List 6.
Kmetijski gospodar naj računi!
Ako kmetovalec hoče vedeti, koliko mu gospodarstvo sploh ali kteri del kmetije donaša dohodkov, mora si sproti zapisovati dohodke in stroške, — to je, računi (raj ta) naj!
Zapisniki taki naj bodo razdeljeni za vsaki del kmetijstva, in kar je le mogoče, lahko razumljivi in preprosto narejeni, da računanje ne stane niti veliko časa niti učenosti itd. in nam vendar vsaki čas pri po-
gledu računov natanjčen pregled kažejo , koliko je ta ali uni del kmetijstva boljši ali slabši , na dobičku ali na zgubi. Kdor ne računi, ni dober kmetovalec, in ne more v svojem gospodarstvu nikoli gotovo vedeti za dohodke in stroške. — Kako more kmetovalec se prepričati, ako sproti ne računi, na primer pri pitavni živini, ali ima dobiček ali zgubo; kako more vedeti pri sejanji lanu, repe ali kake druge kupčijske rastline, ali mu dobiček donaša ali ne, ker ne ve stroškov pridelovanja, niti dohodkov za pridelovanje primerja.
Ne samo to, temuč tudi še drugi vzroki so, da gospodar kmetiške račune spisuje.
Dolgih zapiskov pisati pa gospodarju ni mogoče, ker gospodar po svojem poklicu mora biti priča vseh kmetiških del in opravil, pa bi tega ne mogel, ako bi spisaval cele bukve. Vsaki dan pa se more pri spiso-vanji računov kake pol ure pomuditi, in več mislim, ne bi se potrebovalo. Kmetovalec, ki zapisnike že delj časa dela, ne bode se dal pregovoriti, da bi jih opustil, ker se je prepričal, da so mu v korist in prid.
Tisti, ki bi hoteli ta nauk posnemati, imajo zdaj o začetku novega leta najlepši priložnost, svoje blago, živino, klajo itd. zaznamovati, po tem pa dohodke in iz-dajke gospodarstva svojega.                            J. Saje.