po čim boljšem plasmaju njihovih proizvodov. Razen tega je pomembno tudi to, da postavljajo posamezni veliki potrošniki (velike integrirane skupnosti, veliki tehnični sistemi idr.) proizvajalcem glede kakovosti njihovih proizvodov vse pogosteje ostrejše tehnične in druge pogoje, da bi mogli uspešneje in kvalitetneje opravljati svoje naloge oziroma dejavnosti v sodobnih pogojih gospodarjenja To vpliva na določen način na proizvajalce, da morajo proizvajati in dobavljati proizvode ustrezne kakovosti. Zato je prišlo v praksi pri njih do prizadevanj, da si ustvarijo kadrovske in druge pogoje, ki naj bi jim omogočili in zagotovili kvalitetnejšo proizvodnjo. To je že dalo določene uspehe, vendar ti še niso vseskozi zadovoljivi. Podoben položaj je tudi pri organizacijah, ki opravljajo razne storitve (na področju prometa blaga idr.). Po drugi strani kaže širok krog individualnih potrošnikov čedalje večje zanimanje za vprašanja kakovosti proizvodov in storitev in čedalje bolj organizirano nastopa v boju za boljšo kakovost. Tehnična estetika, ki slom na okusu in navadah potrošnikov, dobiva vsak dan čedalje večji pomen in čedalje bolj vpliva na kakovost proizvodov in storitev. Sistem informacij kot učinkovito sredstvo za obveščanje javnosti o pomenu kakovosti proizvodov in storitev je v praksi vsak dan bolj v rabi. Veljavni normativni akti, Ki se nanašajo na kakovost proizvodov in storitev (jugoslovanski standardi, predpisi o kakovosti živil, predpisi o atestiranju posameznih proizvodov idr.), kakor tudi kontrola kakovosti, ki se organizira in izvaja v delovnih organizacijah in drugod, imajo določen pomen za kakovost proizvodov in storitev in vplivajo nanjo. Vendar so tudi tu potrebna večja prizadevanja in več sistematičnega dela. III Kar zadeva kakovost proizvodov in storitev smo dosegli pri nas zadnja leta viden napredek, dejstvo pa je, da s tem še ne moremo biti zadovoljni. Dosežena kakovost in tempo njenega dviga na višjo raven še vedno zaostajata, če ju primerjamo z mednarodno ravnijo in mednarodnimi prizadevanji v večini držav za nenehnp zboljšanje kakovosti proizvodov in storitev. To otežuje vključitev naše države oziroma našega gospodarstva v svetovno gospodarstvo in mednarodno delitev dela. Po drugi strani pa ima to neugodne posledice za gospodarska in družbena gibanja v državi ter za splošna prizadevanja in napore, ki so usmerjeni k dvigu družbenega standarda, zlasti življenjskega standarda delovnih ljudi, saj moramo imeti pred očmi, dr je vprašanje kakovosti proizvodov in storitev neposredno in tesno povezano z vprašanjem varstva interesov potrošnikov. V gospodarsko razvitih državah in v državah, ki stremijo, da bi postale gospodarsko in ekonomsko razvite, posvečajo vprašanju kakovosti proizvodov in storitev posebno pozornost. Po svojem pomenu in značaju je to tam splošno družbeno in sistemsko vprašanje ter se nenehno izpolnjuje, česar pa ne bi mogli reči za našo državo. V mnogih državah je poleg v sistem strokovnega in visokega izobraževanja kadrov vključeno tudi preučevanje kakovosti proizvodov in storitev, medtem ko imamo pri nas v tem pogledu šele začetne korake. Izhajajoč iz povedanega je za zagotovitev čim boljše kakovosti proizvodov in storitev v prihodnjem obdobju potrebno: 1. da postane vprašanje kakovosti proizvodov in storitev skrb vse družbene skupnosti; 2. da delovne organizacije, in sicer tako proizvajalne kakor tudi v prometu oziroma storitvene, z ustreznimi ukrepi (tehnično-tehnološkimi, ukrepi glede usposabljanja strokovnih kadrov idr) nenehno zboljšujejo kakovost svojih proizvodov in storitev; 3. da se z normativno dejavnostjo na področju kakovosti proizvodov in storitev usmerja politika kakovosti ter spodbuja in zagotavlja določena kakovost proizvodov in storitev; 4. da se zagotovi učinkovit sistem kontrole kakovosti v delovnih organizacijah, kakor tudi po družbeno-političnih skupnostih in njihovih organih; 5. da se individualni potrošniki — občani še bolj zavzamejo za vprašanja kakovosti proizvodov in storitev in s svojimi predlogi in sugestijami vplivajo na nenehno zboljšanje kakovosti in k temu prispevajo; 6. da se k raznim vprašanjem na področju kakovosti proizvodov in storitev še bolj pritegnejo znanstvene in strokovne organizacije in da dajo tudi te k temu svoj prispevek; 7. da pristojni organi in organizacije s sredstvi informacij (tisk, radio idr.) obveščajo javnost o vseh svojih ukrepih v zvezi s kakovostjo proizvodov in storitev in da z njimi vplivajo na javno mnenje, kot dejavnik, ki je pomemben za politiko in za ukrepe, s katerimi naj se izvaja. IV Da bi se zagotovili čim boljši pogoji in dala spodbuda za trajno akcijo in čim večjo pritegnitev vseh dejavnikov k zboljšanju kakovosti proizvodov in storitev, razglaša Zvezna skupščina leto 1972 za leto kakovosti v Jugoslaviji. V Zvezni izvršni svet bo v mejah svoje pristojnosti: 1. nastopal z ukrepi in izdajal ustrezne odločbe na področju standardov, atestov, certifikatov, znakov kakovosti idr., vštevši ukrepe, v zvezi z organiziranjem in funkcioniranjem inšpekcij, pristojnih za kontrolo kakovosti proizvodov in storitev; 2. poskrbel za ukrepe glede normativne dejavnosti na področju kakovosti proizvodov in storitev (izdajanje novih predpisov, spremembe in dopolnitve veljavnih 'predpisov idr.). Da bi se uresničevali smotri leta kakovosti v Jugoslaviji, bo ustanovila Zvezna skupščina svet leta kakovosti kot splošno družbeno telo. Svet leta kakovosti bo: 1. dajal pobudo za akcije leta kakovosti Jugoslavije ter jih usmerjal in koordiniral; 2. ukrepal, da boj za kakovost proizvodov in storitev ne bo začasna akcija, temveč sestavni del nenehne gospodarske in družbene aktivnosti; . 3. dajal pobudo in skrbel za to, da bodo imele vse zainteresirane delovne in druge organizacije ter državni organi svoj program v zvezi z letom kakovosti v Jugoslaviji in s kakovostjo svojih proizvodov in storitev; 4. s svojimi ukrepi skrbel, da bo z učnimi načrti posameznih izobraževalnih zavodov zajeta tudi tvarina s področja kakovosti proizvodov in storitev; 5. dajal pobudo in skrbel, da dobi kakovost proizvodov in storitev ustrezno mesto v razvojnih načrtih delovnih in drugih organizacij ter družbeno-političnih skupnosti; 6. spodbujal tisk, radio, televizijo in druga javna občila, da bodo obveščali javnost o politiki in ukrepih na področju kakovosti proizvodov in storitev; 7. uvajal in dodeljeval listine in druge vrste priznanja za doseženo kakovost proizvodov in storitev; 8. opravljal še drugo delo v zvezi z letom kakovosti v Jugoslaviji. VI Zvezna skupščina priporoča delovnim organizacijam in njihovim asociacijam, družbeno-političnim skupnostim in njihovim organom ter drugim organizacijam, da izhajajoč iz namena ter resolucije ukrenejo, kar je treba, in zagotovijo, da preide, težišče, konkretnih akcij za zboljšanje kakovosti proizvodov in storitev na delovne organizacije, zlasti na tiste, katerih udeležba na trgu ima poseben pomen za življenjski standard delovnih ljudi. Zvezna skupščina se obrača na skupščine republik in avtonomnih pokrajin in drugih družbeno-političnih skupnosti, Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in druge družbeno-politične organizacije ter družbene organizacije, ki se ukvarjajo z vprašanji kakovosti in standarda delovnih ljudi, da se aktivno zavzamejo za smotre in naloge, ki jih določa ta resolucija, in s tem prispevajo k njihovemu uresničevanju. Zvezna skupščina Vidiki minulega dela v kranjski... (Nadaljevanje s 5. strani) goče uvrstiti v nadomestila iz naslova minulega dela. Navedene kategorije osebnih dohodkov so: — dodatek na osebni dohodek ob premestitvi — dodatek na OD za čas zaposlitve in osebne kvalifikacije — nagrade starostno in invalidsko upokojenim — pomoč ob smrti člana kolektiva Elektromehanike — jubilejne nagrade. Dodatek na osebni dohodek ob premestitvi pripada delavcu, ki je po službeni potrebi ali iz zdravstvenih razlogov premeščen na delovno mesto nižje vrednosti od prejšnjega delovnega mesta, oz. na delovno mesto, kjer bi dosegal manjši osebni dohodek kot na prejšnjem delovnem mestu. Dodatek zavisi od starosti delavca in od šte- Proizvodnja (Nadaljevanje z 2. strani) liko pozornost pravočasni dobavi sestavnih delov, saj se bodo le na ta način zmanjšale zaloge in se bo asorti-man izboljšal. Obrat telefonije v tem mesecu ni dosegel plana. Poleg selitve v novo zgradbo je za tak rezultat več razlogov, med njimi tudi težava z nabavo materiala predvsem iz uvoza. Obrat mehanizmov je podobno kot vse mesece letošnjega leta plan presegel za 19,9 %. Tudi v tem mesecu so zaradi izvoznih obveznosti izdelali največ števcev pogovorov. ŠTIRIMESEČNA PROIZVODNJA DE % Elek. roč. orodje 93.2 Števci 105,8 Stikala 113,8 Telefonija 86,8 Mehanizmi 139,5 Skupna prod. delov 189,0 Skupaj 101,8 Tabela kaže, da sta pod planom obrata ERO in telefonija. Ker je udeležba teh dveh obratov v planu tovarne vrednostno čez 50 % je njun negativen rezultat močno zmanjšal kumulativni presežek ustvarjen v prvem trimesečju. Plan najbolj presega obrat mehanizmov zaradi konstantno visoke proizvodnje v vseh štirih mesecih. PRIMERJAVA ŠTIRIMESEČNE PROIZVODNJE (1971—1972) DE % Elek. roč. orodje 105,7 Električne storitve 57,0 Števci 144,5 Stikala 120,7 Telefonija 108,9 Mehanizmi 125,0 Skupna prod. delov 108,1 Ostale storitve 88,5 Skupaj 115,4 Ker v aprilu nismo uspeli izpolniti planskih obveznosti, bomo morali v prihodnjih mesecih letošnjega leta vloži- vila let skupne zavarovalne dobe v ZP Iskra in v Elektro mehaniki. Dodatek na OD za čas zaposlitve in osebne kvalifikacije zagotavlja starejšim delavcem nadomestilo za zaslužek- ki ga izgubljajo zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti. Osnove va odmero tega dodatka so: a) čas zaposlitve v Iskri ali b) skupna zavarovalna doba, če je za delavca ugodnejša in c) osebna kvalifikacija delavca v stroki, ki je potrebna za delovno mesto. Morda bi ta zadnji kriterij (c) kazalo zamenjati s kvalifikacijo delovnega mesta, da bi se s tem bolje zajela vsebina dela in tudi doprinos iz minulega dela. Nagrade starostno In invalidsko upokojenim: Delavcu, ki je pridobil pravico do stav aprilu ti veliko naporov, da bomo poleg izpolnjevanja tekočih planskih nalog nadoknaditi zamujeno. To velja predvsem za obrata ERO in telefonijo. Naša obvezna naloga pa je, da jim zagotovimo vse potrebno za nemoteno delo. rostne ali invalidske pokojni, ne in mu preneha delovno razmerje, daje tovarna ob prenehanju delovnega razmerja nagrado, katere višina je odvisna od zavarovalne do. be v Združenem podjetju Iskra. Nagrada lahko doseže višino od enega do trimesečnega osebnega dohodka. Pomoč ob smrti člana kolektiva Elektromehanike se izplačuje po enakih osnovah in višinah kot to velja za slu. čaj starostne ali invalidske upokojitve. Jubilejne nagrade se pode. Ijujejo članom kolektiva ob doseganju določene delovne dobe v ZP Iskra. Poleg teh neposrednih oblik pa delavec že danes posredno, skozi OD participira na opredmetenem delu. Moderni stroj, v katerega je vložil del vrednosti, ki jo je ustvaril, prispeva k povečanju produktivnosti, torej povečuje tudi dohodek in osebni dohodek. Vendar pa bo na področju minulega dela treba še marsikaj razčistiti, saj se takoj, ko začenjamo princip, praktično izvajati, postavlja pred teoretike in praktike dokaj zadevnih neznank. MIC ■■ ■■ KB ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ BB ■ ■ ■ ■ . ■ B ■ ■ aa til aa aa aa aa ■a aa aa BB aa aa BB aa BB aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa BB aa aa aa aa aa aa aa aa aa ISKRA Tovarna orodja Ljubljana v Združenem podjetju Iskra Kranj Ljubljana-Stegne 15 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJO ODDELKA ZA KONSTRUKCIJE ORODIJ 2. VODJO ODDELKA ZA TEHNOLOŠKO OPERATIVNO PRIPRAVO DELA Posebni pogoji: ad 1. visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri in pet let delovnih izkušenj v konstrukciji orodij aktivno obvladanje nemškega jezika; ad 2. visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri — tehnološke in pet let delovnih izkušenj v tehnologiji priprave dela. objavlja prosta delovna mesta 1. TAJNICE TOVARNE 2. REFERENTA V KOMERCIALI 3. KONSTRUKTERJA ORODIJ 4. 6 KV ORODJARJEV 5. 4 KV BRUSILCE 6. 4 KV REZKALCE 7. POMOŽNEGA DELAVCA V KALILNICI 8. DVE DELAVKI ZA DELO NA STANCI ad 1. Končana srednja šola — administrativni ali ekonomski tehnik 2 leti izkušenj na podobnem delovnem mestu; ad 2. končana srednja šola — ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; ad 3. končana srednja šola — strojni oddelek za konstrukcije in 3 leta delovnih izkušenj v konstruiranju orodij; ad 4. končana poklicna šola kovinske stroke orodjar in dve leti delovnih izkušenj v izdelavi orodij; ad 5. končana poklicna šola — kovinske stroke — brusilec, dve leti delovnih izkušenj v brušenju; ad 6. končana poklicna šola kovinske stroke — rezka-lec, dve leti delovnih izkušenj na rezkanju kovin; ad 7. NK delavec za pomočna dela v kalilnici; ad 8. NK delavki — za priučitev za delo na stiskalnici. Poleg navedenih delovnih mest, vabimo k sodelovanju strojne inženirje, strojne tehnike za delo na konstrukciji orodij in tehnologiji dela. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi OD in samoupravnem sporazumu za kovinsko in elektro industrijo-Kandidati svoje ponudbe pošljejo na naslov: Iskra " Tovarna orodja Ljubljana, Stegne 15. Vlogi je priložiti potrebne dokazne listine. . . Rok prijave: do zasedbe delovnih mest oz. najmanj dni po objavi. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov 7DRUŽENO PODJETJE SKLEPI 1, zasedanja novoizvoljenega delavskega »veta združenega podjetja Iskra z dne 19. 5. 1972 v Kranju Q DS ZP sprejema poro-i (ilo volilne komisije ZP z dne 24. 4. 1972 in ugotavlja, I da so bile volitve v organe I upravljanja združenega podjetja dne 20. 4. 1972 v redu opravljene in ni bilo nobenih nepravilnosti, ki bi lahko vplivalo na rezultat volitev. Na podlagi sprejetega poročila volilne komisije ZP delavski svet ZP razrešuje volilno komisijo ZP in komisijo za volilne imenike ZP. © DS ZP sprejema poročilo verifikacijske komisije in potrjuje mandate prisotnim 50 novoizvoljenim članom DS ZP, 7 članom DS ZP, ki se zasedanja niso udeležili (Grčar Alojz, dipl. ing., Pajkic Gavrilo, Kočevar Jože, Kokelj Ernest, Čarman Stanislav, dipl. ing., Gliha Marko. dipl. ing. in Reš Janez, ing.), pa bodo mandati potrjeni na naslednjem zasedanju DS ZP. # Na tajnih volitvah je bil za predsednika delavskega sveta združenega podjetja ISKRA izvoljen tov. Jože KOČEVAR iz ISKRE — Tovarne kondenzatorjev Semič, za namestnika predsednika delavskega sveta pa tov. Slejko Humbert iz ISKRE — Tovarne avtoelektričnih izdelkov, Kova Gorica. 0 DS ZP sprejema poročilo predsednika prejšnjega DS ZP ing. Zdravka Tekavca o delu delavskega sveta ZP v pretekli mandatni dobi. • DS ZP sprejema poročilo predsednika PO ZP generalnega direktorja tov. Vladi-mira Logarja o delu poslovnega odbora ZP in njegovih komisij. © DS ZP sprejema poroki» o delu komisij delavskega sveta ZP in ugotavlja, da sta delovali komisiji za izume in tehnične izboljšave ter komisija za štipendije, medtem ko komisija za prošnje in pritožbe ter disciplinska komisija nista dobili v obravnavo nobonih zadev. kiS ZP daje razrešnico komisiji za izume in tehnične izboljšave, komisiji za prošnje in pritožbe in disciplinski komisiji. Komisiji za štipendije se mandat podaljša. 0 Za tekočo mandatno dobo DS ZP imenuje naslednje komisije delavskega sveta a) Komisija za prošnje in Pritožbe: Gabron ing. Janez — Elek-'romehanika, Radovanovič ing. Ivan — Avtomatika, Gerbec Danica — Iskra Commerce, Gumilar Stefan — Orodjarna, Lipoglavšek ing. Stane — ZZA. b) Disciplinska komisija: Šebenik Janez — Avtomatika, Poklukar Jože — Iskra Commerce, Gambergar Majda — Naprave, Šuštaršič Ivanka — Gospodinjski aparati, Plut Ivan — Elementi. c) Komisija za izume in tehnične izboljšave: Repič ing. Zvonko — Avto-elektrika, Horvat ing. Anton Kondenzatorji, Škofič Jože — Elektromehanika, Slokan ing. Milan — ZZA, Preskar ing. Stane — Elektromotorji, Tau-rer ing. Adolf — Naprave, Križan Ferdo — Sprejemniki. č) Komisija za štipendije ostane v prejšnji sestavi. Vsaka komisija izvoli svojega predsednika na svoji prvi seji. ® DS ZP razglaša v smislu 59. člena statuta ZP ISKRA izid volitev za člana poslovnega odbora ZP ISKRA, in sicer: a) V organizaciji v sestavi ZP ISKRA — ORODJARNA Ljubljana so na seji DS dne li. 5. 1972 izvolili za člana PO ZP tov. Zdravka Tekavca, ing., v. d. direktorja te organizacije. b) V organizaciji v sestavi ZP ISKRA — NAPRAVE Ljubljana so na seji DS dne 18. 5. 1972 izvolili za člana PO ZP tov. Franca Dobnikarja, direktorja te organizacije. c) V organizaciji v sestavi ZP ISKRA - USMERNIKI Novo mesto so na seji DS dne 4. 4. 1972 izvolili za člana PO ZP tov. Marjana Henigmana, ing., direktorja te organizacije. Q V skladu z določili 60. člena statuta ISKRE — Zavoda za avtomatizacijo in 50. člena statuta ZP ISKRA je DS ZP izvolil v svet Zavoda za avtomatizacijo naslednje člane: Ing. Pavle Sešek — Aparati, Ljubljana, ing. Lucijan Vuga — Avtoelektrika, Nova Gorica, ing. Leopold Blaznik — Avtomatika, Pržan, ing. Stanc Slapšak — Elektromehanika, Kranj, Albert Burnik — Elektronika, Horjul, ing. Miran Gorup — Elementi, Ljubljana, Peter Ceferin — Gosp. aparati, Škofja Loka, ing. Janez Trelc — Instrumenti, Otoče, ing. Srečko Razpotnik — Iskra .Commerce, Ljubljana, Metod Kačič — Naprave, Ljubljana. • DS ZP je na temelju 50. člena (D točka 2 statuta ZP obravnaval vlogo upravnika Počitniške skupnosti ZP ISKRA tov. Franca Huttra, s katero prosi za razrešitev funkcije upravnika Počitniške skupnosti in za razporeditev na delovno mesto referenta za letovanja v Počitniški skupnosti ISKRA. DS ZP razrešuje na lastno željo tov. Franca Huttra kot upravnika Počitniške skupnosti s 1. junijem 1972. Do imenovanja novega upravnika Počitniške skupnosti ostane tov. Hutter Franc vršilec dolžnosti upravnika Počitniške skupnosti. Obenem daje DS ZP na osnovi 6. člena pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih Počitniške skupnosti soglasje k predlogu za razporeditev tov. Franca Huttra na delovno mesto referenta za letovanja. % Na predlog organizacij-sko-kadrovskega področja ZP DS ZP sprejema naslednje sklepe: »Ime itn poklic, ki ga opravljate v Tovarni polprevodnikov? »Zaposlena sem v pripravi surovin, kolegice me kličejo Štefka, v tovarniški kartoteki pa me najdete pod črko S — špajzar.« »Najbrž ste uganili, zakaj sem vas obiskala z beležko.« »Zaradi tekmovanja v prvi pomoči.« »Čudovito, sva že pri stvari. To tekmovanje je bilo v sklopu tedna Rdečega križa prirejeno 7. tm. za vsa trboveljska podjetja in organizacije. Prireditelja sta bila Občinski odbor Rdečega križa i