Dopisi. Iz Slatine. (Volilni ahod, dne 25. jnlija ) Katoliško politično društvo na Slatini je dne 25. t. m. sklicalo volilni sbod in povabilo č. g. kanonika dr. Gregoreca. Toono ob 4. uri popoludne odpre zborovanje predaednik 6. g. J. Dekorti; — navzočih je bilo kakib 200 mož, med njimi gospodje iz Ptuja in (Jelja. Priporočivši jim rajnega 6. g. Božidara RaiČa na bvaležen spomin omenja važnost razpisaaih volitev, kder velja, da Slovenci izvolijo Božidaru Raiču vrednega nasledaika v državnem zboru. Zatem da besedo č. g. kanoniku dr. Gregorecu. Ta razlaga v daljaem govoru dolžnoati poalanca izvoljenega od sloveaakib kmetov v državni zbor. Dolžnoati so trojne, prve z ozirom na kmetski atan, druge na slovensko narodaost, tretje na avstrijsko cesarstvo, vae pa v smislu gesla: vae za vero, dom, cesarja! 0 kmetskem stanu in o dolžnoatib z ozirom na njega govoriti je najpoprej. Kajti kmetski stan je najštevilnejši, podlaga celej državi. Iz njega crpijo vsi drugi stanovi novih močij iz njega obnavljajo se vsi; mešniški stan dobiva novih dubovnov, skoraj samo le s kmetov in slovenski narod je še z veoinoma le kmet. Zato ima sveto dolžuost vsak domoljub, oaobito poslanec kmetaki, potegovati 8e za obstanek in blaginjo kmetskega stanu. To je potrebno zlasti sedaj. ko na naae kmete pritiakajo nemilo nzroki, kakoršni so kmetski atan v Italiji, Irskem, Angleškem uničili Kapital razsaja, kakbr reka, katerej so jezove potrgali. Kmetje ao vsled tega zadolženi, samo naši imajo 2000 milijonov goldinarjev vknjiženih, 100 milijonov morajo vsako leto za obresti akupiti, na Ogerskem pa je od leta 1870—1880 izginilo 498.000 kmetij, zvečinoma so prešle v židovske roke. Zatem navaja govornik več uzrokov zadolženju in ob enem pomočkov jim v okom prihajati. Uzroki so: previsoke dace in priklade, pristojbine — borzijanec plača od 50oO fl. le 5 kr., kmet za kupljeno poeestvo od 3000 fl. pa 137 fl. 50 kr. desetka —¦ razne nove potrebe za šole, sol, obleko, prepičli dobodki, prevelike dote, napačno dedno pravo, razkosavanje gruntov in dolgovi. Kot glavni pomoček, da se kmetaki atan pogina reši, bili bi ,,kmetski domi", kakoršni 8o v Ameriki, to pa našim razmeram priredjeni po načinu, ki ga je v letopisu Maticc slovenske bil lani g. dr. Vošnjak toliko spretno razjaanil. Konservativni jiaš minister grof Falkenhayn dela priprave. Ce se posrečijo pri nas ,,kmetski domi", so v 30—40 letib kmetje dolgov rešeni in nadalejšnje zadolženje zabranjeno! Slovenci atajerski še zmiraj pogrešamo djansko veljavo člena XIX. osnovnih državljanskih pravic. Naš poslanec ima, kakor B. Raič, trdno in odločno prizadevati si, da obvelja jednakopravnost slovenačina v uradih, šolab in javnem življenju. Tirjati ima toraj, da so vsi uradniki, učitelji. profesorji, ravnatelji na Slovenskem popolnem vešui alovenščine v beaedi in pisavi, ljudske šole morajo biti alovenske, nemaki ae ondi naj uči le a pomočjo slovenščine, učiteljišče v Mariboru ima biti alovenako, na gimnazijah naših treba je za prve 4 letnike slovenakih paralelk, na vaeučilišču v Gradcu pa pravne atolice, vae, kakor je uže naš Raič zahteval. zlaati treba delati na to, da ae deželni šolski svet v smialu narodne jednakopravnoati preustroji, šolski nadzorniki, Slovencem očitno naaprotni, pa z boljšimi namestijo itd. Avstrijsko ceearstvo mora naš poalanec smatrati kot zavetje in zjedinišče vseb naših narodov, kder uživa vsak svoje pravice. Upirati se mu je toraj vsakej aili, katero bi eden narod drugemu hotel delati, nobeden ne sme biti drngemu jerob, vsi so jednakopravni. Zlasti se ima upirati tistim, ki eez meje na Prajzovsko škilijo in zahtevajo ožje, zlasti colninake zveze z Nemčijo; ta bila bi grob naaej nezavisnoati. Volilnib redov treba popraviti, domovinsko postavo prenarediti, občinam dati pravico ugovarjati ženitbam nemaničev itd. itd. Zbrani ao besede govornikove pazno poalušali in pogoato z živio-klici odobravali. Prec. g. nadžupnik in dekan Frohlib. predlagajo zatem, naj bi se č. g. kanonik dr. Lav. Gregorec proglaail za kandidata in izvolil v naslednika B. Raiču. Burno živio-klicanje pozdravi ta predlog, kandidatura 8e jednoglasno aprejme. Kandidat se zahvali za veliko čast in pristavi, da bode, ako izvoljen, na Dunaji tako zveato in odločno zagovarjal pravice Slovencev, kakor je to atoril kot lOletni urednik BSlov. Gospodarja". Predsednik prebere od sv. Lenarta v Slov. goricah došli telegram: ,,Slovenski volilci St. Lenartskega okraja amo z Vami ter klic-emo navdušeno: živio naš državni poalanec dr Gregorec", priporoča enoglasno volitev, da bode poslanec zatem ležje in pojmmnejae poatopati mogel in a trikratnim živio-klicanjem na svitlega cesarja zborovanje sklene. Iz Maribora. (Vojaška zahvala) Dne 23. julija večer imel je naš peški polk štv. 47 nočno vajo in prenočišče pri av. Lenartn v slovenakib goricah. Odhod iz Maribora je bil zavoljo prevelike vroiine še le ob štirih popoludne; ob l/._(i. uri prikorakamo v strašnem prabu in obloženi s težko vojakino opravo, k 8v. Marjeti na Pesnici. Tamkaj smo imeli pol ure počitek in 4. bataljon je tukaj ostal na travniku pod milim nebom. Drugi in tretji bataljon pa se je pomikal proti av. Lenartu; ob pol deveti uri prisopihamo utrudeni v trg, z glasnim sviranjem naše polkovake godbe. Množina ljudi nas je z veseljem pričakovala; ko pridemo na prostor prenočiaia pod prostim nebom in odložimo svoje orožje in opravo od sebe, avirala je še naša godba v trgu, da je bilo veselje ; za nas pa je bila že pripravljena aladka vinaka kapljica od blagodarnih tržanov Št. Lenartskih. Čez 400 mož si je okrepčalo avoje trudne nde in pogaailo skoraj nepremagljivo žejo a to žlahtno kapljico. Hvala milosrčnim St. Lenarčanom za prijazni aprejem in za blago darilo. Redko se najdejo tako_ prijazni in radodarni ljudje za nas vojake. Se enkrat hvala jim! Bog jim naj stoterno povrne! Iz Drvanja v Slov. goricah. (Volitva obcinskega starešinstva). Cudili se bote dragi slov. prijatelji, da o nas nič več ne čitate. Hočem pa še sedaj v kratkib beaedah naše žalostno atanje zadnjih let naznaniti. Slaba letina. večkratna toča, hudi požari in eovražno postopanje nas je občutljivo zadelo, da so nas po nesrečab naši najzvesteji prijatelji zapustili ter se drugi Ijudje na škodo in sramoto k nam pritepli. Da nam je letos slana in toča blizo vae pokončala. to nezgodo bi še potrpežljivo preatali, toda najbujše zlo je, da ai domaei med seboj grenke ure delajo Pa hvala Bogu, da je pretekla triletna doba zadnjega županovanja, katerega ae je naveličala cela občina razen nemčurjev. Osobito je namreč to velika nesreča za naš kraj, da ae je naaelil pri naa nek preobilo olikani Nemec Taka iz Gradca. Ali po teh činih. po katerih se je on tukaj odlikoval, se nikakor ne znaci njegova izobraženoat: 1. Iz izgledno obdelovane zemlje je vse žlabtno jlrevje izruval, katero je naš blagi goapod Colnik aadil, 2. je neštevilno vinskih trt z goricami vred po mongolako pokončal; 3. prepoveduje vaa pota in vae ateze. še celo čez 100 let staro, po katerej ao ljndje zmiraj hodili, jim brani rabiti; 4. zadržanje proti ljudem je takovrstno, kakor bi bili njegovi aužnji, in kdor ni njegovega mnenja, proti temu goji sovraštvo In glejte! takemu človeku je pomagal naš dozdajni občinski zastop; njemn je proti poštenim domačim občanom pri vaeh rečib vatregel. ae celo obeinsko atezo mu je prodal, o vaaki priložnoati ae je temu odkrival, poaebno kcdar je Taka mizo pogrnil. Nekatere po aili pridobljene denarje za atrojni del občine je hotel župan za atavbo porabiti. Zdaj je konec tega uradovanja. Zadnja volitva občinskega starešinstva 8e je trikrat vršila, ker so nemčuri hoteli zvijačo rabiti, da bi le Slovenci bili ob moč djani: tretjokrat še je moral mirne odbornike priti žandar strabovat, sramota! Vsi alabi pomočki nekaterib volilcev niso nič koristili. — izvoljeni so veuidel aami narodni odborniki, sosebno se pa o narodnosti župana in nja dveh svetovalcev ne motimo; ti ao: Za ¦ dravec Fr.. župan, Jeaovnik Tomaž in Perko France avetovalca; Rajap Val. in Jož.. Zupe Anton, Bračič Anton, Kocbek Pet., Ploj Len.. in Jagrič Jarij odborniki. Kaj bo nevakušeni Vraz Jak pokazal, to bodemo videli. Z veseljem moramo omeniti, da ae je a tem županstvom tudi slovenako uradovanje pričelo; dokaz, da ae vai zvesto za narodne pravice in blagi materni jezik potegujejo. Upamo, da jih tudi bodocnoat ne bo od njibovih potov odvrnila.