Slovenski
cerkveni časopis.
9y	V Sabofo MG. Grudna	1&4*.
OZNANILO.
Katolški cerkveni list.
Vrednik: Dr« Janez Kriz. Pogaear.
Pod tem imenam bo pribodno leto izhajal za/dajni ..Slovenski cerkveni časopis-. Nad napisani ho tudi novimu naslovu primerjeno podobo dobil. Sccr bo ..Zgodna Danica" kakor -Slov. ccrkv. časopis- tekočiga leta razne sostavkc obscgla, kteri bodo podučevali in poterdovali v veri, vnemali k keršanski popolnosti in skazovali velikost in lepoto katolške ccrkvc ter razodevali prerudne pota previdnosti božje, ktera skoz vse stoletja in tudi današne dni očitno nad cerkvijo čnjc.
Posebno se še tukcj opomni, de bo precej v pervim listu noviga leta neutruden in učen gospod fajmošter Peter llicingcr začel v ..Zgodni **nicr cerkvene zgodbe pihati, ktere ho skoz celo leto naprej snoval, iu pred ko ul sl Ic v icit; ici,v \«:nč.t!.
..Z god na Danica" bo izhajala vsak teden enkrat, v čet črti k, v eni ici, j.
Cena za celo leto po pošti jc 2 gold. in 40 kraje., za pol leta 1 gold. in 20 kraje.; v Ljubljani pa po poslih prejemana velja -Zgodna Danica- za celo leto 2 gold.. za pol leta 1 gold.
Prosimo, de bi se p. i. naročniki kmalo, vsaj do konca tekočiga leta oglasili, d«- bomo za-niogli permerjeno število iztisov precej od konca narediti, scer bi se kakor letaš zauioglo zgoditi, de hi nam ne bilo mogoče poznejšim naročilam zadostiti.
kratki premisliki
iz s. evangelija za tretjo nedeljo v ad-ventu. (Jan. 1, 19-28.)
Ko judovska duhovšina vidila, de le veliko Judov k Janezu v pušavo vre, in so slišali de prihod Mesije v oznanujc, so tudi oni poslali nekaj duhovnov in Icvitov k njemu ga vprašat, kdo de je, in v čigavi oblasti de pridguje. Ker spačeni judovski duhovšini samotno in spokorno življenje in ojstri nauki Janeza Kcrstnika niso bili všeč, so le nekoliko iz hinavšinc, nekoliko pa iz hudobnih namenov poslance k njemu odpravili, de bi mu bili kakorkoli si bodi pridgvanje prepovedali. Zalo so ga prašali, kdo de je.
Janez jim je resnično in odkrito odgovoril: ..Jest nisim Kristus-. Pa tudi na prašanje: Ali
si Elija? Ali si prerok? je odgovoril: ..Nisim". — Zares moder in ponižen odgovor! Moder je bil njegov odgovor, ker iz njega sovražniki niso mogli nobene priložnosti vzeti, de bi ga bili tožili ali obsodili. Pa tudi ponižen odgovor je bil, iu za nas vse lep zgled in nauk ponižnosti. Na vprašanje Judov bi bil sveti Janez lahko pravico govoril in jim svojo vrednost in imenitni poklic razodel , pa njegova ponižnost mu tega ni pripustila. Nič jim ne pove od svojiga iinenitniga rodu od kralja Davida, kteriga rodu je bila njegova mati Elizabet; nič jim ne pove od svojiga prečudniga rojstva, od posebnih gnad, ki jih je od Boga prejel. od svojiga nedolžniga in spokorniga življenja, t asti, ktero so mu Judje pridevali, ko so ga Elija, ali preroka, ali clo Mesija imenovali, ni hotel nase vzeti, zakaj ta čast mu ni šla: pa tudi od časti, ktero
je pred llogam res imel, ni hotel govoriti. — O de hi pač mi, ki smo grešniki, posnemali tak lep zgled, in ponižnost bolj ljubili! O de bi se pač mi bolj ogibali prazne hvale in prevzetnosti, ktera je llogu in dobrim ljudem zoperna!
Praš&nje: „kdo si ti?- ima, kar nas zadeva. vrliko lepiga in važniga v sebi; mi, in vsakdo izmed na> bi >t' mogel sam sebe pogosto tako vprašati. — Pri premišljevanji samiga sebe, je sveti Fraucisk Seraliiiski navado imel takole s Gospo-daia govoriti: »Kdo sim jest, in kdo si ti? Ti si brezno modrosti, milosti, svetosti iu dobrote: jest pa brezno ne^pameti, slabosti, grehov in vsiga hudi ga."
Tako se kristjan pri spraševanji in premišljevanji samiga sebe uri ponižnosti, ker se uči spoznali. de sam iz sebe res ni nie, in nima nič do-briga nad seboj, iu de vse, kar je in kar ima. jc in ima le «»d Boga. Zato pravi sveti Klemen Alek-saudrijski: ...Med vsimi učenostmi ni nobene boljši, kakor je učenost samiga sebe poznati." — Prašaj-jiio se toraj pogosto sami sebe: Kdo si ti? Kdo si po svojim rodu, po svojim poklicu, po svojim stanu, po darovih in gnadah . ktere si prejel in še prejemaš od lloga? Kdo in kakšen bi imel biti? Kdo in kakšen bi tudi lahko bil. ko bi po darovih in gnadah ravnal, ktere prejemaš? Kdo in kakšen boš kdaj mogel biti. de bos pred večnim »Sotliiikam mogel obstati?
Iver p..slani Judje vender hotli odgovor imeli ••(! Janeza, tle unim povedo, kteri so jih bili potbiii. jim je odgovoril z besedami Izaija preroka : »JeM glas vpijoeiga v pušavi: Pripravite pot (*o<*|hmIov o,- Z temi besedami je hotel sveti Janez reci: Mene zadevajo besede prerokovc: jest sim IMi gla*.. jr*t sim služabnik Gospodov. oznauo-vavc vam poslan. de vam prihotl Gospodov oznanim: moj poklic je vas k pokori vabiti, vas opominjati. de se na njegov prihod pripravljale, de bole njegoviga kraljestva vredni, iu se voljno vanj podasi«*. - Kako prijazno in ljubeznivo klicanje in valdji iijc je j-ac t<»! De bi ga bili pač vsi Judje lotili poslušati !
Pa na *\ojo pravičnost prevzetni Judje taciga vabljenja niso hotli poslušati, in resnice, ktera jim je bila kakor zjuirajno solucc pribijala . niso hotli vidili. Zato jim je rekel Janez: »V sredi med v a m i Moji listi, ki ga vi ne poznate." Tisti, kteri jc večji kakor jc*i. kteriga služabnik biti jest nisim vredin. ti-.fi je že med vami, pa vi ga ne poznate. »Poglejte pohlcvuost in resničnost svetnikov e". pravi neki uecnik: »pohlcvnost, ker ne govori z ojstrimi besedami, desiravno so oni z njim prevzetno in ošabno govorili: resnico pa. ker otl-krilnscreno Jezusovo čast »»pričuje, ter je ne za-
kriva, de bi sam sebe hvalil". Tudi v tem nam je vsim sveti Janez zgled, kako moramo s svojimi zoperniki pohlevno in krotko ravnati, in jih pred Bogam z nevednostjo izgovarjati.
Ali nevednost hudobnih ljudi je velikokrat ra-dovoljna in še celo hudobna nevednost. Ali ni tudi veliko kristjanov, kteri Jezusa nočejo poznati, tlcsiravno v sredi med njimi stoji? »V sredi med nami stoji", pravi neki učenik (Jan. Eni. Veith), »kakor prečudna gora, spod ktere po vsili straneh studenci večniga življenja izvirajo: ali tisti kristjani ga ne vidijo, kterih posvetno življenje je v brezno požcljcnja vtopljcno. On je v sredi med nami, kakor te rt a sred svojih mladik, de vsim življenje in rast deli: pa skoz smertni greh otl njega odterganim dostikrat na misel ne pride, de brez njega nimajo življenja v sebi. On je v sredi meti nami, kakor kralj med svojimi pod lož ni ki; pa veliko jih živi tako, kakor tle bi bili sami svoji gospodje. On stoji v sredi med nami, kakor pastir m c ti s v o j i m i o v č i c a m i, v svoji sveti katolški cerkvi: pa dosti jih je, kteri ga druge j išejo, ker nočejo po naukih in zapovedih svete cerkve živeti. On je v sredi med nami, kakor nebeški J o ž e f m e d svoj i m i p o z e m e 1 j s k i m i b r a t ni i, de jim v lakoti niinljiviga življenja jed in hrano v večno življenje, v zakramentu svetiga Rešniga Telesa deli, pa le malo jih je, kteri ga poznajo in pri lijem živ eža za svojo dušo išejo. On je v sredi med nami, k a k o r s v c 11 a 1 u č v s r e ti i t a m n e n oči; pa veliko jih je, kteri temo bolj ljubijo, kakor svetlobo, in ne pridejo na svetlo, ker so njih tlela hudobne."	Potočnik.
Svete navade in opravila katolške cerkve.
Sj>i>;il 1'cicr llicin^cr.
(.Dalje.»
C. S v e t c o p r a v i 1 a p o s e b e j. — 0 z n a 11 o v u 11 j c božje besede.
Kar nam je Kristus na zemljo pernesel otl Očeta, je milost iu resnica. »S. Janez piše: »Vidili smo kakor Edinorojcniga Očctoviga polniga milosti in resnice." Očitno se pokaže človeku nar preti resnica. Kristus je sam nar pred učil, potem nam je milost na križu zadobil: tako je tudi aposteljnam zapovcdal narpred učiti po tem kerševati. Tedej jc tudi med svetimi cerkvenimi opravili posebej nar poprctl vzeti oznanov anje resnice nebeške, božje besede, ali nauka Jezusov iga.
Hožja beseda je en del v s. pismu zapisana: toliko deleč cerkev zadene, s. pismo vernim brati. V očitni božji službi ni mesta za celo s. pismo: ni vse vsim potrebno, tudi ne vsim vse lahko uuievao.
Zatorej so posebni deli iz s. pismo izločeni, namreč berila ali listi in evangelij, za vsako nedeljo, za vsak god, nekaj tudi za vsak dan svoji. Lete se bero med s. mašo v latinskim jeziku, in saj ob nedeljib in praznikih pred pridigo v domači besedi, lira t i očitno v cerkvi smejo le v to odločeni cerkveni služabniki; narveč opravljajo to mašniki in leviti. Oblečeni so v to z belo srajco, ker je v s. pismu čista neomadežovana resnica: in kadar evangeli berejo. se tu«!i z štolo ogernejo, ker ta je podoba milosti Kristusove, od ktere evangeli govori.
\i pa ves nauk Kristusov v s. pismu zapo-paden, veliko ga je le z besedo ust ohranjeniga, tudi besede s. pisma potrebujejo obilnišiga razlaganja: in sploh je Jezus le z živo besedo učil, apostol j ni so po svojim spominu sveto vero oznanovali. T 'dej tudi cerkev še vedno z živo besedo svojih služabnikov božje resnice razglaša, Jezusovo postavo oznanuje. Zato imajo oblast cerkveni maš-niivi in leviti. Oni oznanujejo božjo besedo po navadi v cerkvi zbrani keršanski množici per božji službi, pa tudi zunej cerkve po mnogih priložnostih in potrebah po samim in v družbi. Zune j očitne božje službe govore v svoji navadni spodobni opravi, kakor očetji na božjim mestu lomijo keršanski družini kruh življenja. Oni dajo otrokam po besedi s. Pavla mleko, to jc perve potrebne in zanje per-nierjene nauke , tudi z besedo zanje umevno: od-rašenim pa perpravljajo bolj krepko jed, tojcobil-niši, globokejši nauke po njih stanu in potrebah. Po samim tukej dele močne hrane slabim in boječim , ker jih poterdujejo z sponiiiiaiu na božje zapovedi in obljube, na zgled Jezusa in svetnikov; tamkej perneso zdravila na duši bolnim, ker žalostne tolažijo z božjo dobroto, grešne svarč z božjo svetostjo in pravico; nar več to delajo per bolniški postelji in v spovednici. Njih beseda je zdaj bolj ojsira, vselej pa polna ljubezni: njih govorjenje je zdaj bolj zversteno, zdaj po napadu verženo, vse-lej pa po nebeški in ne po človeški modrosti.
Kadar pa cerkveni služabniki oznanujejo božjo besedo v očitni božji službi, takrat imajo cerkveno obleko na sebi, in sicer mašniki in veči leviti (dia-konij belo srajco iti štolo, drugi cerkveni služabniki , ki imajo še le štiri ali pet žegnov le belo srajco bodi si veliko ali malo; kadar pa škof sami pridigvajo, imajo na glavi kapo in v roki palico škotsko , ker imajo polno duhovno oblast in pastirst-vo duš. Govorjenje v očitni božji službi je po navadi bolj zversteno; in govor sam se imenuje keršanski nauk, kader nauke Jezusove po versti razlaga, za keršanske učenosti in razumnosti voljo; pridiga pa, kadar je po priložnosti dne ali berila zastran obilniši poterjenja in vneme: homilija pa, kadar se le brano s. pismo razlaga.
Per oznanovanji božje besede verni sede ali stoje; ako sede, je znamnjc, kakor de bi bili vso skerb za pozcmcljsko nastran pustili, po zgledu 3Iarije, ki je per nogah Jezusovih sede poslušala; ako stoje, kažejo z tem, »le vj pcrpravljcni verovati in deržati. kar slišijo.
Ker beseda božja ne gre v serce brez pomoči s. Duha, zato se pred pridigo in nauk im moli za razsvetljenje iu pomoč.
i iJalje n.i>k"!jc. i
Vernitev li katoljški cerkvi.
V	sedanjih časih, v kterih se je toliko sov raznih moči izbudiio, ki se vzdigujejo zoper Gospoda in njegoviga Kristusa: v kterih novorojeni satanov sin llonge svojo nevero prosto naprod.-j n« si. se čez katolško cerkev vzdiguje. in bi jo nar raji iz zemlje pokončal, ako bi njegova moč tako velika bila, kolikoršna je njegova hudobna volja: v kterih je ni krivoverske trapa rije in slepoti;-, de li svojih zagovarjcvcov in prijatlov clo med k; t.dcani ne našla: v kterih se velika miačuovt in ravnodet-nosl v spolnovanji keršarekih dolžnost cio med tistimi katolčaui znajde, kleri se med izobražene in omikane štejejo; — bo katolškiruu sereti tolažba in hladilo, tale prestop nekatolčana k katolški veri in njegovo podbudljivo smert brati.
V	Zužemberški fari na Dolenskim je znana kovaška in želczolijska fabrika kneza Aucrsperga v Dvoril, ktera v dobrih letih 400 ljudem delo iu živež da. Od vsili krajev sveta se nabere v nji dosti ljudi: fabriških uradnikov, umetnikov in roko-dclcov mnoge baze: so zunej domačih Cehi. Sile-zarji, Ogri, Lahi, \cmci iz bližuih iu daljnih dežel, pa tudi mnoge vere, in poleg katolcanov jc vselej nekaj protestantov. Zmed tih je bil tudi Janez Hogoinir P......, rojen v Saksonii. v Sla-
rimgradu (AltenburgJ 10. Listopada 17911. sin cvangclsko-protcstanških staršev. Prišel je bil kakor tesarski podmojster (Geselle) v fabriko v službo, po verlim obnašanji je tesarski palir postal, iu je celih 23 let do zadnjiga v ti službi ostal. T« je bil mož, ki seje Moga bal, je pravico ljubil, hudobij0 pa sovražil, obrajtan od svojih naprejpostav-Ijenih, spoštovan od svojih tovaršev in podložnih, in za praviga moža spoznan od vsili, ki so ga poznali. Oženil se je bil v fari z katolčauko, in ako-ravno sta bila razločena v veri, sta vender vedno v miru iu lepi zastopnosti živela. ..Nikoli ni hilo žal besede al le za eno uro prepira med nama-, je rekla njegova žena po njegovi smerti. On je spoštoval katolško vero svoje žene, in ne le nikoli ni čez njo zabavljal, jo zamctval ali zasmehoval. termit* popolnama prostost ji jo dal po katolški veri živeti, še do opomnil jo je, če bi bla imela ob ne-
deljah, zapovedanih praznikih al postnih dnevih kako dolžnost vere zamuditi. Kar izrejo svojih otrok zadene, se ni deržal cesarske postave, ktera mu je pravico dala, fante v svoji veri izrediti, temuč vse svoje otroke oboj iga spola je dal v katolški veri izrediti, mati je rada skcrb prevzela in skerbni oče je bil mod pervimi, kteri so svoje otroke pridno v šolo pošiljali, in h kcršanskimu nauku za pervo spoved in sveto obhajilo jih je tako dolgo pošiljal, dokler so bili od duhovšine zadosti v podučcnji po-tcrjcni. Nikoli ni godernjanja bilo če niso bili otroci tega nauka precej pervo leto odpravili, previdnosti duhovnov jc to popolnama prepustil. Kako sker-ben in previdin oče de jc bil, svojih olrok pohujšanja obvarvati, se vidi iz tega. de svoje odrašene hčere nikoli ni pustil hoditi prosa met o proseni metvi, akoravno lepiga nauka v drohtincahl. 1847, str. 217, št. 5f ni bral. Večkrat je opomnil sam svojo družino na njene verske dolžnosti, jih je per-ganjal k molitvi, in zavoljo svoje katolške družine se je on sam ob petkih, sabotih in postnih dnevih mesnih jedi zderžal, kakor je tudi ob nedeljah in zapovedanih praznikih z drugimi farmani vred k božji službi v farno cerkev hodil, se v nji modro in pobožno zaderžal, in iz molitevskih bukev molil. On je Boga v duhu in v resnici častil, in če je bil v zmoti krive vere, ni vedel, de je zmota, za resnico jo je imel. Taciga moža so možaki iz bližnjih sosesk radi za prijatla imeli, in večkrat je bilo slišati: -lle bi le ljudje naše vere taki bili, kakor-šin je on".
Zadnje dni leta 1846 sc je bil v hudi zimi per delu. ki gaje v gojzdu imel. prehladil, in na noviga leta dan 1S47 jc obležal in do hudiga zbolel. pluča mi se mu bile vnele. Akoravno je bil zdravnik precej poklican . bolezin ni šla na bolje. le na slab je. Zono in starji hčer je jelo skerbeti, kaj bo, če bo mož. če bodo oče tako umcrli. Perserčna in resnična Jjubezin jih je na svetu vkupej vezala: de bi očeta po katolško z Bogam spravljeniga, in po katolško pokopati vidile; de bi po smerti njegovi duši po katolško na pomoč priti mogle, ako bi Bog zdaj njega iz tega sveta poklical — to edino je skerbelo mater in hčer. Ljubeznjivo ste ravnale žena z možem, hči z očetam v bolezni, vso mogočo postrežbo je imel: pa mu tudi skerbi in bolečin svojiga serca niste perkrile. ako bi to njegova zadnja bolezin utegnila biti. rNaj bi se vender pre-viditi dal- te želje ste obe njemu razodele.
Hog je sama Ijubezin in usmilenje. Po preroku Izaiju clo pravi: »Najden sim bil od tih, ki me niso ..iskali, in razodel sim si' tim, ki po meni niso povpraševali. Ino ljudstvu, ktero mojiga imena ni kli-„ealo, sim rekel: tile j tukej sim! glej tukej sini!" Kolikanj raji se je dal najditi in se je razodel v
Kristusu možu pošteniga serca, ki je njega iskal, in njegovo ime klical. Besede žene in hčere so bile na dobro zemljo padle. Bolnik obljubi, de se bo dal previditi, pa kdaj ? to bo že sam povedal. Kakor angeli varhi ste bile hči in mati vedno per postelji bolnika, ali ena, al obe, in pazile na pomi-gleje in besede očeta. V saboto po s. treh kraljih proti poldnu se sklone hči k očetu na posteljo in reče: „Oče, ali bom kaj kmalo šla po gospoda?" Odgovor na to je bil: „Kaj nisi še šla ? saj sim že zjutraj rekel, dc pojdi." Te besede so hči vnele, kakor na perutih hitro pride uro dolgo pot do fare, in gospodu fajmoštru voljo svojiga očeta razodene. Kavno proti dvanajstim jc ura tekla, pa dober pastir odloži kosilo, in se akoravno 70 let star v hudim mrazu, ko je burja močno brila, precej na pot odpravi. V slanico bolnika stopivši ga vpraša, kaj de so njegove želje, in z kom dc mu more postre-či? Bolnik odgovori: „ŽcIim z svetimi zakramenti previden biti." Duhovni gospod mu na to rečejo, dc to zdaj še ni mogoče, de sc pred prestopam h katolški veri to zgoditi ne more. „Saj ravno to želim, odgovori bolnik, h katoljški veri prestopiti." Duhovni pastir mu povedo, kaj de je po cerkveni postavi k timu treba; mu pa k njegovi tolažbi zraven perstavijo, de bodo zamogli z njim v tc na-varni bolezni, ker ga poznajo, lahko ob kratkim narediti, in de bodo obilniši podučenje na čas zdravja če ga bo Bog dodelil, odložili. Po kratkim poduku je mož v pričo dveh prič katolško vero od besede do besede za gospodam molil (professio fidci), in po napeljevanji škofijskiga rituala v katolško cerkev sprejet bil. Potem je bil precej spovedan, in pervikrat v življenji od svojih grehov v resnici odvezan: popoldan pa z kruliani življenja, kteri je z nebes prišel, in svetu življenje daje, za popotnico napasen, in z oljem zveličanja za zadnjo vojsko poterjen in okrepčan. Vse podbudljivo ino res pobožno je bilo zader-žanje bolnika med tirni svetimi opravili. Na besedo duhov niga po dokončanim svetim opravilu: ..Ljubi brat! srečo vam vošim; za naprej smo bratje v tes-neji zvezi, kakor dozdaj; upam, de vas bom mogel kmalo spet obiskati", je ves mirn odgovoril: „Xaj se zgodi božja volja". Še pet dni jc živel, in 15. dan Prosenca je Gospod svojiga hlapca k sebi poklical. Bil je 47 let star, oče sedmerih otrok.
Nemški Ljubljanski časopis pripoveduje v 16. listu str. 128 od nekiga moža, dobroživca, U je bil zmed tistih, kterih trebuh je njih Bog, kako je 011 v drušini svojih vinskih brateov, ko je bilo od mašnikove pomoči na zadnjo uro govorjenje, širo-koustno in ošabno rekel: ,,Jest per smerti nobeniga mašnika ne potrebujem, dc bi mi na strani stal; moj pudel mi zamorc ravno toliko pomagatikako je še tisto noč, pijan domu grede, skorej v suhim
potoku vtonil, in so ga drugi dan mertviga našli, in poleg njega njegoviga pudelna, zvestiga tovarša, sedeti, kteriga pomoč si je na zadnjo uro vošil. Neverniki sedanjih časov! povejte mi, kterigasmert
vam bolj donade, al Janeza JI. P......, a'i tega ker-
šeniga nevernika? ktero smert si vi sebi vošite? „ČIovek, kteri je v časti, nič ne premisli; on se poživini, Ps. 48, 28., ino neumni živini enak postane", pravi s. pismo.
Kako de je bil Janez B. P......od vsili obraj-
tan in spoštovan, se je na dan njegoviga pogreba pokazalo. Bilo je v saboto popoldan 17. dan pro-senca. Že ob treh popoldan je na fužini vse delo jenjalo; gospodje uradniki in fužinarji so se, pra-zenčno vsak po svojim t. j. kovači po svojim; knapje po knapovsko itd. oblečeni pred hišo rajneiga na Jami, seli od Dvora unstran lverke, vkupej zbrali. Lepa dolga procesja možkih je šla pred trugo proti Dvoru, večidel vsi z lučmi, potem duhovni pred merličem, in ženstvo za trugo. \csli so ga slovesno oblečeni med sabo, trugo za štiri svitle nanjo vkovane železne rinke deržajoči, k lučicam na zemlji so se še pcrdružilc nebeške lučice miglajočih zvezd (bilo je že v mraku) na prav jasnim nebu, kar je slovesnost opravila zlo povikšalo. Xi bilo kmalo tako prazenčniga pogreba v ti fari. Bog daj verlimu možu večni mir in pokoj! Velika tolažba je zapušeni vdovi in otrokam sirotejem, de se na dan spomina vsih vernih mertvih bilje na njegovim grobu pojo.
Krašovic.
Sedajni obšir katolške cerkve.
Spiral Valentin Sežun. (Dalje.)
XIII. Avstriansko cesarstvo.
2. Tirol in Vorarlberg (pokneženogrofištvo.)
Zunaj poglavitniga mesta Inspruk, kjer je vseučilišč in 12 lepih cerkva, je naše zamcrkli-vosti vredno sosebno mesto Trient (Trento) na laškim Tirolu. V Trientu prebiva do 12.900 ljudi, ki sploh laško govore, škofijska cerkev sv. Virgi-lija tu ima kakor cerkev sv. Petra v liimu, veliki altar v sredi, tako de se na obedveh straneh sv. maša brati zamore. — Cerkev 31atere božje (St. Maria Maggiore) ima sloveče velike orgle in je tista, v kteri je bil od 13. Grudna 1545 do 4. Grudna 1563 zadnji veliki in od tiga mesta tri— dentinski imenovan cerkveni zbor z večkratnim prejenjanjem obhajan. — V I. 1845 vadventu je bilo v Trientu k 3001etni obletnici te za vsakiga katolškiga kristjana važne pergodbe več škofov in druzih slovečih mašnikov skupej peršlo, in so več dni z pridgami v laškim in v nemškim jeziku, z zahvalnimi pesmi in velikimi sv. mašami in večernicami svetu oznanili, de sklepi, ki jih je bila katolška cer-
] ev pred 300 letmi tu storila, še zmiraj per njej veljavo imajo. **) —
V	nunskim kloštru terga Kaltcrn, v Boe-niški kresii živi zavoljo zamaknjenja znana devica Maria Ana Moerl. — Druga taka, od Boga z posebnimi darovi obiskana divica, Dominika Lacari, ki je kakor sv. Francišk Serafski na svojim životu boleče znamnja Jezusovih peterih ran imela, je letaš 4. Malotravna v vasi Kapriana Fiemske doline v Trienški kresii v 33. letu svoje starosti umerla.
B r i k s e n, mcstice v Pusterški dolini per sklepu potokov Eisak in Bienc ima 3170 prebivavcov. škofija tu je zlo stara; že pod cesarjem Julianam (360 —363) je bil sv. marternik Kasian v tih krajih škof. Okoli 1. 550 je bil tukajšni škof sv. Inge-nuin. Do 1. 992 so imeli škofje zgornih Tirolcov svoj sedež v kraju Saeben, sv. škof Albuin je bil v t i m letu v Brikscn preselil. Njegovi nasledniki so bili po ukazu cesarja Friderika I. odi. 1179 knezi rimsko-nemškiga cesarstva in so imeli tako do I. 1803 tudi deželno oblast. Od nekdajne moči škofov v Briksnu pričajo zale cerkve in prostorna du-hovšnica (Alumnat), ki jih to mesticc ima, namreč velika in umetno sozidana stolna cerkev, kije bilo v pretečenim stoletji od knezo-škofov Gašparja Ignacija grofa Kiinigl in Leopolda zdelana in v 1. 1758 žegnana. Farno cerkev sv. Mihaela jc že škof Hartvig v 1. 1020—4039 sozidal.
3) štajersko (vojvodstvo).
V	ti, v zgornih straneh zlo gorati in mcrzli, v spodnjih pa lepi in vertu podobni deželi prebiva do 975.300 ljudi. Štajerci Judcnhurške, Brukške, Graške in nekoliko Marburške kresije so Nemci blizo 637.000, v vsi Celjski kresiji in večdel v Marburški pa stanujejo Slovenci, kterili zna do 338.300 biti. Vsi Slovenci in več del Ncmcov tu so katolčani; v Gradcu je 400—500 Luteranov in blizo 100 Kalvincov, ki so si v I. 1823—1824 tempel napravili, daljej jc v krajih Hansav, \Vald in zlasti šladming na gorenjim štajerskim blizo 4500 Luteranov.
Na štajerskim ste dve škofii Sekau in Ljuhcn (Leoben); perva (v I. 1219 od Salcburškiga velikiga škofa Eberanda II. postavljena) obseže (iraško in Marburško kresijo, in šteje 633.500 duš: druga pa Judenburško inBrukško kresijo z 187.875 ljudmi. — Sedež Sekavskiga škofa je v Gradcu, in stolni kapitel ima 1 prošta, 1 tehanta in 5 korarjev. Ljub-niška škofija, v 1.1784 pod cesarjem Jozefam II. postavljena, je imela do I. 1808 svoj sedež v nekdanjim Benediktinarskim kloštru Goes v Brukški kresii. Pervi in edini Ljubniški škof je bil Alc-
*) Popis sv. Triiter.tinbkiga cerkveniga ibora bomo poznej
bravcam ponudili.	Vredništvo.
ksandcr Frani* grof Engcl, ki je bil v 1. i 786 škofijo nastopil, v I. IKK) jc umeri. Od 1. 1808 sem je oskerbilev te nove škofije po e. k. povelji Se-kavskimu škofu izročena. Celjska kresija z 233.200 ljudmi je v Lavantiusko škofijo na Koroškim peršteta.
Štajerci so. kar kmetistvo zadene, pobožni in odkritiga serca, pa tudi radi veseli. Tudi na >l;.jcr*ko se je bilo Lutcranstvo v 16. stoletju zlo vs.-lilo. in nadvojvod Kari in še bolj njegov sin cc^ar Ferdinand II. sta ga bila z trudam zupet odgnala.
V poglav itnim mestu (i r a d e e prebiva do .>2.130 ljudi', '» u je vseučilišč in 10 farnih cerkva: v stolni ccrk\i sv. Tilna j«' spominik (monuinei i) z." povišanje katolške cerkve toliko skerbniga cesarja Ferdinanda II. V I. 1496 so bili Judje iz liga mesta izpodcui, in v 1. 1573 so bili tje Jezuiti poklicani, ki šotam poslopje, v kterim je zdaj vscuceliše in popr. konvikt. imeli. — Od 1. 1S24 d » let «4 s j e bil tu >kof Roman Schastiau Cen,rerle (Zangerle).— \ajdel je bil on obedve škofii, Sc-kavsko in l.jubnisko, kjer popred oil 1. 1SI2, ko je bil namreč >kof grof \Valdstein umeri, velikiga p. s-.irja ni bilo, zlo zapušene: ali neprenehan trud svoji duhovMiii pra\iga pastirskiga duha perdobiti. ni i'il per njem zastonj. Od dobriga duha z se-kavske diihovšine že priča nje dopis, ki ga je za-s ran katol>ke cerkve dcržavuimu zboru na Duraj Poslala. — škof Roman je rad pridig val, je vpeljal v Gradec majhno duhovšnico (seminarium pue-ivru:ii") iu je bil tako srečen svoji duhovšnici v Gradcu za spiritnala gospoda Alojza šloera (Schlor) i: litarja sv. pisma perdobiti. kteri zavoljo svoje po-Li zuosti in množili na svitlo danih bukev med sedanjimi mašniki Avstrije sosebno slovi. — Napravil je škof Roman dalej svoji duhovšini toliko koristne eksercicije, kjer je ona novo hrano in vnemo za delo svojiga svetiga poklica dobivala, te eksercicije so ravno pohvaljen gosp. šloer, Jezuit Stoe-ger itd. vižaii, in goreč škof sam se je tudi tistih u delež val. — Viditi, de je Jezusova cerkev telo, kteriga ena roka so duhovni Pctrinarji, druga pa minilo. j;* bil Cengerlc več kloštrov vpeljal, de bi tako ljudje od pozemeljskiga duha bolj odločeni in k nebeškim željam povzdignjeni bili. — Tako so bili vpeljani v Gradcu v 1. IH32Jezuiti, vi. 1844 Karmcliti, v I. |S21) Karmelitiške nune, vi. 1841 sestre sv. Vincencja za postrežbo bolnih in v 1. 1M3 šolske sestre tretjiga reda sv. Frančiška Sera f. za podučenje deklet: v Frohnleituu v I. Is26, v Marburgu v 1. |S33, dalej v Ljubim in v Mau-ternu Ligoriane in v 1. Is44 sestre s. Vincencija ti v Marburgu.
Iš\alc/.uo >o spoznal dobri in razumni Maji r. i zasji;ge svojiga velkiga pastirja za povzdigo
katolške vere per njih: ali drugi, kterim se modrost sveta vredniši zdi, so škofu Romanu zoper-vali. Žalostno je bilo slišati od hrupa čez duhovšino v 1. 1847 v jesen v Ptujim in še hujši poznej v Gradcu zastran pokopov anja dveh mcrličev, od kterih seje govorilo, de sta, brez de bi bila hotia previdena biti, iz tiga sveta se ločila. — V Sušcu letaš, po obljubljeni konštitueii. so nekteri Gra-canje tirjali vsake baze prostost, prostost uka, vere itd. ja elo prostost misli, kakor de bi bila popred od kakšne človeške moči opoverana: zraven pa so hotli prostost v družbah Rogu služiti ovreči, ker so jih kloštri jeli v oči bosti, in njih poslane Dr. 31 are k jc v Frankfortu tudi res odpravo vsili kloštrov svet val. — škof Roman vidi vihar čez več svojih naprav se vzdigvati, ali Rog ga je rešil, preden je tisti prav tuliti začel. Poln zasluženja čuti on konc svojih dni sc bližati, da vernim še 17. Malotravna 1S48 očetovski nauk, kteriga je gosp. Ciringcr lepo poslovenil (glej ..ecrkv. časopis- Xr. 9—14j in umerje 27. Malotravna letaš v Gospodu v 78. letu svoje starosti. — Druga žalostna pergodba v Gradcu je bila letaš 13. Rožnika. ker so nekteri dva svojih mestnjanov po imenu Lampel in šerer, ki sta liste za katolško vero izdajala in prodajala, kakor v zaklanjc namenjeno živino po ulicah gonili in jih suvali. Rravšim to zgodbo je bilo misliti, de se le per divjih lluronih in Ašantežih kaj taciga goditi zamorc, in vonder se je to permerilo v scer tako prijaznim, perljudnim in veselim Gradcu!
Iz Gradca, si lahko mislimo, so se mogli Jezuiti se pred, kakor je bilo ministerstvo iz Dunaja ukazalo, iz svojiga kloštra vun podati. Namesti njih so si pa v jesen 1S48 Gračani družili »cenikov preske rbeli, namreč krivoverca Rongeta. Kdo ne bo to slišati, mislil, de se tudi nad Gračani spolnujcjo besede s. Pavla II. Tini. 4, 3—4. -Pcršcl bo čas, ko zdraviga uka ne bodo terpeli, ..ampak si bodo po svojih željah učenike izbirali, ..kakor jih bodo ušesa serbele: in bodo od resnice rušesa odvračali, h kvantam pa sc obračali-. Pa ni se čuditi; nikjer po vsim Avstrianskim niso Dunajske letašnje prekueije in puntanje toliko simpatije ali udeležve najdle, kakor ravno v Gradcu, ker so tedaj Ronge in njegovi na Dunaji tako željno sprijeti bili, tudi Gradčanje tiga zgleda dunajskiga niso hotli v nemar pustiti.
Žalostno je slišati, de ravno Gračansko ženstvo do Rongctovc krive — ali prav reči nevere sosebno ljubezen ima 111 zgodbe množili ljudstev nam kažejo, kako so bile ravno katolške žene velik vzrok njih spreobernenja h katolški veri. postavim, ob času cesarja Justiniana neka dekla Ihcrcam, Rerta An-glezam. Klotilda Frankonain, Teodolinda Longo-
bardam, Ingunda Visigotam (zahodnim Cotam) itd., ali v Gradcu je ravno narobe!
(Dalje nasledje.)
Versta Oglejskih škofov in patriarhov.
(Spisal Peter Iticinjer.)
(Dalje.)
41.	Lit p I. je postal krog 1. 871 Oglejski patriarh, llil je iimeii, in der in skušen duhoven pastir. Tudi njemu je bilo od cesarja Ludnvika II. poterjeno, de Graški otok je Oglejski cerkvi podložili. Umeri je krog 1. 874.
42.	Val per t je na patriarški stol prišel krog I. 875. in je umeri blizo I. 901.
43.	Friderik I. je bil Furlanskiga imenitni-ga rotiti, pa bolj kakor to . ga je njegova pobožnost in modrost v visoko cerkveno službo priporočila. Bil je preti podslužitel (subdiakon) Oglejske cerkve. in krog 1. 901 je bil patriarh izvoljen. Vtem stanu jc brez graje živel, si po vsili lepih čednostih in dobrih delih prizadeval. Ravno tako je tudi skerbel, pobožnost per svoji zročeni čedi pomnožiti. Med drugim je on pervi god spočetja Marije Device vpeljal: kakor pripovedujejo, gaje k temu prikazin božje Matere, ko še ni bil patriarh, opominjala. Ta patriarh je tudi pozemeljsko gospostvo Oglejski ecrk\i prithdiil. Ko si je bil namreč Be-rengar, Furlanski vojvoda, Italijo podvcrgel, jc Furlanijo patriarhu Frideriku vladati prepustil. To je priložnost dalo, dc je ta patriarh zraven duhov-niga meča tudi posvetniga mogel v roke vzeti. Takrat so r .mireč Ogri ali Madžari pervikrat nad Furlansko planili: ali Friderik je pogumno vojsko vkupej zbral, sovražnika premagal, in domovino in celo Italijo od njegove divjosti rešil. Umeri je ta patriarh krog 1. 928.
44.	Leon je bil tudi Furlanskiga rodu: patriarh je postal I. 928. Hvalijo ga moža cčeniga modriga in pobožniga, tudi dobriga pastirja svojim ovčicam : posebno pravijo, de je ubogim in potrebnim ratl pomagal, iu prijatel molitve bil. TojcEbe-rarda. Korotanskiga in Krajnskiga vojvoda nagnilo, Oglejsko cerkev z lepim posestvam obdariti. \cpokoji tistih časov pa so patriarha Leona tudi meti se zapletli;, dc je Oglejska cerkev v veliko nadlogo prišla, vonder je spet pokoj zadobila. Umeri jc ta patriarh 1. 931.
45.	L" rs II. je bil izvoljen I. 931. On je spet zadobil vladijo Furlanske dežele, in to mu je bilo potem tudi od rimskiga cesarja poterjeno. Leto njegove smerti ni znano.
4(i. Lup H. je prišel za Uršam na patriarški sedež. Zoper Graškiga patriarha sc je imel za stare pravice Oglejske cerkve poganjati, dokler ni Beneški vojvoda Peter Landiani sprave naredil med
obema. Ko je potem Bavarski vojvoda Henrik z vojsko na Laško šel, jc tudi Oglej v svoje roke dobil. In je dal s patriarham Lupam tako hudo in gerdo delati, de je tisti zategavoljo smert storil: to je bilo krog 1. 944.
47. Engelfrid jc bil nemškiga rodu. je patriarh postal krog 1. 944. Ko je nemški kralj Oton
I.	v letu 9G2 v Rimu cesar kronan bil. je tainkrj cerkveni zbor sklical, kjer je bil Leon VIII. papež izvoljen. Per tem zboruje bil tudi patriarh En-gclmar v pričo: in je zadobil od papeža let«', poterjeno, de je Oglejska cerkev perva za Rimsko.
4S. Rod valil je bil tudi nemške rodovinc in poprctl služitel (diakon) Oglejske cerkve, preden je I. 903 patriarh postal. Njemu so bile tudi otl papeža Leona VIII. pravice Oglejske cerkve po-terjene, de je namreč leta cerkev perva za Rimsko. Graški patriarh Vital IV. je potem I. 97** dež v Benedkc prestavil. Ko je rim>ki ce^ar Oton
II.	!. 9>3 na Italijansko prišel, je patriarhu R.— doaldu in njegovi cerkvi lepe posestva v dar podelil. pozneji mu je še več mest in tergov na Furlanskim v last dal, med kterimi jc bilo tudi Vi-deni^ko mesto. Umeri je ta patriarh I.
(Dalje na>ledjej
Cerkvene novice.
Sovražniki katolške cerkve so zmirej vpili.de » i*, m skiin mestu je dniiov^ko vladarji vo vse reve. pomanjkanja obertnosti in premožnosti krivo. Zdajnjc premenibe kažejo . de je tista tožba laz bila. Vesolne novice Avgsburške (Allgemcinc Zcitung) pišejo 30. Kozopcrska: ..Kakor je vladar^tvo iz diihovskih rok nazaj šlo bolj v dežclskc , je v ravno li meri tudi telesna reva rastla. Desiravno se jc mc-sic Kozopersk še z nekteriiiii lepimi dnevi ska/.al. je vonder vse občutje nižjiga ljudstva le bolj potlačeno ostalo. Se o prazničnih dnevih je na navadnih zbirališih vse bolj tiho. Namesti tega pa se tatinske druhali po mestu vlačijo, in ropajo n posebno predcrznosljo. Misel na zimo marsiktere s sirabani napolni, ker zavoljo nepokojev ptujcov ne ho v mestu, otl ktcrili so stauovavci veliko dobička imeli: in res ni previditi, kako bo vladarstvo v stanu. \>a-kidan veči revo pomanjšati**. — V takih okoiinah se ni čuditi, de so hudobni šuutarji stradajoče ljudstvo toliko podkuriti mogli, de je še papeža v njegov."m gradu obleglo iu žugalo, ako mu papez vsiga ne dovolijo« grad vzeti, in vse razun papeža v njem pomoriti.
V s vaj c u so Lozanskiga škofa eastiiiga g. M ari I ej a hudobni vladarji vjeti, in v ječo zapreti dali. V" svojim škofskim oblačilu, z lire v i rje ni in roneani za pot previden (druziga mu niso pustili vzeti) seje preganjavcam v roke dal. Po takim je on zares marteruik za pravice svete cerkve. Boje se katoleani Svajcarski, de bi zdajnje vladarstvo, ki hoče vse do korenine preberniti. še ma-liga števila ostalih kloštrov ne zatcrlo. Posebno I;.— kontnim prekuciiezcm diši klošter Marije Device v pušavi ( Maria-Einsicdeln ). per kterim jc velik a in daleč zu>*tna božja pot k cerkv i Matere božje. (Od te cerkve pravijo, dc je bila po angelih p«>-
svečena). Mislijo namreč brezbožni ljudje, dc bi se posestvo kloštersko bolj prav dalo oberniti /a posvetno rabo, kakor pa za božjo čast. — Sliši se daljej. de so v S vajen v Frajbnrškim kantonu tudi vre drugih kotolčanov . ki so bolj od stanu in imena, krivo\er>ki vladarji v ječo djali: še ženam ni bilo zaneseno. V mestu Noajon je bila 12. Listopada lavno preden se je nedeljska božja služba pričeti imela . cerkev zaperta . de so mogli katolčani brez s. maše biti. - - 1'udni časi za sveto cerkev !
Na Francoz k i ni školje zdaj verne na vse strani opominjajo v pastirskih listih, lloga na pomoč klicati, ker je na I O. Grudna volitev prednika derzavniga vladarstva postavljena. (Id praviga vladarja visi tudi mir in pokoj katolške cerkve. -— Zdajnji Parizki nadškof, g. Marija Dominik A v"-u s t Si burje posebno usmiljen do rcvežev.
"Tudi v B e I g i i so se to leto škofje zbrali v Mchlinskim mestu: predsednik je bil mestni nadškof. kardinal Sterks: posvetovali so se za mnoge potrebe in važne zadeve svojih cerkev.
Naš s. Oče papež Pij IN. niso šli na Fran-cozko . temuč se znajdejo zdej v Gaeti na Neapo-litan>kiin. Per Njih sta tudi Njih dva brata, grofa Jožef in Gabricl Mastai in bratov sin Ludvik. Z Njimi so s.- v Gacto perpeljali tudi učen in pobo/in dtdioven Bozmiei z več drugimi duhovni in parski minister grof Spaur. Do 26. Listopada so papež prebivali v Gaetanski terdnjavi v neki oštarii. Drugi dan pa so se perkazalc per Gaeti 4 barke, v pervi je bilo vcc kardinalov , v drugi pa Ncapolitanski kralj in kraljica, na tretji en bataljon kraljevih stražnikov in na četerti en bataljon pešeov za v redno počastciijc in varstvo s. Očeta. Kralj in kraljica sta > svojimi dvorniki precej k Papežu hitela . jih po-čaNiiti iu prositi. de bi v kraljevim poslopji Kotli prebivati. Kar je v Gaeti, je kralj Papežu prepustil. dc naj se vsiga po svoji volji poslužijo. listi dan je tudi prišlo še več imenitnih oseb v Gacto, nekej kardinalov in Bimskih knezov. Na večer so eniga Busovskiga princa iz Neapclna pcrčakovali. 27. Li>topada so šli s. Oče po mestu, kjer so bili od ljudstva z neizrečeno velikim veseljem sprejeti. Podelili so vsini prebivavcam iz svojiga stanovanja apostolski blagoslov: topovi v terdnjavi so zagro-meli po tem častitljivim djanji.
Misijonske novice.
Azija, nar veči del zemlje, ima mnoge velike in lepe dežele. Nar bolj med vsimi slovi Indija. ktera je nar preti po s. Tomažu apostclnu, pozntji pa p<» s. Frančišku Ksaverji vcrti prejela. V več siranah te prostorne dežele katolška vera mirno stanuje in se razširja meti neverskimi narodi: v tlrugiii pa. zlasti v kraljestvu Košin-Sina je zlo zatirana. Tamkcj je sveta cerkev v zadnjih letih več novih marternikov, mašnikov in tlrugiii vernih. dobila. Prav hudo jc tam kristjane stiskal kralj Minmcn. otl kteriga so prišle ojstre postave zoper nje na dan. Njegov naslednik, kralj Tic-tris, ni bil veliko mecji za keršanstvo. Ztlajnji kralj, mladenič per osemnajst letih. ni viditi k preganjanju svete vere nagnjen: zato seje slan kristjanov /.e precej poboljšal. Vonder misijonarji so še prisiljeni. se v bcrlogih perkrivati: zakaj marsikteri mandarini ali kraljevi oblastniki se še derže
poprejšnih postav. Pa oznanovavci s. evangelija upajo še mir doseči, ne sicer iz človeških, temuč iz božjih rok. Zlasti se zanašajo v pomoč Marije Device; apostolski namestnik ali škof tistih krajev, ji je obljubo storil novo cerkev zidati, če se prostost vere zatlohi.
Školijske novice.
Iz Ipavskiga 2*\ Listopada 1S4-S. — Zidanje novih cerkva je per nas že nekaj nena-vatlniga poslalo. Vzrok tega je večidel to, ker so v ti reči naši pobožni predniki, če ravno, se ve tle toliko ne, kolikor bi o sedanjim času v več krajih potreba bilo. vunder silno veliko za nas storili. Toliko več se je pa v poslednjih letih v naši škofijski okolici za popravo starih in požkodvanih božjih vež skerbeti začelo: kar je toliko veči hvale vredno, ker posebno zloba sedanjih časov le sebične in vzajemne dobičke iskaje in jih kakor edino povzdigo človeštva cenivši, vse cerkvene in svete reči zatreti žuga. Tako je tutli s tu rja, podružna fara tikama na meji Goriške škofije, sprcvidši, tle je stara cerkev sv. Jurja predraga dedšma pobožnih očakov - per vcdiiim množenji ljudstva premalo obširna, letaš tisto razširjati in popravljati jela. Besnično se mora serce vsaciga prav iga kristjana svete radosti tajati, ako vitli keršansko sosesko, o času, kjer semtertje krivovera poganjati začne, tako žive dokaze praviga verniga čuta dajati. Bes je, de v začetku je bilo. kakor pri vsa-cim ptdiožnim delu z vclicimi zopernostimi se upirati, ktere so se vunder z neiitrudcnim prizadevanjem gospoda obhodiiika (Ortskuraten) J. Koširja in z voljno podporo poštene soseske srečno prebile. Zidanje seje Iclašnjo spomlad pričelo, je bilo te-kočo jesen končano in tako stoji božji tempelj precej podaljšan in povišan . brez tle bi drugo olcp-šanje popisoval, tako rekoč pomlajen v svoji novi krasnosti, glasno oznanovaje prebivavcam tiikajšnc doline, koliko de zamore dobra volja z božjo pomočjo: zakaj zastonj je prizadevanje dclavcov, ako Gospotl hiše ne zida. —
26. Listopada je bila prenarejena cerkev praznično očitni božji službi odperta. V pričijočnosti več gg. duhovnov domače in sosctlnje škofije, med njimi V. gospod Juri Gahrijan otl milostljiviga Go-spoda Ljubljanskiga knezo-škofa v posvečenje te božje liise pooblasten, je opravljal sveto opravilo. Potem je bilo sv. Bešnje Telo, zatačasno v grajski kapeli shranjeno, z proccsjo prenešeno v cerkev. ktera praznično napravljena, kakor nevesta v visoci pesmi, je čakala na prihod svojiga ljubiga ženina. Glasni ztlihljcji ginjenih sere so se slišali med zbrano množico , kadar je s. Bešnje Telo skoz vclkc vrata donešeno bilo, le malo oči je bilo, ktere bi se ne bile solzile. Meti sveto službo so imeli g. dehant prazniku in pričijočim časorazmeram primer-jen govor na zbrano množico. Sloviti «Te Deum laudanitis" je bil sklep veseliga praznovanja, per kterim se jc zraven domače soseske tudi velika množica iz bližnjih okolic zbrala. — Opomniti tutli moram. de je Ipavska narodna straža, kakor pri družili opravilih, tako tutli ztlaj ratlovoljuo in vredno k povzdigi praznika pripomogla.	31. K.
2S. dan Listopada so v Novimmestu iimcrli častiti in visokovredni gospotl prošt, Andrej A I-brcclit. v 67. letu svoje starosti.
Vrednik in založnik Dr. Janez Kriz. Potjaear. — \atiskar Jožef Blazni k v lijuldjani.