Leto XVI. ft. 2. V organizaciji Je mol, kolikor moti — toliko pravica. AAuTERDAJA Or.dnUtTo In uprava: Ljubljana, poStni predal 290. DELAVEC GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Izhaja 10. in 25. dne t mesecu. Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Teleion štev. 3478, Ček. račun 13.562. Beseda o nalogah članov. i. Naloga in cilj razrednih strokovnih organizacij je, socijalni položaj delavstva, predvsem izboljšati delovne in mezdne razmere in iz proletarcev, trpečih pod mezdnim su-ženstvom kapitala, narediti svobodne in samozavestne ljudi. Razredne strokovne organizacije se trudijo priboriti delavstvu človeku dostojno eksistenco in osvoboditev dela od vsakega izkoriščanja in zlorabljanja. Ta cilj se pa da doseči le, ako se današnji kapitalistični način produkcije spremeni in na mesto njega pride po načrtu organizirano, potrebe človeka upoštevajoče kolektivno gospodarstvo. Naloga organizacij je, kakor je iz tega razvidno, težka, raznovrstna in obsežna. Ona ne obsega samo zaščite delavstva pred kapitalistično kršitvijo socijalnih zakonov in v zahtevah in borbi za večje mezde in krajši delovni čas, negio tudi izdelavo in borbo za socijalnopolitično in delavsko-zaščitno zakonodajo in popolnejši gospodarski in organizacijski družabni red. Kolikor raznovrstne so naloge Paših razrednih organizacij, toliko bolje po načrtu in zavestno mora biti delovanje članov in zaupnikov in popolnoma složno in v soglasju se mora vse to vršiti. Za najmanjši napredek in za veliki uspeh velja predpogoj, da je delavstvo trdno organizirano in dia stoje člani zvesto v organizaciji, di^na vsok poljih in panogah v organizaciji sodelujejo. Brez trdne organizacije in brez notranje discipline, ki jo rodi brezmejno zaupanje, kakor tudi brez sodelovanja vsakega posameznika, ni misliti na moč organizacije in na njen vpliv, Ako se pa vsak posamezni član zaveda svoje naloge in sodeluje v vsakem vprašanju, tedaj pa je moč in veljava organizacije kolosalna. Skupno delovanje, takcizvana enotna fronta, je za pozdraviti le, če v takem nastopu ni kje kakšnega drugega namena in če se v odločilnem trenutku to ali ono krilo ali celo center enotne fronte ne spozabi, da se tako izrazimo', in ne omahne, nego, pa četudi v nevarnosti pogina, vzdrži na odkazanem mestu. Če samo mimogrede pogledamo,' kaj vse smo si morali priboriti m kakšne napone pretrpeti, -nam mora biti tudi jasno, da se brez borbe ne da nič doseči, da nam nekdo tretji, proč od nas stoječi, ne da nič, pa če ga še toliko prosimo. Kapitalizem se zmehča le s silo. In čim večja je moč, lem mehkejši je kapitalizem in obratno. In vendar vkljub vsemu lahko rečemo, da se vse izvršeno delo, vsi naperi in vse uspešno delovanje organizacij vse premalo ceni in vse premalo priznava. Borba zla vsako malenkost, ki bi se sicer morala sa-maobsebi delavcu priznati, zahteva danes mnogo napora in požrtvovalnosti. Ne bomo govorili o osemur-niku ki Se ga trudijo vzeti in so ga ponekod že uničili, ne o pravilniku o delavskih zaupnikih, ki danes, dasi skrajno pomanjkljiv, več ne velja, nego naj omenimo samo razne intervencije. Ze te intervencije zahtevajo ce ega moža, a vendar jih delavstvo skoraj ne ceni, pa četudi so mu pomagale. Tu treba, da vsak član to gmano svojemu sotrpinu obrazloži in ga tako navduši za organizacijo. S tem se uspehi organizacije razglase in pokažejo v svoji veličini, ki potem one, ki še niso organizirani1, Kam vodi naša pot? paOVMlMfZOKfl — J AJI IVf Delavec, zavedaloi se, da Je član delavskega razreda in da je izkoriščan od delodajalca, zna najti pravo pot. Zna, kam mu je iti. Vkljub polenom, ki se mu mečejo pod noge, hiti k svojemu cilju. Sodrugil Delajte vsi, da se untfi indiferentnost vaših še neorganiziranih sotrpinov, da bo vsak stal v vrsti armade, ki se bori za zbol šanje svojega položaja. Delajmo vsi na to, da bodo naše strokovne organizacije strnjena falanga. Delajmo vsi na to, da izgine iz delavskih vrst prazno govoričenje in obrekovanje, od katerega ima korist le kapitalizem. Ne razdora med nami, nego enotnost v naših nastopih in moč v naših organizacijah. Ker naš boj gre ne samo za zvišanje mezd, nego za dosego večjih pravic delavstva in za naš končni cilj. pripeljejo v organizirane vrste. Doživljamo pa mesto tega, da neodgovorni elementi in poklicni organizacijski razdirači naše organizacije obrekujejo na ogaben način ter kupičijo vsemogoče laži in izmišljotine. Člani strokovnih organizacij pa ne samo, da energično ne stopijo v bran za svojo organizacijo, skomigajo z rameni, nekateri celo z naslado poslušajo in se zabavajo, ali pa iščejo celo dlake v jajcu. In mesto, da bi to dlako, ako jo vidijo, vzeli in odstranili, jo še množe z drugimi dlakami, ustvarjenimi od obrekovalcev in raz-diračev organizacij. Ako pa hoče razredna organizacija na zunaj nastopati proti: kapitalizmu močna in vplivna, mora biti pred vsem na znotraj utrjena, morajo se vsi člani z njo čutiti tesno vezane in tako nastopati proti vsakemu, pa bodisi kdorkoli, energično in odločno. Kdor spada k organizaciji kot član, si mora tudi šteti v dolžnost, da ji služi zvesto in z zavestjo, da strokovna organizacija lahko nastopa uspešno proti kapitalizmu, ako je dobro disciplinirana. Zato si mora vsak član šteti v strogo dolžnost, da brani svojo organizacijo pred vsakimi napadi. Samozavest in vera v svojo organizacijo mora biti v polni meri in takrat si bo marsikdo premislil, napadati organizacijo, katere član ni in ne more biti. Morebitne napake ne obešati na veliki zvon v zabavo kapitalizmu in sovražnikom organizacij, nego jih razmotrivati v organizacijskem krogu. Tako treba, da delamo. In če bomo tako delali, bodo uspehi naših organizacij rodili lep sad in delavec, danes smatran kot suženj', bo stal pred delodajalcem kot enakovreden član človeške družbe, kot človek. Ščurki lazijo na plan. »Obrtniški krogi zatrjujejo v svojih izjavah, da je treba pregledati tudi solcijalhopolitične zakonodaje, da smo šli v naši državi prehitro k hipermoder-nosti in mehanizaciji prava. Zakon o osemurniku, o odpiranju in zapiranju trgovin po njihovem mnenju ne odgovarja dejanskemu gospodarskemu stanju.« Slovenec, št. 10 ex 1929. Tako torej! Gospodarske organizacije in gospodarski krogi so s tem pokazali, kakšne plemenite in nesebične sorte je njihov patrijotizem in njihovo zavzemanje za ureditev države. Prva in glavna njihova želja v tem trenutku ni ureditev države, rešitev notranjega spora — ne, prava in glavna njihova državotvorna in patrijotska misel je bila, da se udari po delavstvu, da se niu podaljša delovnik in odvzamejo socijalno politične pridobitve! Kako nesebičen, plemenit in lep je patrijotizem naših pri.vrednikov! Značilna, preznačilna je ta njihova zahteva, postavljena ravno te dni, ko bi morale misli naših »privredni-kov« krožiti v nekoliko širšem, bolj občedržavnem in občenarodnem krogu. Ali pri naših »privrednikib« je že tako. Prvo in glavno jim je danes kot 'včeraj demontiranje socijalnih pravic delavstva, podaljšanje delovnega urnika, ukinitev delavske zaščite, delavskega zavarovanja, itd., kratko- malo utrditev gospodarstva na račun najbednejših, na račun proletarijata. Da so ravno v tem trenutku postavili to svojo zahtevo, je dovolj karakteristično. Sedanje stanje bi gospodje radi izrabili za nemoteno izkoriščanje in upropaščenje delavstva. Delavstvo — tako; rezonirajo modrijani — se sedaj, ko se organizacije razpuščajo, ne more braniti — pa udri po njem, po' njegovih več kot skromnih pravicah! Počakali so, da nas najdejo raz-orožene, da planejo po nas! Mi to pesem, sicer poznamo, a znamo ji tudi leka. Delavski sindikati so sredstva gospodarske in socijalne obrambe delavstva, kakor so gospodarske organizacije gospodarskih krogov bojno sredstvo kapitalizma. Če smejo gospodarske organizacije zahtevati ukinitev delavskih pravic, smejo delavski sindikati, smejo delavci nastopiti v obrambo teh svojih pravic. In bodo nastopili. Zato ni niti lepo, niti pošteno, niti patrijotsko, da se izrablja sedanje stanje, da se vzame delavstvu s strani delodajalcev poslednje pravice! Namero gospodarskih krogov, ki je njih cilj, delavstvo docela zasuž-niti, naj si ogledajo zdaj tudi tisti delavci, ki še ne vidijo, da je tu razredni boj. Povemo kapitalistom to, da si delavstvo svoje skromne pravice in svojega 8-urnika ne pusti vzeti. Obezpravi se ga lahko, a ne poniža. Obrtniški krogi pa si naj prečitajo Jack Londona »Železno peto« in to posebno na strani 107—127 v I. knjigi in v II. knjigi str. 69. Kakor je tam zapisano, se bo zgodilo, ko pride čas. Volitve delavskih zaupnikov ustavljene. Ministrstvo za socijalno politiko je izdalb uredbo, da se volitve delavskih zaupnikov sedaj ne izvrše in da ostanejo do nadaljne odredbe stari zaupniki. Tam pa seveda, kjer so volitve letos že izvršene, veljajo na novo izvoljeni delavski zaupniki. Skoraj sigurno je gornji ukrep ministrstva socijalne politike prvi alak na sedanje delavske pravice in na socijalno zakonodajo, katere zmanjšanje zahtevajo gospodarski kapitalistični krogi v svojih spomenicah. Dolžnost delavstva pa je, da se sedaj še trdneje oklene svojih razrednih strokovnih organizacij, da se v njih bori ne samo za ohranitev dosedanjih pravic, ampak še za nadaljno zboljšanje svojega položaja. Čim. močnejša je strokovna organizacija, tem uspešnejše so zahteve delavstva. Delavstvo naj. vzame to v vednost, delavski zaupniki pa naj vrše svoje funkcije neprekinjeno1 dalje in sicer vedno in povsod roko v roki z organizacijo. Kapitalisti kriče proti sedanji zakonodaji, delavstvo pa bo stalo budno na straži, da odbije naskok kapitalizma. Zaupniki se morajo uveljaviti povsod in institucija1 zaupnikov mora obstati in se njen delokrog še razširiti. Peti januar 1929. Ustava ukinjena. — Parlament zapečaten. — Zakon o kraljevski oblasti, — Poostritev zakona o zaščiti države in tiskovnega zakona. Peti januar 1929 je postal zgodovinski dan in bo zapisan v zgodovini Jugoslavije na novi stranici njene zgodovine in podčrtan. S petim januarjem se je priznalo, da je meščanska demokracija doigrala svojo vlogo. Zgodilo se je to ravno ob deset- letnici postanka Jugoslavije. Korupcija, nesposobnost in izrabljanje vsega in vseh, izmozgavanje delavstva do skrajnosti je doseglo točko, kjer se je razpočila. Ko je nastala Jugoslavija, so se postavili takoj ob njenem rojstvu veliki problemi. To so socijalni, 'gospodarski 'in narodnostni problemi. Ti problemi se ne morejo reševati abstraktno, ker so vezani na žive interese socijalnih razredov in narodov. V začetku je meščanstvo mislilo, da je že dovolj, da se od reševanja teh problemov izključi delavstvo. Toda nasprotstva so rastla vseeno, ker so rastla gospodarska in nacijo-nalna nasprotstva. Pred temi problemi je meščanska demokracija odpovedala. Na njeno mesto je morala stopiti druga oblika države, kakor se to dogaja povsod v celi vrsti drugih držav v Evropi. Za proletariat to ni nič posebnega in nenavadnega. Proletarijatu se prej ni ničesar dovoljevalo, nego se ga samo izkoriščalo, pa tudi sedaj se mu ne daje ničesar. Volitve delavskih zaupnikov so se sistirale do nadaljne odredbe. Proti socijalni zakonodaji kapitalisti pišejo spomenice, trdeč, da je za razvoj kulturnega nivoja taka moderna zakonodaja, kakor obstoja v Jugoslaviji, še škodljiva. ‘Kaj bi govorili, ko pa se vsak dan in na vsakem koraku vidi, da se glede delavstva, o ponižanih in razžaljenih sploh ne vodijo računi. Zato se mora delavstvo samo, kakor vedno, tudi v tej dobi, pobrigati in brigati za svoje interese. O tem smo vedno govorili ninoigo in klicali vse pod prapor strokovnih razrednih organizacij. O tem bomo še naprej vedno govorili in kli.ra.H- Danes hočemo, z ozitrom na razne izpremembe, vse sodruge obvestiti o nastalem položaju. Smatramo to za potrebno, da vsak ve, kako stoji položaj in kako se ima ravnati. Po demisiji vlade, kateri je načeloval dr. Korošec, so se izvršile na dvoru konzultacije voditeljev političnih strank, nakar je bi1 izdan iz dvora komunike, ki je sporočil, da krize nii mogoče rešiti parlamentarnim potom. V soboto, dne 5. januarja 1929, ob 10. uri zvečer je že bila imenovana nova vlada, v kateri je ministrski predsednik in notranji' minister general Pera Živkov,ič, minister za so-cijalno politiko - pa dr. Drinko'vic. Istočasno je izšel kraljev proglas na narod, v katerem se govori, da se ureditev in konsolidacija razmer v državi ni dosegla, zato se morajo iskati nove metode ter pripravljati nova pota. Parlamentarno delo in vse politično življenje je imelo vedno bolj negativno obeležje in zato je prišel čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več po- sredovalca; zato se razpušča Narodna skupščina in ukinja ustava. Istočasno je izšel zakon o kraljevski oblasti in vrhovni upravi, ki določa, da je kralj nosilec vse oblasti v državi, nastavlja in odpušča uradnike, imenuje ministre, izdaja in proglaša zakone. Dne 6. januarjai 1929 pa je bil v »Službenih Novinah« objavljen zakon o dopolnitvah in izpremeinbah zakona o zaščiti države. V izvlečku se glasi: § 1. Kot zločin v smislu kazenskega zakona se bodo smatrala naslednja dejanja: 1. Pisanje, izdajanje, tiskanje in razpečavanje knjig, novin., plakatov ali objav, kojih namen je hujskati na nasilje proti državni oblasti in splošno ogrožanje javnega miru ali javnega reda. To velja tudi za vsaiko pismeno ali ustmeno propagando ali nagovarjanje drugih, naj bi spremenili politični ali socijalni red v državi z zločinom, nasiljem ali s kakršnokoli drugo vrsto terorizma. 2. Organiziranje, podpiranje ali ščuva-nje članov .posameznih udruženj, kojih namen je propagirati komunizem, anarhizem ali terorizem ali udruženj, za polastitev oblasti, kakor sploh onega, kar je navedeno v prejšnji točki. 3. Izdajanje v zakup ali kakršnokoli drugo odstopanje zgradb ali prostorov za zbiranje oseb, ki imajo za cilj pripravo ali delovanje za ustvaritev česa od onega, kar je navedeno v gornjih dveh točkah, ako je dotični, ki je zgradbe ali prostore odstopil, vedel, za kaj se bodo uporabili. 4. Organiziranje, združevanje ali propaganda, ki gre za tem, da se izzivajo po-bune, meteži, nepokorščina ali nezadovoljstvo med vojaštvom ali da se državljani ali votjaki ne odzivajo svojim vojaškim dolžnostim ali pa da se preprečuje, onemogoča ali omejuje proizvodnja, popravilo ali prenos vojnega materijala ali pa preskrba vojske s plotrejbšoinami:, ikakor sploh vsaka propaganda proti ustanovi vojske, kakor tudi vsaka priprava, poskus ali izvršitev z namenom, da se porušijo ali uničijo objekti, ki služijo javnemu prometu, javnim ustanovam in potrebam. 5. Kdor stopi ali vzdržuje stike s kakršnokoli osebo ali družbo v inozemstvu z namenom, da 'prejme kakršnokoli pomoč od tam zaradi priprave za revolucionarno ali nasilno spremembo sedanjega političnega stanja v državi ali kakršnokoli drugo dejanje, predvideno v prejšnjih točkah, kakor tudi vsako propagando kake inozemske osebe ali družbe od strani nekoga na teritoriju naše kraljevine, ako ta oseba ali družbe delujejo proti sedanji ureditvi, pravnemu redu in javnemu miru naše države. 6. Proizvajanje ali zbiranj c orožja, priprav ali eksplozivnih snovi za enega izmed zgoraj označenih ciljev kakor tudi vsakršno skrivanje teh predmetov. 7. Priprava, poskus ali izvršitev umora kakršnegakoli organa v oblasti. § 2. Kdor zakrivi kakršnokoli krivično dejanje, navedeno v čl. 1 tega zakona, bo kaznovan s smrtjo ali z ječo do 20 let. Predmeti krivičnih dejanj bodo zaplenjeni. Osebe, iki vedo, da se pripravljajo zločini, navedeni v čl. 1, pa tega ne prijavijo pravočasno nositeljem državne oblasti, bodo kaznoivane z ječo do 20 let. Zaradi hitrejše in lažje izsleditve krivcev je dovoljeno pristojnim oblastem, da vrše hišne preiskave tudi ponoči. Razpust verskih in plemenskih strank. § 3. Kakor udruženja in politične stranke s cilji, ki so obeleženi v čl. 1 tega^ zakona, tako se prepovedujejo in razpuščajo vsa udruženja in politične stranke, iki vrše propagando ali prepričujejo ctl'Uge, da ie treba izpremeniti obstoječi red v državi. Ravno tako se prepovedujejo in raz-I puste vse politične stranke, ki nosijo versko j ali plemensko obeležje. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije, se kaznuje, v kolikor to ne spada pod čl. 2 tega zakona, z zaporam do 1 leta in z globo do 50.000 Din. § 4. Ustanavljanje novih in obstoj obstoječih političnih društev, ki imajo druge cilje, kakor so navedeni v čl. 1. in 3. tega zakona, je vezano na posebno dovoljenje upravne oblasti (velikega župana) one dblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež. Ako v rolku od 1 meseca to dovoljenje ni izdano, je smatrati, da ustanovitev društva ni dovoljena. Kdor postane član takega društva, ali ga podpira, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev. Ali je društvo političnega značaja, odloča veliki župan one oblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež. Prirejanje shodov. § 5. Prepoveduje se prirejanje shodov pod vedrim nebom ali v zaprtih prostorih, kakor tudi vse sestanke brez predhodnega dovoljenja pristojne policijske oblasti. Prijave za shod, odnosno sestanek je treba vložiti najpozneje tri dni poprej. V prijavi je treba naznačiti dnevni red shoda, odnosno sestanka. Kdor postopa drugače, ho kaznovan z zaporom do 3 mesecev in z globo do 5000 Din. Na vsak shod ali sestanek bo pristojna policijslka oblast poslala svojega uradnika kot komisarja, ki ima dolžnost, razpustiti shod v primeru kakršnekoli kršitve zakonov ali odredb. Ravno tako je treba v istem roku izposlovati predhodno dovoljenje policijske oblasti za vse manifestacije in obhode. Kdor postopa drugače, kakor tudi oni, ki poslušajo zapovedi oblasti ob razpustu shodov, sestankov, manifestacij in obhodov, se kaznujejo, v kolikor v tem dejanju ni druge krivice iz tega zakona ali iz drugega zakona, z zaporom do 6 mesecev. Prepovedane stavke javnih nameščencev. § 13. Državni uradniki in uslužbenci, delavci vojnih administracij, uslužbenci samoupravnih teles, ki posamezno ali v večjem številu ali skupno prenehajo vršiti svojo službo v cilju stavke, se kaznujejo z zaporom 6 mesecev do 3 let, hujskači in kolovodje tudi denarno do 10.000 Din, v kolikor ta dejanja ne bi spadala pod udar kakega drugega člena tega zakona. Z isto kaznijo se kaznujejo one osebe, ki so obtožene pasivne rezistence, kršenja pravilnega toka, poverjene jim službe ali dela. Minister notranjih del bo v sporazumu z minisirom vojske in mornarice izdal uredbo o pozivanju teh uradnikov, odnosno uslužbencev na vojne vežbe v takih slučajih. § 14. Osebe, ki poskušajo prepričati druge osebe, da ne delajo, se kaznujejo z isto kaznijo kot v čl. 13. tega zakona, ako njihovo dejanje ni ocenjeno za hujši pregre-šek. Z islo ltaznijo se kaznujejo ravnotako tudi esebe, ako se ne razidejo na poziv oblasti, da se odstranijo z mesta, kjer so se nedovoljeno zbrale. Prepoved hujskanja, § 15. Kdor na javnih shodih v zaprtih ali odprtih prostorih, ali kje drugje nosi ali iznaša kake znake, zastave ali napise kot znak pozivanja ali hujskanja, da se_ ustvari javno mišljenje, da je treba zamenjati ^ obstoječi pravni red z drugim, se kaznuie s kaznijo, predvideno v členu 3. tega zakona. § 16. Vsaka udeležba pri manifestacijah proti organom državnih oblasti se kaznuje z zaporom do 1 leta in denarno globo do 3000 Din. Sodni postopek. § 17. Kadar je obtoženec pozvan k zaslišanju1, pa se skriva, pobegne ali ga sploh ni v mestu bivanja 3 dni po pozivu in se to ! ugotovi z uradnim poročilom pristorne on-1 lasti, ga sodišče ne bo več pozivalo preko fploSni delavjki |IB žepni koledar ||| 1929 II je docela pošel in še je povpraševanje po njem — Zato poživljamo vse, ki so ga dobili v razpečavanje, da nam izvode, ako so še jim kateri ostali neprodani, takoj vrnejo. — Kdor pa še ni poslal izkupička, naj ga tudi pošlje. službenih novin, niti preko njih vršilo obvestila, marveč ho vse sodne odlolke, ki sc mu imajo izdati, prilepilo na dom njegovega zadnjega stanovanja ali poslovnega bivališča in na sodni deski ter se smatra to za pravom,očno važno glede štetja rokov. § 18. Tudi za dejanja iz tega zakona, zagrešena potom tiska, se uporabljajo predpisi tega zakona. § 19. Vsa kaznjiva dejanja po tem zakonu sodijo državna sodišča po svobodnem sodnikovem prepričanju ter se smatrajo tožbe po tem zakonu za nujne, ki imajo prednost pred vsemi drugimi. Isti dan je bil objavljen še zakon o spremembah zakona o tisku. Ta odreja: § 3. čl. 9. zakona o tisku se menja in se glasi: Prepoveduje se razpečavanje novin in drugih tiskanih spisov, ako vsebujejo: 1. žalitev vladarja in članov kraljevega doma; 2. žalitev tujih vladarjev; 3. neposredno pozivanje državljanov, da se s silo tn -njajo državni zakoni; 4. težko žalitev javne morale; 5. izzivanje, mržnje proti državi, kot celini verskega ali plemenskega razdora in ravnotako kadar se posredno1 pozivajo državljani, da s silo menjajo zakone; 6. ako je v tiskanem delu podan zločin ali prestopek proti državi po kazenskem zakonu; 7. ako je v tiskanem delu zagrešeno dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in pravnega reda v držaivi; 8. ako vse-.buje obrekovanje ali razžalitev državne oblasti. § 11. Člen 33. se menja in se glasi: Za kaznjiva dejanja in prestopke o tisku odgovarjajo skupno pisec, urednik, .-izdajatelj, Us k ar n ar in razpečevalec po določbah kazenskega zakona, zakona o zaščiti države, odnosno po odredbah zakona o tisku. § 14. Minister notranjih del lahko prepove nadaljnje izdajanje časopisov: 1. Ako je list bil trikrat zaplenjen v enem mesecu. 2. Alko list ne natisne v naslednji številki oblastnega poprarvila. 3. Ako se denarna globa, na katero je bila odgovorna oseba obsojena, ne plača1 v 3 dheh. Po>d prepovedjo izhajanja lista se razume stalna prepoved izhajanja lista, / drugimi besedami: prepoveduje se nadaljnje izhajanje lista, čeprav hi 'bil prijavljen, v drugi obliki ali z drugim obraze cm, kakor j je list, ki je 'bil prepovedan. Dne 8. januarja 1929 je bilo r stanov-j Ijeno v Beogradu državno sodišče za zaščito države ter je bil spremenjen zakon o državnem svetu. Vse sodruge in sodružice opozarjamo, da ta zakon dobro prečrtajo. [ Naj z vsemi močmi delajo nai ojačanju svojih strokovnih organizacij. Brez organiziranosti je danes delavec in delavka osamljeno1 bitje, ki ga ne ščiti nikdo. Zato vsi v organizacijo! STROKOVNI VESTNIK. I i Saveznl svet le zboroval. V nedeljo, dne 6. januarja 1929 je zboroval na Jesenicah Savezni svet. Zborovanju je prisostvoval predsednik Strokovne komisije s. Jernejčič, za Oblastni odbor pa s. Strašek. 120 zaupnikov gorenjskega okrožja našega Saveza je soglasno obsodilo izdajalsko početje klerikalnih in narodnih strokovnih organizacij. 120 zaupnikov je manifestiralo idejo razrednega boja. To je znak, da se delavstvo K1D zopet probuia in trumoma vstopa v svojo razredno bojno organizacijo. Jeseniški kovinarji vedo, ako hočejo imeti kedaj boljšo bodočnost, da si bodo zamogli isto izvojevati le $ svojo boino razredno organizacijo. Savezni svet je razpravljal o vpraianju »Žičarjev« in njihovega akorda, ter odobril vse korake, ki so bili v tem pogledu zanje napravljeni. Nadalje je Savezni svet odobril s stra- j ni našega volilnega odbora predloženo kan- 1 dijdatno listo za volitve obratnih zaupnikov. [ Savezni svet se obrača z apelom na ' ▼se delavstvo KID: »Pristopajte v svojo razredno organizacijo. Bodite njeni zvesti borci. Izvršujte navodila svojih organizacijskih zaupnikov.« Delavstvu teike železne Industrije. Sodra gi! Gigantska borba naših so drugo v ob Reni in Porurju, katero ste z zanimanjem skozi tedne zasledovali, je bila pretekle dni končana — ali sa--mo formalno. Stvarno se ta 'boj: virši dalje, ter bo trajal tako dolgo, dokler delav- i stvo ne dobi svojih pravic. Ta veliki boj je prinesel nam vsem dragoceno šolo: Potrebo močne lin disciplinirane organizacije, s katero je mogoče voditi napram železnemu kartelu uspešne borbe. Eksekutiva »Sekcije delavstva težke železne industrije« za srednjo Evropo čestita nemškim sodrugom k njihovemu vztrajnemu zadržanju in organizacijski disciplini, s priznanjem, da se je ostalo delavstvo topilnic in plavžarn od njih mnogo naučilo. Vam pa, sodrugi, velja naš klic, Vam, ki ste videli brezobzirnost renskih izkoriščevalcev, njihovo izvajanje in dalekosežnost: Pripravimo se, da nam bo mogoče v pravem času parirati vse opas-nosti, katere se nam pripravljajo. Od Vas na predlanski konferenci izvoljena eksekutiva je v preteklih dneh zborovala v P*agi,. ter pretresala položaj. Ona zna, da bo našla Vaše odobrenje, kadar Vas sklene pozvati: V boj proti posledicam racionalizacije. V boj za ohranitev osemurnega delovnika tam. kjer je opas-no, da se ga izgubi, in tam, kjer še ni uveljavljen. Internacijonalni kartel železnih magnatov nam vsiljuje dolžnost utrjevati naše bojne organizacije. V tem boju, ki bo neizbežen, da si ohranimo naše socijalno-politične pridobitve ter da damo delavstvu težke želez. ind. nove spodbude, da pokaže nasprotnikom delavskega razreda svojo pripravljenost, smo sklenili: Pozvati na dan 2. in 3. marca 1929 v Brno konferenco delavstva težke železne industrije iz Avstrije, Čeho-slovaške, Madžarske, Poljske, Romunije in Jugoslavije s sledečim dnevnim redom: 25. januarja 1929. »DELAVEC« 1. Poročilo eksekutive. 2. Položaj delavstva srednjeevropske težke železne industrije (izkušnje boja nemških sodrugov). 3. Organizacijsko, mezdno in soi-cijalno-politično vprašanje delavstva težke železne industrije. 4. Volitev eksekutive. 5. Razno. Prepričani smo, da se boste našemu klicu odzvali. Savezi vseh držav bodo postavili svoje delegate in razposlali odgovarjajoče vprašalne pole. Pripravite se za boj, za Vašo zaščito! Mi računamo na Vas! Eksekutiva Internacionalne sekcije težke železne industrije. Jesenice. »Sekcija težke železne industrije.« Opozarjamo vse delavstvo, zaposleno pri KID na Savi, da smo radi hitrejšega in tispešniejštaga delqvanja porazdelili ! članstvo na odseke. Od 1. februarja 1929, to je s 5. tednom t letošnjem letu, bodo člani plačevali svoje _ prispevke le izvoljenim pomožnim blagajnikom. Pomožni blagajniki bodo obrane tprispevke redno tedenslko oddajali svojim odsekovim blagajnikom. Članstvo je razdeljeno na sledeče od-seike: 1. Odsek »Livarji« (jeklo- in železo-livarna). 2. Odsek »Žičarji« (žičarna, mehčilnica, lužilnica, skladišče, cinkarna, galičarji). 3. Odsek »Ženskih delavk« (zavij,ilnica, opekarna, pospravljalke pisarn). 4. Odselk' »Žična valjarna« (vse tri izmene). ' 5. Odsek »Mrzla valjarna« (vse tri Izmene). 6. Oidsek »Žrebljarna« (vse tri izmene). 7. Odsek »Kurilnica« (vse tri izmene). 8. Odsek »Mizarji in tesarji«. 9. Odsek »Martinama« (vse tri izmene). 10. Odsek »Pomožni delavci« (prostor, škarje, akorderji, razbijalnica in čuvaja). Vse delavstvo gori navedenih obratov bo tudi svoje podpore prejemalo pri svojih odsekovih blagajnikih. Za vse informacije se je vedno obračati na svoje izvoljene predsednike odsekov. Članstvo ostalih obratov oddaja svoje prispevke izvoljenim pomožnim blagajnikom, ki jih oddajajo direktno blagajniku podružnice. Vsak član naj se pri svojem izvoljenem zaupniku o vsem točno informira. Odsekoivi hlagajniiki bodo skrbeli, da bodo pomožni 'blagajniki sprejemali redno in zadostno število lista »Delavec«. Pomožni blagajniki naj pazijo radi reda, da bodo člani plačevali redno svoje tedenske iprispevke. Kdor je zaostal štiri tedne, zt*uhi pravito do prejemanja lista »Delavec«. Kdor zaostane šest tednov, se brezpogojno črta ter zgubi vse pravice, ki so mu kot članu pripadale. Ves potreben materijal dobe tajniki in blagajniki pri predsedniku podružnice, za kar naj se pravočasno zglase. Nezgodno zavarovanje. V zadnji številki »Delavca« nam je poslal OUZD popravek, v katerem se hoče prikazati, kako pravično da ta urad v interesu delavstva posluje. Ali v odstavku OUZD s pritožbo noče zavleči razsodbe, s pritožbo hoče le varovati korist nezgodnega zavarovanja itd.«, čudno dokumentira to varovanje koristi. RUDARJI. Zveza rudarjev Jugoslavije ob zaključku poslovnega leta 1928 svojim članom. Nii naš namen, da na tem mestu razlagamo, ikaj in kakšne boje je v pretečenem letu vojevala naša Zveza v prid svo-Ijm članom in s tem v zvezi vsega od vtalega delavstva, ker to že vejo člani Zveze sami dovolj. Rcs j6) (ja v obliki zavojevanja višjih mezd delavstvu Zveza v pretečenem letu ni dosegla pozitivnih uspehov in to ne po krivdi svoje naborbenosti, temveč po krivdi tistih tisoč rudarjev, kateri se še iz zasebno egoističnega naziranja, ali pa iz s t r a nk a r sk o - p o 1 i t i č n e zaslepljenosti niso prikopali do prepričanja, da je razredni boj življenje in brez življenja ni razrednega boja, in da se mora ta boj vojevati organizirano potom razredne strokovne organizacije, katera danes obstoja »pod imenom Zveza rudarjev Jugoslavije. Hočemo pa danes ugotoviti, da je ta Zveza tudi v pretečenem letu zastavila vse svoje moralne sile v to, da rudarsko delavstvo vsaj tega ne izgubi, kar že ima in to je v prvi vrsti osemurni delovnik, u-poštevanje obstoječe socijalno-zaščitne zakonodaje, varstvenih odredb pri delu, izboljšanje starostnega zavarovanja rudarjev itd. Koliko pa je bilo podrobnega intervencijskega dela, to vedo zopet prizadeti sami najbolj. To so razumeli njeni člani in to pričenja uvideva ti, čeprav počasi, tudi že ostalo delavstvo. To je znak, da smo na pravi razredni poti in po kateri hočemo tudi v prihodnje korakati odločno naprej. če vzamemo, dia je bilo pretečeno leto v splošnem en sam napad na delavstvo od strani podjetnikov, da1 je bila v začetlku leta silna brezposelnost, ter da so mnogi1 rudniki zmanjšali število svojega delavstva na Gospodje pri OUZD, ali smatrate nas delavce za tako malo razumevajoče ali pa se hočete s takimi popravki delati norca iz nas. Poglejte samo: Pritožbo, ki jo je OUZD napravil, more rešiti le sodišče delavskega, zavarovanja pri stolu sedmorice v Zagrebu. To sodišče pa danes še ne posluje, ter naj-brže še kalke dve leti ne bo. To pa vedo tudi gospodje pri OUZD, da bo še mnogo vode preteklo, predno se bodo te pritožbe rešile. Torej prosimo, da nam pošljete še nov popravek, ter nam povejte odkrito, da namenoma zavlačujete, ker bi drugače ne delali takih pritožb. Drugič trdi OUZD, da. izguba enega očesai pri kovaškem poklicu ne igra tolike važnosti, kakor pa n. pr. pri šoferju ali urarju. Vidite, gospodje, s to trditvijo ste ga zopet jako polomili, posebno v očeh delavcev, to je tistih, ki delo poznajo. Torej je bila naša trditev povsem umestna in nai pravem mestu, da bi bilo potreba vsem onim, ki tako trde, izbiti pot eno oko, da bi se potem zamogli vživeti v socijalno zavarovanje delavcev. Da je temu res tako, hočemo zopet dokazati. Tisti, ki je pritožbo sestavil in tisti, ki je omenjeni popravek dal, mečeta vse kovače v en koš. Ti gospodje mislijo, dai je vseeno, tovarniški kovač ali pa vaški kovač. Zanje je beseda »kovač« merodajna in mislijo, da ako vaški kovač pribije konju podkov pod koleno, da zamo-re isto narediti tudi tovarniški kovač in da zato ne potrebuje dveh očes. Gospodje ne vedo, da je kovač, kakršni so v Zrečah, »delavec cd kosa« in da ima stalno' žareče železo pred seboj, ter da ga delo samo priganja. Ako ni zmožen vršiti tega dela, mora naravno iti k slabšemu, pri katerem pa je izgubil več kakor 50 odstotkov svojega zaslužka. Nadalje je dokazano, da, ako je nekdo zgubil eno oko, mu dela ne-prilike drugo še zdravo oko, posebno, ako je dotični prisiljen, da mora cel dan gledati v žareče železo. S tem člankom ste pokazali, da vam je socijalna zakonodaja poznana samo iz knjig. To nas potrjuje, da smo imeli mi v našem članku prav, ko smo trdili, da naše socijalne zavode upravljajo danes ljudje, ki so prišli na ta mesta po milosti svojih strankarskih ministrov. Mi pa zahtevamo, da bodo delavske ustanove res za delavce, da bolniška blagajna in nezgodno zavarovanje v resnici delavcu da olajšavo, ko ga zadene bolezen ali nesreča. In ker so te ustanove izšle iz zahtev razredno-zavednega delavstva, mora v njih odločevati delavstvo. Zato naj se že enkrat razpišejo volitve. minimum, da so celo nekateri rudniki u-stavili svoje obratovanje, kar je imelo za posledico, da se je mnogo rudarjev izselilo v tujino, potem moramo priznati, da je naša Zveza v pretečenem letu tudi s te strani bila številčno težko prizadeta, da ne govorimo o materijalni strani. Pa ne samo s te strani je imela Zveza težkoče v svojem napredovanju, temveč še veliko več težkoč je imela s takozv.inimi delavskimi strujami. Koliko gnojnice v obliki demagoškega podtikanja in blatenja so zlili bernotovci na našo Zvezo in še več dekalisti. Sklicevali so sestanke, zborovanja, ja, celo konference za združitev v boju ne proti kapitalu, temveč proti naši Zvezi. Vsako delo Zveze so do skrajnosti izkriti-zirali in oblatili. Predvideli so rešitev' prole tarijata samo v razbitju naše Zveze. Ali vse zastonj. Članstvo Zveze je šlo s preziranjem mirno preko tega, dobro zavedajoč se svoje zgodovinske uloge, ki jo ima proletariat v borbi s kapitalom. In ne samo, da je obstoječe članstvo vse napade nasprotnikov odbilo, tudi svoje vrste je naša Zveza pomnožila v pretelklem letu za 323 novih borcev, kljub temu, da je imela Zveza v pretečenem letu težke izdatke, bo bilanca, ki jo bo dobilo članstvo v pregled, mnogo bolj veselai od lanske. Tako moramo ob zaključku leta z mirno vestjo in v opomin izkoriščajočemu kapitalu ugotoviti, da so vse spletke nasprotnikov zaman, da’ bi nas razbili in da bomo tudi v prihodnjem letu šli s prezirom preko njih. Zato kličemo našim članom: vztrajajte, a zavednemu rudarskemu delavstvu pa prožimo bratsko našo roko na svidenje v Zvezi rudarjev Jugoslavije in borbi za boljšo bodočnost vseh rudarjev. Vodstvo. Rudarji hočemo svoje pravice — in za naše delo naš obstoj. če je kdaj rudarsko delavstvo občutilo bič kapitala tako, kakor ga letos v dobi največje konjunkture, je težlko verjeti. To velja osobito za rudarje, zaposlene pri Trboveljski družbi. Brezobzirnost, s katero se tukaj postopa napram delavstvu, presega že vse meje človeškega dostojanstva. Prednost v tem oziru nosi rudnik Kisovec pri Zagorju, kateri isto ji pod vodstvom višjega nadzornika g. inž. Lapornika, najstarejšega slovenskega uradnika Trbo-veljslke družbe in kateremu se še kljub približno tridesetletni službi pri TPD ni posrečilo, dokopati se do ravnatelj »kega mesta. Zakaj? Mi tega ne rečemo, ali lahko si svobodno mislimo. Ta »zakaj« je menda tudi vzrok njegovega postopanja in obnašanja napram delavstvu. Pa ne samo, da tretira ta gospod delavstvo do skrajnosti, tudi njemu podrejeni pazniki niso nič na boljšem. Vedni raporti in kazni jim že gredo tako na živce, da, ko zahteva vedno večjo storitev od njih, mu že zabrusijo v obraz: pa dajte proge popraviti in več ljudi za vzdrževanje obrata. Torej so ti reveži, če prav po naše priganjači, vendar ljudje, ki imajo pravo do obstoja kot človek, in mislimo, da ni več daleč čas, ko bodo morali sprevideti, da spadajo tja, kamor spadajo rudarji, to je v razredno strokovno organizacijo ZRJ. Sedaj pa preidemo k dejstvom samim. V začetku lanskega leta, ob priliki neke intervencije pri ravnateljstvu v Zagorju, se je sam ravnatelj g. inž. Loskot izrazil, da so kisovški rudarji jako pridni in da je on zelo zadovoljen z njimi. No, in čez leto je še nekako šlo. Ko pa je pričela konjunktura, so pa naenkrat postali ti rudarii1 manj vredni. Zahtevalo se je od njih storitev, ki pod danimi razmerami (slab zrak, voda, slabe proge) ni bila izvedljiva. Za ne dovolj visoko storitev sc je uvedla kazen v obliki črtanja šihte. Rudarji so bili s tem težko prizadeti. Rudarski zaupniki An Zveza rudarjev so tozadevno posredovali pri ravnateljstvu. Ravnatelj je izjavil, da bo odredil, da se bo obrat v Kisovcu popravil tako, da bo spravljanje premoga mogoče; izjavil je, in kar se je tudi delavstvu1 službeno razglasilo, dft se od sedaj ne sme več črtati šihtov vsled premale storitve, pač pa se bo krivce Ikaznovalo po obstoječem delovnem redu. Ali sedaj se jjo sedaj krije samo še s 67 odstotki. Evropa je isto tako padla od predvojnih 90 odstotkov na 77 odstotkov v letu 1925, kar se je pa od tega leta v škodo premoga še poslabšalo. Poleg tega se mora uvaževati tudi to, da je 'predvojna Rurija uvažala pred vojno 10 milijonov Ion premoga letno, v tem ko ga ije v letu 1925 uvozila še -samo 63.000 ton; torej skoro nič. Že danes krije svojo potrebo z lastno produkcijo, v kolikor tudi sama ne uporablja elektrike in olja Ikot gonilno silo, katera sila pa je zmanjšala potrebo premoga do leta 1927 za celih 40 odstotkov. Kaj smo sedaj ugotovili? Sedaj smo ugotovili: na eni strani tehnična izpopolnitev obratov, racionalizacija dela, to je višjega izkoriščanja delovne sile, ikar ima za posledico velikanski porast produkcije, a na drugi strani pa zmanjšano potrebo konzuma. V teh dveh činiteljih tiči torej glavni problem svetovne krize v premogovni industriji. Podjetniki iščejo izhod iz te krize v zmanjšanju produkcijskih stroškov, to je z podaljšanjem delovnega časa, z dosego vedno večje storitve posameznega delavca, poslabšanjem mezd, odpravo socijalnih bremen itd. S tem hočejo dobiti konkurenčno zmožnost in zavojevati eden proti drugemu svetovni trg, ter tako priti na svoj račun. Ali je pa na ta način mogoča rešitev te krize? Slučaj angleške premogovne industrije nam kaže, da to ni mogoče. Ko se je v letu 1926 rudarskim podjetnikom posrečilo zlomiti rudarsko stavko in s tem, podaljšati delovni čas, ter doseči znižanje obstoječih mezd, kar so prej vedno vpili, da je to edini izhod iz te krize, morajo danes sami ugotoviitii, da pred stavko so še delali vsaj z delnim dobičkom, v tem ko so v letu 1927 izgubili okrog 9 milijonov funtov šterlingov. Kakor angleški, tako se motijo tudi vsi kapitalisti, če mislijo, da bodo z zasužnje-njem delovnega razreda rešili to gospodarsko krizo. Ti (kapitalisti) namreč še danes nočejo, pa bodo kmalu morali, razumeti, da brez kupne moči konzumenta, to je najširših plasti naroda, ni mogoče konzirnirati današnje produkcije. Prvo se mora pretiš t rojiti način kapitalistične proizvodnje (produkcije). To sc pravi privatna posest te industrije se mora podružabiti, nadvred-nost dela, ki jo danes kot dobiček shrani kapitalist v svoj žep, mora preiti v last ustvarjajoče delovne sile, cele družbe. S tem bo kupna moč konzumentu dana, proizvodnja produkcije se bo uredila po potrebi konzuma in ne špekulacije, tehnična spopolnitev obrata in racionalizacija dela mora služiti kot sredstvo za skrajšanje delovnega časa, vzpostavo higijeničnih ter varnostnih naprav. V tem tiiči problem rešitve te krize. LESKI DELAVCI. A. V.: Življenje lesnega delavca. Stroji, napredujoča tehnika so rodili in ustvarili moderni proletariat. Proletariat, ki mu je delovna sila edino sredstvo za preživljanje sebe in svoje družine. Zato mora vsak lesni delavec prodajati svojo delovno silo čim više; čim boljše jo proda, tem boljše, človeka vrednejše življenje si omogoči in zajamči. Vse živLjenje lesnega delavca je en sa;m boj za om tgočitev življenja, preživljanja. Od vseh mogočih in nemogočih neprilik zavisi gospodarski položaj lesnih delavcev. V konkurenčnem boju med kapitalisti, ko se bije konkurenčni boj za cenene izdelke, igrajo delavčeve . mezde glavno vlogo in po naziranju delo- j dajalcev prvo vlogo. Delodajalci in. lesni 1 trgovci vidijo svojo poglavitno vlogo v tem, ! da oropajo delavce vseh sredstev, ki bi | omogočila delavcu uspešen boj za zboljšanje njegovega gospodarskega položaja, dobro se zavedajoč, da nudi tudi izkoriščanje, iz-rabljenje delavca za delodajalca tudi lep in dober vir dobička. Skratka, ves konkurenčni boj v lesni trgovini in industriji' sc vrši v prvi vrsti na račun lesnega delavstva. Te na življenski obstoi lesnih delavcev naperjene in usmerjene napade moramo onemogočiti in paralizirati. Vprašanje nastane, kako bo lesni delavec najuspešneje branil vsaj svoje in svoje družine življenje. Odgovor je le eden: z organizacijo bo delavec izjalovil vse poizkuse delodajalcev in lesnih trgovcev, ugonobiti njegov gospodarski obstoj. Lesni delavci se morajo tega dobro zavedati, da ima delodajalec v gospodarskem pogledu absolutno moč nad njimi. Kaj je delodajalcu za to, če počiva sekanje iesa v gozdu, miruje žaga, počiva obrat teden, dva ali še več. Delavec, osamel, brez organizacije, brez opore in pomoči, pa mora jesti suhe žgance, če že za zabelo ni zaslužil. In če počiva delavec en dan. dva, mora tretji, četrti dan stradati. Stradati on in njegova družina. To je enako pri vsem delavstvu, tudi pri lesnem delavstvu je tako. Da, celo še hujše in slabše. Baš v lesni stroki je običaj, da zavrača podjetnik delavčeve težnje s tem, češ, dobro, bo pa gozd naštel naprej. Če ne bom posekal letos, bo pa gozd sam na sebi porastel v vrednosti. Za življenje pa me ni strah, v kaščici in na banki imam vsega za leta dovolj. Tako pravi delodajalec, kapitalist. Kaj pa bi mpral reči delavec — trpin, če ne bi imel organizacije. Organizacije, ki temelji na razredni zavesti. Niči Upogniti bi moral svoj hrbet in prositi bi moral delodajalca, da: mu dovoli sekati les, pomagati delati dobičke, samo da bi imel žgance on in njegova družina. Za žgance, suh košček kruha se bori delavec; za bogastvo, kapital se bori kapitalist. .Zato ta gospodarska razlika, zato tako nujna potreba po organizaciji. Vsak lesni delavec se mora zato zavedati, da mu žgancev ne bo zabelil delodajalec, kruha ne odrezal kapitalist. Zabela, kos belega gruha more iti le na rovaš dobička in vsakdo ve, kako sc delodajalec tepe proti vsakemu najmanjšemu okrnjenju zlatega dobička. Lesni delavec si mora znati zabelo in žgance priboriti sam; priboriti •pa si more to le, če bo organiziran, razredno zaveden in če bo za organizacijo pripravljen, voljan žrtvovati. Kajti, kdor žrtev ne pozna, ta zmage ne pozna. Kdor ne pozna boja, ne pozna delavskega življenja in ne uspehov. Dandanes je pač tako: izkorišča se delavce kolikoT in kar največ gre. Temu izkoriščanju bo pa delavec napravil konec, če se bo oživel v svoj položaj, se tega položaja zavedel in se priključil organizaciji, edinemu sredstvu za dosego zmage. Lesnega delavstva štejemo samo v Sloveniji na desettisoče. Le preglejmo vse lesne izvozničarje, vse one, ki si polnijo žepe z izvozom, predelovanjem lesa. Vendar vidimo, da število organiziranih niti zdalelka ne odgovarja' številu vseh v lesni stroki zaposlenih delavcev. Mnogi gledajo razredni boj proletari-jata od! strani, češ, vsaj gre tudi brez njih. Napačno, vsemu delavstvu škodljivo in kvarno je tako naziranje. Vsaj sc oni, ki se trudijo v organizacijah, ki vo lijo boj, ne bore zase; oni se borijo za vse! In vseh dolžnost je, da se združijo v eno vrsto, bojno vrsto. Čim močnejša, zavednejša bo ta bojevna vrsta, tem večji, lepši bodo uspehi. Zato, sodrugi, vsi, ki spravljate v doline gozdne zaklade, vsi, ki služite vsakdanji' kruh s predelovanjem lesa, vi vsi pridite v organizacijo, pomnožite naše vrste, pomnožite jih številčno, predvsem pa duševno in borbeno. ŽIVIL«. Kongres živilcev. Glasom § 10 zvezinih pravil sklicuje centralna uprava kongres »Zveze Živilskih Delavcev Jugoslavije«, Kongres se vrši v nedeljo, dne 3. marca 1929 ob 9. uri dopoldne v palači Delavske zbornice, Miklošičeva cesta s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora: aj predsednika; b) tajnika; c) blagajnika. 2. Poročilo delegatov, 3. Volitev novega odbora. 4. Delo zveze v bodoče: a) ujedinjenje; b) nedeljski počitek. 5. Slučajnosti. Vse podružnice se pozivajo, da se ravnajo po razposlanih okrožnicah. Centralni odbor. Pivovarji v Ljubljani, V podjetju »Union« so razmere vedno neznosnejše. Vedno se po posameznih oddelkih množe 'šikane in to po večini zadeva starejše dhlavce. Sodruge, ki se zavedajo, da niso samo stroj, nego ljudje, ki sicer prodajajo svojo delavno moč, ne trpe pa, da bi se jih tudi zasužnjevalo kot človeka, se naravnost šikanira z vsemogočim ter takoreikoč izziva od strani podjetja. Zakaj, to ima vodstvo podjetja dobro preračunje-no, vemo pa tudi mi. Vendar se namen, ki ga ima podjetje s temi našimi sodrugi, ne bo izpolnil. Ker radi bi' se človeka iz »Uniona« iznebili, da bi ostali samo pohlevni stroji, katere bi se potem dalo goniti, dokler bi se ne polomili. Vato pa vre- f či med staro želez je, saj je novih na razpolago dovolj. Tako misli podjetje. Mi pa pravimo: Delovna moč se naj dostojno plača; iz člo- j veka ne pustimo, da bi delali stroj! Mesarji v Ljubljani. Kakšne plače imajo mesarski pomočni- i ki v Nemčiji, si niti mi v Ljubljani in v Jugoslaviji .sploh niti. menda sanjati n oupa-tno. Le poglejte, kakšne plače so n. pr. v Wiirteinbergu: I. kategorija 45 mark, II. kategorija 42 mark, III. kategorija 39.85 kar da v naši valuti, če računamo marko okroglo po 13 Din, 580 Din (II. kategorija 545 Din in III. kategorija 518 Din). Plače so tedenske, delovni čas je osemurnih. Nadure se plačujejo s 50-odstot. poviškom. Take plače so pa dosežene zato, ker je organizacija mesarskih pomočnikov močna in so njih zahteve oprte na moč organizacije, l. j., da ne more zaupnike ta ali oni mojster zato, ker zahtevajo, kratkomalo vreči na cesto, nego mora ugoditi. Imajo tudi kolektivno pogodbo. Sedaj s 1. januarjem 1929 je organizacija mesarskih pomočnikov kolektivno pogodbo odpovedala in vložila zahtevo po zvišanju in sicer za 10 odstotkov. Po novi kolektivni pogodbi bodo znašale plače za I. kat, 630 Din, za II. kat. 600 Din in za III. 560 Din tedensko. To smo zapisali zato, da mesarski pomočniki1 pri na's vidijo, kaj se pravi biti organiziran in kaj se pravi imeti močno strokovno razredno-borbeno organizacijo. Ker, a:ko pogledlam. j, zasluži pri nas mesarski pomočnik toliko na mesec, kar zasluži mesarski pomočnik v Wiirtcmbergu na teden. Da pa so v drugih večjih mestih plače še večje, ni treba v očigled tega še posebej povdarjati. Delajmo, da jo bomo imeli. Sedanja se v to lepo razvija in če je že bila sposobna doseči nedeljski počitek, bo sposobna doseči tudi zboljšanje plač. Ali zato treba, da so V9i mesarski pomočnik' organizirani in da se trdno drže organizacije. Pevski odsek podružnice pekov v Ljubljani priredi predpustno zabavo v soboto, dne 9. februarja 1929 v gostilni Potočnik (Reininghaus) v Spodnji Šiški, Frankopan-ska cesta. Začetek ob 8. url zvečer. SPLOŠNA DEAVSKA ZVEZA. Splošna delavska Zveza Jugoslavije. Mesec december in januar sta za naše podružnice bita meseca dela. Z vso požrtvovalno vnemo so se zaupniki in člani vrgli na delo za volitve obratnih zaupnikov in povizdig naših bojevnih organizacij. V vseh tovarnah in podjetjih, kjer imamo organizacije, je bilo opažati živahno gibanje. Da ni to bilo všeč podjetnikom, ki so hoteli z različnimi metodami ovirati, je razumljivo. Razumljivo je tudi, da našim krščanskim »špecijalistom« ni bilo in ni všeč, ker so naši sodrugi v par tovarnah, tam kjer so oni »špecijalisti« imeli dosediaj zaupnike, izrekli tem nezaupnico ter si postavili svoje bo-jevne sodruge. V Tržiču je, dne 9. t. m., v predilnici Glanzmann naša lista dobila 463 glasov in 10 mandatov, klerikalci ipa 297 glasov in 6 mandatov. V Vevčah jim je položaj rešila nastala situacija'. Cel mesec so spravljali kandidatno listo skupaj. Dočitn so naši sodrugi v par dneh sestavili listo in zbrali nad petdeset podpisov zanjo. Zares škoda, da se volitve ne vrše po krivdi kršč. »špecijali-stov« (ker so jih zavlačevali). Ako Di se vršile, bi imeli priliko videti, da njim ogromen del delavstva ne zaupa. Ker so naše organizacije šle skoro povsod takoj na delo, imamo danes povsod volitve obratnih zaupnikov izvedene. V bodočih tednih pa na delo sodrugi, s pripravami za občne zbore, nai katerih si začrtamo pot za naše bodoče delo! Strokovna zborovanja naših organizacij so se izvršila v decembru v naslednjih krajih: v Kranju, v Medvodah, v Tržiču, Mojstrani, Vevčah, Ljubljani, Mostah, Šiški, Celju in Šoštanju. Povsod vlada energično razpoloženje za nove boje in uspehe v novem letu. Da sc naši sodrugi v Mariboru in njega okolici pridno gibljejo, dokazuje to, da naraščajo organizacije. Moste. Občni zbor naše podružnice, kateri' se je vršil dne 17. jan., je dobro uspeh. O njem bodemo še poročali. Ljubljana. Na predlog naše usnjarske strokovne podružnice v Ljubljani, je Delavska zbornica v zadevi tovarne »Pollak«, radi nameravanega 10 odstot. odtrgavanja za »šte-denje«, intervenirala. O tem natančneje prihodnjič. HOTELSKIH, KAVARNIŠKIH IN GOSTILNIŠKIH USLUŽBENCEV. Kaj nudi organizacija hotelskih, kavarniških In gostilniških uslužbencev svoiim pravomočnltn članom. Člani imajo v smislu pravil in pravilnika sledeče pravice: 1. brezplačno posredovanje dela; 2. brezplačno prejemanje strokovnega glasila; 3. brezplačno pravno pomoč; 4. podporo pri stavkah in drugih mezdnih gibanjih; 5. podporo v slučaju brezposelnosti; 6. potne podpore; 7. potne predujme; 8. razne druge ugodnosti, kot n. pr. zastopanje in intervencije v spornih zadevali, dostop do predavanj in tečajev, udejstvovanje pri zabavnih prireditvah itd. Posredovalnica dela. Vsi člani strokovne organizacije kavarniških in gostilniških uslužbencev imajo pravico do brezplačnega posredovanja dela v smislu teh pravil. — Redni člani dobijo svoje glasilo, ki obvešča naše člane o strokovnem gibanju. Podpore v slučaju brezposelnosti. Po 12 mesečnem članstvu ima vsak član pravico do brezposelne podpore v smislu pravil pravilnika. Povdariti pa je treba, da član, ki ni plačeval redno svoje članarine, nima pravice do teli podpor. Posebno važno je določilo pravilnika, da imajo pravico do podpore le oni člani, ki so pravočasno prijavili svojo brezposelnost. Ce ni strokovne organizacije. 2e večkrat smo pisali o potrebi strokovne organizacije hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev in po enoletnem boju smo se zavedni uslužbenci skupaj zbrali in postavili našo strokovno organizacijo hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev. Kaj nam naj nudi ta naša strokovna organizacija? Ona nam nudi to, da si pridobimo naše pravice, ki nam pripadajo po zakonu. Poziv nas, zavednih članov, ki smo ustanovili našo strokovno organizacijo, je imel tudi uspeli. Od vseh strani se nam prijavljajo člani, ki pripadajo naši stroki. V današnji številki »Delavca« hočemo pokazati v glavnem stanje uslužbencev, kako nas izrabljajo hotelirji, kavarnarji in gostilničarji. Mi nimamo ne nedeljskega ne dnevnega počitka, ki ga vsi drugi delavci že imajo. To pa zaradi tega ne, ker nismo imeli naše strokovne organizacije. Poleg tega pa so med nami svoje vrste sotrpini, ki jih goni hlapčevstvo in bi delali magari zastonj. Namesto da bi se borili za pošteno plačo, se zadovoljujejo z milodarom (Trinkgeld), ki mu ga dajejo tisti, ki prihajajo vsaki dan v gostilno ali kavarno. Naši hotelirji in kavarnarji hodijo po svetu in radi pripovedujejo, kako je v inozemstvu. Nič pa nočejo opaziti tam, da je tisti »trinkgeld« že davno umrl. Tukaj v Ljubljani in drugod je seveda še vse to moderno, kar je v inozemstvu že davno odpravljeno. Zato je sedaj naša dolžnost da si naša delavska organizacija pridobi osemurnik, osiguranjc delavca za čas bolezni in delovni red. Zato vsi uslužbenci hotelov, kavarn in gostiln, stopite v svojo strokovno organizacijo! Samo v skupnem delu je naša moč! Organizacija hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev je začela redno poslovati v prostorih Strokovne komisije, palača Delavske zbornice, levi vhod, L nadstropje. Odbor. MONOPOL«. Internaoijonala tobačnih delavcev. Na kongresu zveze grških tobačnih delavcev je bilo sklenjeno, da se organizacija priključi intcmacijonali tobačnih delavcev. Kongres je med drugim sprejel tudi ostro resolucijo, s Ikatero protestira proti temu, da je grški konzulat v Rotterdamu odklonil delegaciji internacijonale tobačnih delavcev, ki hi se imela udeležiti kongresa, svoj vizum. Kongres je sklenil ustanoviti boibeni fond in se je pečal z raznimi izboljšavami na socijalnem polju. Posebno se je pov.Hr-jalo, storiti vse, da sc organizira žene m mladoletne. RAZNO. Jubilanti zadružnega dela. V nedeljo, dne 5. januarja, se je vršila izredno lepa slavnost tridesetletnega dela na zadružnem in gospodarskem polju. Prva delavska pekarna v Mariboru je obhajala svoj jubilej. Popoldan ob 15. uri se je zbralo v poslopju pekarne lepo število za-drugarjev. Predsednik nadzorstva z. Di-gnla je v zbranih besedah pozdravil navzoče in nato podal besedo slavnostnemu govorniku z. Rakušu. Govornik je v svojem lepem in stvarnem govoru omenil, kai je pomenila zadruga v teli dolgih tridesetih letih za strokovno in kulturno gibanje. Da je strokovna organizacija v Mariboru stabilna, da sc je fluktuacija omejila na minimum in da imajo mariborski peki pevski odsek, ki je poznan širom cele Slovenije. Tudi strokovnim organizacijam je bilo podjetje vedno najboljša opora. Zadruga je imela v tej dobi vsega skupaj 36 članov, od katerih je 22 izstopilo, 7 umrlo in 7 jih še obstoja. Med temi sed- mimi se nahajata dva jubilanta, zz. Merlin Vid in Čeh Karl, ki sta preživljala vse dogodke razvoja in nista klonila najslabšim časom, katerih je bilo mnogo, predno se je zadruga razvila do enega največjih podjetij te vrste v Mariboru. Od lepih pohvalnih besed njih vztrajnosti, zvestobe in energije ginjenima jubilantoma so izročili tovariši vsakemu spominsko diplomo in lepo darilo. Nato je zapel oktet pevskega odseka pekov lepo pesmico v pozdrav slavljenima jubilantoma. Odposlanec zveze gospodarskih zadrug iz Ljubljane je v imenu Prve delavske pekarne v Ljubljani jubilantoma častital in med drugim tudi omenil nesebično delovanje s. Grčarja, kateri je bil po preobratu postavljen za sekve-stra in je s svojim delom olajšal likvidacijo in osamosvojitev tega danes tako cvetočega podjetja. Zadrugi pa želi, da bi se v prihodnji dobi postoterila. Ker se je ravno ob istem času po celjskih ulicah pomikal pogrebni sprevod preminulega zadru-garja Valentina Komaviija, so se vsi navzoči v znak .sožalja vzdignili iz svojih sedežev in se eno minuto v tihoti stoje združili z žalujočimi v sprevodu. Na to so še izpregovorili častitke drugi gostje. Jubilanta se zahvaljujeta častitkam, posebno gostom, ki so prišli iz daljnih krajev. Zahvaljujeta se konzumentom, ki so v prvi vrsti pripomogli k temu lepemu uspehu in še posebna zasluga gre vsem ostalim sodelavcem tega zadružnega ptd-jetja, da se tako lepo razvija. Po končanih nagovorih so ponovno stopili v akcijo pevci in citre v spremstvu kitare agilnega Rakuša. Književnost. Angelo Cerkvenikova tragedija »Očiščenje« se igra v ljubljanskem dramat-skem gledališču v začetku februarja 1929. Opozarjamo vse delavstvo v Ljubljani in okolici, da se udeleži te predstave. Dan še ni določen, ali tako med 5. in 10. februarjem bo premijera. Cerkvenika poznamo kot proletarskega pisatelja in v »Roki pravice« je z žgočo satiro pokazal, kakšna je »pravica« v kapitalistični družbi. »Očiščenje« pa istotako kaže, kako gledajo grešniki iz višjih slojev, da se tako izrazimo, na svoje žrtve in kako se delajo pred javnostjo čiste in dostojne. Priporočamo, da si naročite knjigo, ki se naroča: Umetniška Matica, Ljubljana, Dunajska cesta 35. Cena s poštnino vred je 10.50 Din. »Svoboda«, katere 2. številka izide 1. februarja, bo še zanimivejša, kakor je bila 1. številka. Obsegala bo 24 strani. Prva številka je vzbudila povsod veliko pozornost in zanimanje. Sodrugi, pristopajte k »Svobodi« in s tem dobite že tudi list. Block: »Dvanajst«, pesmi ruske revolucije v prevodu Mile Klopčiča so že skoraj razprodane. Kdor jih še nima, naj jih takoi naroči. Izvod stane 12 Din. Dobiva se v upravi »Delavca«. Mile Klopčič: »Plamteči okovi«, pesmi revolucionarja. Vezan izvod stane 10 Din. Zelo primerne so za recitacije. Segajte po »Plamtečih okovih«! Dobe se v upravi »Delavca«. Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije, centrala Ljubljana, priredi MEDNARODNO MAšKERADO v petek, dne 1. februarja tl. v veliki dvorani »Tabor«-a v Ljubljani. Na sporedu je: Srečolov z mnogoštevilnimi dobitki, ples, šaljiva pošta in druga različna razveseljevanja. Igra lastna godba na pihala. Začetek ob 20. (8. uri zvečer). Konec ob 3. uri zjutraj. Vstopnina 10 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen za podpiranje onemoglih in reduciranih članov. Sodrugi. sodružice! Vljudno naznanjam, da sem otvoril na Turjaškem trgu št. 2 svoj Urinski in česnlnl salon. katerega bom vodil točno in solidno ter .po znižanih cenah. Izvrševal bom vsa v mojo stroko spadajoča dela, to je v postrežbi gospodov, striženju bubi-frizur, onduliranju itd. Sodružne pozdrave H. Gorenc. Svoji k svojim! Delavski gospodar, delavska gospodinja kupujeta pri tvrdkah, ki inserira-jo v našem listu. Iščejo se za vse vrste mest kot voditelji podružnic. Posebno znanje, obratni ali kavcijski kapital ni potreben — Mesečni dohodki okrog 150 - 200 dolarjev. - Vpraša se pod „THE NOVELTY" VALKENBURG, Limburg, Holland. V imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D S Z. J Izdala In urejuje ter za tiskamo odgovar.a Jos.p Ošlak v Mariboru Tisk Ljudske tiskarne v Maribora