Izbija vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poSinino vred •no krono za celo leto. Posamezna številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačice od navadno vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 86 h. Okoli po svetu. Volitve za državni zbor v peti skupini so razpisane za dan 29. maja. Zaupni shod zaradi kandidatov se vrši dne 10. maja v Celju in bomo potem v prihodnjem listu povedali svoje stališče. Za kandidate so oglašeni gg. dr. Korošec, Pukl in dr. Povalej. Slovenska ljudska stranka na Kranjskem zopet pridno zboruje. Predzadnjo nedeljo je naredila osem shodov po deželi, v katerih so govorniki obsojali obštrukcijo liberalne stranke v deželnem zboru, s-kojo so preprečili spremembo volilnega reda, ki je dala vsaj nekoliko novih pravic kmečkemu in delavskemu ljudstvu. Zadnjo nedeljo pa je bil velik shod v Ljubljani, na katerem je govoril vodja stranke dr. Šušteršič. V državnem zboru delajo Poljaki novi volilni pravici velike zapreke, in politični preroki pravijo, da se bo vsled tega moral Gauč umakniti z ministrskega sedeža. Nemara se bo to že zgodilo, ko dobe naši naročniki list v roke. Na Ogrskem se vršijo nove volitve za državni zbor, katere vodi Košutovo ministrstvo. Neki budimpeštanski list objavlja jako prijazna poročila o raznih poslaniških kandidatih, ki jih je postaviia Košntova stranka za poslaniške kandidate. O nekem kandidatu pišejo: Našega prejšnjega poslanca, ki ni plačal svojih računov, že eno leto nismo videli. Zdaj so ga nam zopet postavili za . kandidata. O nekem bivšem kandidatu, ki zdaj ne kandidira, pa pišejo, da ni poravnal i niti stroškov za prejšnje volitve. Neko drugo ■ poročilo pa slove: Poslali so nam kot kandi-' data nekega gospoda, ki je bil vsled po-neverjenja že v preiskovalnem zaporu in ki ^ je bil že zaprt. Sličnih opisov pa priobčujejo še več. Ruski profesor Pašenov, ki dobro pozna razmere na Skrajnem Vztoku, je poslal načelniku generalnega štaba spomenico, v kateri pravi, da je druga vojna z Japonsko neizogibna. Pašenov je prvo rusko-japonsko vojno napovedal že leta 1897, kakor tudi | to, da bo Rusija poražena. Druga vojna z 1 Japonsko, meni profesor, da izbruhne gotovo ; v šestih letih. Japonska ne bo čakala, da j zbere Rusija nove sile, to tem bolj, ker sta : japonska armada in mornarica pripravljeni in zagotovljena je tudi pomoč Anglije. Japonska hoče na vsak način zasesti ruske obmorske pokrajine ob Tihem Oceanu, vštevši Kamčatko. Pašenov svetuje, naj Rusija pusti najmanje dve tretjini mand-žnrske armade na Skrajnem Vztoku, in to v vojnem stanu. Ruske pozicije je treba Ozdravljen hlapec. Takega smeha pa še ni bilo v gostilni pri Štefanu, kot zadnjo nedeljo, ko so zdravili Blažkovega Jernača, ki se je zastrupil. Jernač je bil eden izmed onib, ki se dobrega prigrizka nikdar ne branijo Posebno piko pa je imel na svinjsko gnjat in klobase. Če je kaj takega dobil med zobe, takrat se ni mogel dovolj načuditi, zakaj pravijo temu svetu solzna dolina. A to je kilo več kot nerodno za Jernača, da so na kmetih taki dnevi silno redko sejani po pratiki, ob katerih gospodinje kaj mesenega pokažejo na mizo. O ko bi bil Jernač pratiko delal, vse drugače bi bilo na svetu. Postni torek bi bil postavil za vsakim ponedeljkom in tam, kjer se v pratki tako grdo gledajo »pasji dnevi", bi bil Jernač naslikal po tri debele pujse, v znamenje, da se mora med tem časom saj trikrat klati pri vsaki hiši. Saj zanj ni bilo lepše niuzike, kot takrat, ko so cvilile svinje po ^asi pod mesarskimi noži. Ob teh glasovih ki bil Jernač zaplesal tudi najbolj urno Polko. Po končanih kolinah, kot je Jernač dobro vndel, ib sicer prazni svinjaki a polni dim- I niki in petdeset korakov na daleč ga je že ščegetalo v nos, če so se kje sušile klo-* base. Ponoči se je šel sempatje včasih prepričat, če so klobase dobro obešene in če ni nevarno, da bi ne popadale na tla. No in zato težavno službo se je po svoji vesti primerno odškodoval s par klobasami. Nekaj časa je šlo to neopaženo naprej, slednjič pa se je tudi to zvedelo in Jernač je odslej zaman skušal priti še do kakega prigrizka. Zadnjo nedeljo je bilo pri fari žegnanje. Tovariši so spravili Jernača seboj k Stefanu na liter vina, če tudi so vedeli, da nima seboj beliča. Bil je zabaven človek in pri pijači ni rad miroval z jezikom. Tudi to nedeljo je vzbujal s svojimi šalami veliko smeha. Čez nekaj časa pa začuti njegov nos, da se zunaj kuhinjo klobase. In vse njegove misli so se zdaj sukale samo okoli tega, kako priti do njih. V žepu grozna suša, zastonj se ne dobi tukaj nič, torej kako? Nekaj časa premišljuje, slednjič se izmuza iz sobe, da bi si nekoliko ogledal ves položaj. Sel je po hodniku dalje naravnost »za nosom", to se pravi natančno v oni smeri, čimdalje bolj utrditi in neobhodno je potrebna nova močna flota s sediščem v Vladivostoku. Novih ladij se ne sme graditi v ruskih ladijedelnicah, marveč v najboljih ladjedelnicah inozemskih. Navodila za volitev v državni zhor. Dne 29. maja bode dopolnila volitev v peti skupini za pokojnim Žičkarjem. Volili ^ bodo naslednji okraji: celjski, ptujski, šent-’ lenartski, šoštanjski, slovenjegraški, konji-! ški, gornjegrajski, vranski, laški, sevniški, i brežki, kozjanski, šmarski, rogaški, ormožki, ljutomerski, gornjeradgonski. Volilo se ne bode več po volilnih možeh, ampak vsak : volilec odda svoj glas neposredno za kan-! didata. Volilo se bode v vsaki občini, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju najmanj 400 prebivalcev. Občino, ki imajo manje prebivalcev, se združijo z bližnjimi občinami. Voliti bo smel vsakdo, kateremu pristoja volilna pravica in je bil vpiasn pri občini v volilni imenik. Volilni imenik sme pre-j gledati vsak volilec, in če je sam ali drug volilcc izpuščen, sme zahtevati, da se vpiše j v imenik. Toda za take zahteve je določen ■ poseben čas, izven tega časa se ne morejo ! vršiti nobene izpremembe. Vsakdo naj po- ( odkoder je prihajal prijeten dub. In gle^ sreče! Zunaj na kuhinjskem oknu na krož niku ste se kadili dve ravnokuhani klobasi Jernaču so zrasle oči za polovico, nekaj ga je čudno požgačkalo po grlu, sline so se mu začele nabirati v ustih, da jih je komaj sproti požiral. Skrbno se ozre okrog sebe. Nihče ga ne opazuje, vsak ima dovolj opravka z gosti. Treba je bilo samo stegniti roko in ena klobasa je bila v žepu, druga že na pol v ustih. Urno je stopil na vrt za hišo in v naglici povžil ugrabljeni plen. Zdaj pa le hitro spet v sobo med tovariše, da ga ne pogrešo. Pri mizi je nato dobro zalil z izvrstno kapljico in se parkrat prav sladko obliznil. Vsem se je sicer zdelo to nekam sumljivo, a rekel ni nobeden besedice o tem. Ko je šel čez nekaj časa gostilničar iz sobe, je bilo pa v kuhinji že vse navskriž. Gospodinja je letala sem in tje, odpirala omare in predale, predevala krožnike in lonce, a klobas, ki jih je dala hladit na okno, ni bilo nikjer. Začela se je jeziti in ropotati nad deklo, a gospodar ji je ukazal naj bo mirna, ker bo že sam vso stvar preiskal in uredil. izve v svoji občini, ali je že potekel čas za spreminjanje volilnega imenika! Vsak volilec, ki je zapisan na imeniku volilcev, ima dobiti cd okrajnega glavarstva izkaznico (legitimacijo) in glasovnico. Čo kdo izkaznice ni dobil isti dan, kakor drnd volilci, mora iti k občinskemu predstojniku in če je tn ni, pa k okrajnemu glavarstvu, da jo tam dobi. Kaj ima volilec na dan voltve storiti? Volilec naj na dan volitve vzame izkaznico seboj, naj napiše na glasovnico krstno in dražinsko ime, poklic in bivališča kandidata ter naj gre, kolikor mogoče, ob uri, ko se volil ve začnejo. Veljavne so glasovnice, ki so uradno kolekovane. Ali se sme ua glasovnico razun imena, opravila in bivališča kandidata še kaj drugega napi sati? Ne, inače je glasovnica neveljavna. No smejo torej na njej biti nikakošne opombe. Kako je s es tavlj ena volilna kora i s i j a ? Volilna komisija sestoji na vsakem volišču iz občinskega predstojnika ali od njega postavljenega namestnika in treh od \ dotičnoga občinskega zastopa izmed volilcev | voljenih članov, dalje iz treh od volilnega komisarja izmed volilcev imenovanih članov. Kdo imenuje volilnega komisarja? Volilnega komisarja odpošilja c. kr. okrajno glavarstvo. Ako je premalo uradnih komisarjev, tedaj okrajno glavarstvo lahko tudi določi kako drugo osebo k temu. Kake dolžnosti ima volilni komisar? Volilni komisar mora paziti na mir in red pri volitvah in na zakonito ravnanje. V volitev samo se sme le tedaj vtikati, če volilna komisija prestopa, svoj delokrog. Kako nalogo ima predsednik volilne k om is i j e? Predsednik volilne komisije mora zbranim volilcem razložiti, kdo ima volilno pravico, kako se postopa pri glasovanju in štetju, ter jih pozvati, da glasujejo brez sebičnih postranskih namenov, po svojem prostem prepričanju, kakor mislijo po svoji vesti, da bo najboljše za občni blagor. Kako se glasuje? Vsak volilec stopi pred volilno komisijo in cdda svojo izkaznico predsedniku. Ta prebere glasno ime volilca in vzame glasovnico, katero odda volilec vkup zvito tako da nikdo ne more imena Čitati. Predsednik potem dene glasovnico neodvito v volilno posodo. Ali se lahko tudi voli, če kdo izkaznice ni dobil ali če jo je izgubil? Velike lahko gre tudi volit, čo izkaznice ni dobil ali Če jo je izgubil. Pa skrbeti mora za to, da ga volilna komisija prizna odločno kot volilca N. N. V volilni komisiji mora torej nekdo biti, ki ga pozna ali pa mora seboj pripeljati priče, ki so volilni komisiji znane. Voliti pa tudi sme v tem slučaju le tisti, Čeg&r ime je napisano v volilskom imeniku. Kaj se stori, če je kdo glasovnico izgubil? Če je kdo izgubil glasovnico, ali če je postala nepor&bna, tedaj se lahko zahteva od občinskega predstojnika in na dan volitve od volilnega komisarja nova glasovnica. Kedaj so začne in kedaj neha glasovanje? Volitev se mora začeti ob določeni uri., ki je zapisana na izkaznici, neglede na število navzočih volilcev in glasovanje se mora ob določenem času od vo lilnega komisarja zaključiti. Ne smejo pa se izključiti od glasovanja volilci, ki pridejo na volišče še pred pretekom določenega ? časa. Kdor pride pozneje, no sme več gla-! sovati. Kaj se stori'z izkaznico po vo-| lit vi? Po glavni volitvi se izkaznica (le s gitimacija) ne sme proč vreči, ampak mora : se obdržati, ker je mogoče, da pride do j ožje volitve, pri kateri potrebuje zopet vsak f volilec svojo izkaznico. Katero glasovnice veljajo pri [ožji volitvi? Za olgo volitev se izdajo 1 posebne glasovnice. Navadno se te vročijo Nato gre v sobo med pivce in grozno prestrašen pravi: „Zunaj na okno sem dal hladit dve klobasi, ki ste zginile brez sledu. Ali kdo kaj ve o njih?* Vsi so molčali. „Za božjo voljo, prosim vas, provejte, ali jih je morda kdo izmed vas snedel? Med meso jo bila namešana mišnica, ker sem mislil zastrupiti podgane". „Kristus!" 'vzkliknil je Jernač ves bled, „po zdravnika, po zdravnika!" „Ali si jih morda ti snedel, Jernač?" „Da jaz; ah pomagajte, pomagajte 1“ „Ali obe?" „Ah obe, kaj bo, kaj bo!" „Nesrečni človek, kaj si storil! Vendar upajmo, da še ni preprozuo, morda te še rešimo, toda hitro, hitro! Brž v klet po repnice in zelnice", ukazal je gostilničar in kot bi trenil, sta bila dva lonca polna te pijače na mizi. „Zdaj pa pij hitro, kolikor sploh moreš spraviti vase, edino to te bo rešilo, drugače je smrt gotova". Jernač je pograbil lonec zelnice in hlastno začel piti. Toda komaj je dvakrat dobro požrl, je spačil obraz m dejal: „Nkj bo kar hoče, tega pa ne bom pil". „Tedaj pa repnico, drugega zdravila ni za te". „Tudi repnice ne bom pil". „Kaj pa misliš? Edino to dvoje more pregnati iz tebe strupeno meso in te ohraniti živega". „Tovariši, pomagajte, če so sam neče obraniti pri življenju, ga moramo mi, primite ga in prisilimo ga, da bo pil zdravila". ; Nekaj fantov je s čvrstimi rokami pograbilo Jernsča in ga položilo znak na klop, dva sta mu odprla usta, gostilničar je pograbil lonec repnice in vlival v odprta usta, Jernač pa je hočeš nočeš požiral in požiral, dokler je bilo kaj v loncu. „Zdaj pa le hitro domov v posteljo, da j s« dobro spotiš. Pa hitro stopi, da se malo pretreseš, ker šele potem bo prišlo zdravilo do popolnega učinka. — Toda saj sam bi še težko prišel, čakaj, te bomo peljali". Hitro je bil pred gostilno napravljen voz, postlan s slamo, gostilničarjev hlapec je za-pregel, Jernača so vrgli na trebuh gori in šlo je po kamniti cesti kot veter. Ko je gostilničar povedal, da klobase niso bile strupene, temveč da je hotel na ! ta način samo kaznovati sladkosnednega j. Jernača in ga odvaditi, da ne bi segal po tuji lastnini, smeha ni bilo ne konca ne kraja. Vsi so privoščili Jernaču tako zdravilno pijačo. Drugo jutro je vstal Jernač zdrav in čvrst in silno hvaležen je bil gostilničarju, da ga je obranil pri življenju. Klobas pa ni od tedaj nikoli več kradel. volilcem že ob jednem z izkaznico in glasovnico za glavno volitev. Kaj ja važno za ožjo volitev? Pri ožji volitvi sms se na glasovnico napisati le ime enega izmed istih dveh kandidatov, ki sta pri glavni volitvi dobila po največje število glasov. Glasovnice z drugim imenom so neveljavne. Ali se lahko glasovnica in izkaznica izročita komu drugemu, da ta za koga gre volit? Ne, vsak mora voliti vedno osebno. Kdor pošlje koga drugega k volitvi, dasi ravno ve, da sme le sam osebno voliti, ge ravno tako, kakor tisti, ki gre za njega volit, kaznuje z zaporom. Spomini z romanja v Rim. Piše kmet iz mariborske okolice. (Dalje.) Od cerkve sv. Pavla smo se peljali v cerkev sv. Petra, kjer je bil križan na hribu Janiknlu. Cerkev je lepa, pa priprosta. V desetih kapelah je mnogo slik in kipov. V dvoru med cerkvijo in frančiškanskim samostanom stoji lep okrogel tempelj, obdan z marmonatimi stopnicami in stebri. Razdeljen je v dve kapeli; v zgornji stoji na zalem altarju lep kip sv. Petra in v spodnji so vidi na sredini mesto, kjer je bil sv. Peter križan na povelje kruteža Nero, ki je sam kmalo potem umrl. Cesar Nero, ki je toliko grozovitosti storil, dal neste-vilno ubogih kristjanov mučiti na najstrašnejše načine, dal zažgati mesto Rim na rovaž kristjanom, je moral bežati pred uporniki, ter so je sam usmrtil, ko je uvidel, da jim ne zbeži. Sv. Peter je v Rimu kot škof in papež bil zelo delaven. Stanova! je v hiši sv. Pudenta starešina, ter učil, krstil, božjo službo opravljal, vernike zbiral po katakombah in povsod v mestu, škofe posvečeval ter jih pošiljal v razne kraje sveta. Vjet je bil dvakrat; prvič v Jeruzalemu, kjer ga je angdj iz ječe otol, drugokrat v Rimu, kjer je bil zaprt v mamertinski ječi. Na čudežen n&Čin so se ohranile verige, v katere je bil vklenjen tukaj in poprej v Jeruzalemu. Oue v Jeruzalemu je podaril tamošnji škof leta 439. cesarici Evdoksiji, katera jih je poslala v Rim. Ko so je sv. papež Sikst III. doteknil s temi rimskih, so se oboje zvezale, kakor bi jih skoval kovač. Za spomin sem si kupil malo, po njih posneto verižico za žepno uro. Tudi tukaj je mnogo raznih znamenitosti, slik iz čudežnih dogodb itd. Pa čas nas je priganjal dalje po našem vzporedo. Mikalo mo je, si pogledati Vatikan, namreč vrte, muzeje itd. Brž ko se pripeljemo blizo trga sv. Petra, grema s tovarišem k švicarski gardi, da nama dovoli vstop. Knjiga kažipot, katero sem si kar drugi dan v Rimu za 7 frankov kupil, mi je dobro služila.- V knjigi jo vsak važnejši spominek popisan in po muzejih vse po številkah zaznamovano in označeno, kje je vbod, koliko se plača vstopnine itd. Romarji smo imdi po celem Vatikanu povsod prosti vhod in le vodnikom, portirjem in raznim strežajem je treba dati napitek. V Vatikanu je shramba vse umetnosti, premnogo krasnih umetnih slik, umotvorov, knjig, rokopisov, kipov in različnih darov j od cesarjev, kraljev in od vseh stanov. Tukaj je prava zakladnica krščanske umetnosti. Tukaj se slikarji izobražujejo in mnoge sem videl slike posnemati; pa dobro posneti se malo kateremu posreči. Kako umetne so tukaj različne podobe od znanih starih slikarjev, ki predstavljajo podobo Marije, razne svetnike in čudežne dogodke, to se niti popisati ne da. Tukaj bi se človek cel teden ne naveličal gledati, knjige ter razni denarni prispevki od V nekatere podobe, katerih zgodovina mi je bila znana, sem se celo zamislil in moj tovariš k e je vedno dregal, da dalje pri-dema. Težko sem se ločil iz teh krasnih nameni, tndi za Koroško, so čisti in plemeniti, za to pa tudi za bodočnost skupno na delo I Potovalna knjižica za slovensko-nemško mejo! Po zaslugi Slov. kršč. socialne zveze, katera se v zadnjem času živo zanima tndi za obmejne Slovence, zbirati so se pričele vrlih rodoljubov za obmejno knjižico. V zadnjem mssecu dne 13. aprila je poslala po svojem delavnem pooblaščencu č. g. Jožefu Kranjcu, ucuiia. xuatku dolu no iuvui u* tuu jtkiaouiu . * ^ + i prostorov. Krenoma jo v papežev vrt. Dne ; kapelanu pri Sv. Petru niže Maribora, tja 7. marca bilo je vse v listja kakor pri nas v maju. Ker so tukaj razne južne, vedno zelene rastline in drevesa, se mi je zdelo kakor bi res bil na drugem koncu sveta. Vrt je razdeljen v gozd, po kateremu je mnogo starih, iz belega marmorja izklesanih krasnih kipov raznih vrst, pa ve-večino vsakemu manjka roka, noga, prst ali celo glava. V vrtu jo tudi po 1 urški jami posneta lurška jama in podoba D. M. č. sp., potok, razni vodovodi, jako izboren majhen vinograd, edino razvedrilo sv. očeta. Romarji so si jemali in knpovali reznike | dobijo druge, trt in jemali cvetlice v spomin. Čudno lepi so vrti za zelenjad in krasni parki, v katerih sem videl precej ptičic, za katere je menda tukaj edino varuo zavetje. Kajti po Laškem je grda navada, da ptice lovijo kolikor le morejo. Na trgih sem večkrat videl celo majhne, mrtve, oskubljene ptice menda tudi — lastavice — na prodaj. Čudil sem se, da vlada ne prepove moriti in loviti take koristne ptice. Čas naju je silil iz tega milega kraja oditi ter se pripraviti za drugi dan 8. marca na sv. obhajilo v cerkvi sv. Petra in potem sprejem pri sv. Očetu. (Dalje prih.) Domače novice. Naše misli. Sedaj bodo zopet volitve. Mnogi čitatelji so brezdvomno pričakovali, da bomo že danes pisali o kandidatih. Toda dogovorilo se je, da do 10. maja, ko se bo vršil zanpni shod v Celju, ničesar ne gor k Spodnji Sv. Kungoti 85 močno vezanih knjig. Te prekorigtne knjige za našo mejo so različne vsebine: gospodarske, nabožne, krajepisne, naravoslovne in tudi zabavne itd. Knjige se dobivajo pri domačem fanta Francu 6 r a n d o s • k , ki jih je v tem mescu že črez 50 razposodil. Opozarjamo našo ljudstvo tega okraja, da si knjige pri njem izposojujejo, jih preberejo in zopet nepoškodovane vrnejo. Na to lahko zopet Zvezi pa kličemo: Le tako naprej 1 Naj kali, raste in se razcvita ta potovalna knjižnica, kateri bi bilo želeti, da jo dobijo sčasoma vse obmejne fare. Le tako bodemo pričeli reševati, kar se še rešiti da! Grozdje o Veliki noči so videli v slovečem vinogradu na Prihovi v takozvanih Jamnah pri Konjicah. Pač redka prikazen! Vaje pijonirjev na Dravi pri Ptuju bo imel tam nastavljeni pijonirski bataljon št. 15 od aprila do sreda septembra. Splavarje opozarjamo, naj pazijo, kedaj so vaje, kar tedaj pot po Dravi ni prosta. Toča je na velikonočno nedeljo in Belo nedeljo po Spodnje Štajerskem naredila precej škode na sadacm drevju in trtah. S strahom gleda kmet, kaj še le bo, ker letos toča klesti tako zgodaj in pogosto. Tretji slovenski katoliški shod in obmejni Slovenci. Mi slovenski Štajerci ob meji smo z velikim veseljem sprejeli vest, da se bo vršil latos koncem avgusta v beli objavimo v listih. Ampak kadar pride Čsa •; Ljubljani katoliški shod. Kajti mi obmejni volilne agitacije, takrat upamo, da bodo naši mladeniči stali zopet v ospredju naj-delavnejših agitatorjev. „Novi Slovenski Štajere“ je na naše misli odgovoril, da ni proti nam ustanovljen, ampak da se bo z nami boril proti skupnemu sovražniku. Vrlo dobro, nag veseli! Namškutarski trgovci bodo imeli prihodnje dni v Ptuju posvetovanje. da postavijo svojega kandidata za peto knrijo. Kandidat mora biti pristaš nemškutarskih trgovcev in krčmarjev in le na videz se sme laskati kmetom in delavcem, da drži ž njimi. Radovedni smo, kje bodo našli tako podlega hinavca! Večina šnopsarij v Ptuju, Celju in Mariboru ima izmed Časnikov samo „Štajerca" na razpolago. In vendar se nekdo jezi, če mn rečemo, da je šuopsarski list. Resnica oči kolje, so pravili nekdaj Slovenci, ko še med njimi ni bilo nemškutarjev. Svoje prijatelje na Koroškem prosimo, da nam vkljnb vsem napadom, ki so se v zadnjem časa javno in prikrito izvrševali proti nam, ostanejo zvesti v dopisovala in razširjanju lista. Kdor pozna razmere pri našem lista, ve, da ne iščemo gmotnih dobičkov, ampak da leto za letom žrtvujemo velike svote za probnjo in pouk ljudstva slovenskega. Naši Slovenci najbolj jasno izpoznavamo, da nam je treba k vspešni hrambi naše moje poleg narodne pred vsem žive katoliške zavesti. Tisti „narodnjaki0, ki se hvalisajo s svojo „absolutno narodnostjo", a se zraven tega boje katoliškega imeua kot hndič križa, so navadno brez izjeme slabi branitelji domovine in pravic slovenskega naroda. Brezverski slovenski liberalizem je najboljša ter najjakša zaslomba danes tako razevetajoči se nemškntariji na Štajerskem. Zatorej naprej prava katoliška in ž njo vred narodna zavest na štajerskem; le edino združena krščanska in slovenska ideja ima med priprostim ljudstvom življenje, dočim puhli liberalizem kruli s praznim želodcem — brez ljudstva! Hvala vam, neustrašeni možje, ki hočete oživotvoriti idejo o tretjem katoliškem shodu! Živilo katobško-slovensko ljudstvo in naša ideja! Železniška zveza Ljntoiuer—Ormož. Od južnožolezniške postaje Ormož nameravajo interesentje zgraditi novo železnico v Ljutomer. Dotični načrt je že izdelan. Stroški so proračunjeni na 700.000 K. Nameravana postajališča so : Pavlovci, Žiro-vinci, •V Sredi Ljutomer, Središče in Ivanjkovci, maja t. 1. bo komisionalno ogledo- vanje nameravane proge. Za ta projekt je zlasti zaslužen načelnik ljutomerskega okr. zastopstva gosp. veleposestnik Kukovec. — Tehnični operat in proračun za to novo zvezo je napravil gosp. inžener Legros. — Ce sa načrt vresniči, bo to velike koristi za Ljutomer in njegovo vinorodno okolico. Občinske volitve v Celju se vrše letos 10., 11. in 12. maja. Kakor so že večkrat pokazali, ne trpe mestni očetje v svoji sredi nobene opozicije, no nemške, ne slovenske. Ko so posknšali pri zadkih volitvah nezadovoljni prodreti s svojimi kandidati, so nemški prvaki pritisnili s takim terorizmom, da je na dan volitve vsa nemška opozicija izginila kakor kafra. Svoje ki-movce za občinski svet je imenoval 1. maja dr. pl. Jabornegg. 8v. Kuniginda na Pohorji. Vkljnb slabemu vremenu na belo nedeljo je dekliška zveza imela velevažni shod v društveni sobi. Govor so imeli č. g. župnik o ab-stinentski zvezi ter o namenu vzdržnosti. In kaj še vež? Kupila je Zveza nov harmonij, jki stane, kakor je slišati, nad sto kron. Namen ima, da bi se mladina razveseljevala in poučevala s poštenimi pesmicami, kar so je že ta dan zgodilo v čast Mariji kratici majniški. Ta veseli mesec majnik hočemo svojo kraljico tudi z lepimi pesmicami proslavljati. Zvezinemu dobrotniku in sotrudniku pa stoterna zahvala! — Tajnica Marija Okrožnik. Sv. Peter niže Maribora. „Nesreča nikoli ne mirnje!" Resničnost tega pregovora zdaj bridko sknša mladenič Franc Cafuta, hlapec pri Janeza Bračku v Nebovi. Kakor po navadi so tudi letos streljali o Veliki noči z možnarji. Na velikonočno nedeljo zjutraj med rano službo božjo je on nabijal možnarje. Da bolj poka, nabijajo jih z železnimi klini. Ne da bi na smodnik kaj papirja djal, ga tlači, ker pa železo cb železo da iskre, se smodnik vname in ubogemu Franceta razmesari palec in kazalec na levi roki. V bolnišnici so mn seveda oba prsta odrezali in zdaj se sliši, da mn nameravajo tudi roko odrezati. Bratskemu narodu slovenskemu, ča-stivoem sv. Cirila in Metoda. 6 posvečenega Velehrada, zibelke svete vere in krščanske omike vsega Slovanstva se bodo razposlale velepomenljive majhne podobe sv. Cirila in Metoda, naših slovanskih blagovestnikov s slovenskim besedilom. Dohodek bo namenjen vzvišenemu smotru, za obisk groba sv. Metoda, velikega slovanskega apostola, Obračamo danes svoj glas k bratom Slovencem, gorečim častivcem sv. Cirila in Metoda, da bi te male podobe kar najbolj med soboj razširili. Za 6 K, ki se naj pošljejo naprej, bomo poslali 100 izvodov, za 25 K pa 500 izvodov. Velike slike brez okvirja se dobe za 5 K, a v krasnem, umetnem okvirju 20 K. Naročila se naj pošiljajo na naslov „Ruch Cyrillo-Metho-dejsky" na Velebrade (Moravia). Katoliške slovenske časopise prosimo, da to ponatisnejo. Orehova vas. Pri nas imamo pri vsakih občinskih volitvah hud boj, ker bi si radi Stajercijanci in z njimi zvezani nezadovoljneži pridobili večino v občinskem zastopu. Tudi nekaterim naš vrli in zasluženi župan g. Pišek ne ugaja. Ne vemo, kaj imajo ti ljudj« proti njemu. O a je vendar vzor pravega slovenskega župana, ki skrbi za blagor podrejene mu občine. No tudi pri teh občinskih volitvah, ki so bile dne 26. m. m. je spodletelo nasprotnikom, čeravno so vse silo napeli. Vsled malomarnosti nekaterih volilcev se jim je posrečilo dobiti II. razred v roke. Upamo, da bo pri prihodnjih volitvah drugače. Okoslavei pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ker je pri zaanji občinski valitvi zmagala narodna stranka, posilinemski nestrpneži kar besnijo same jeze. Bodi mi toraj dovoljeno, da cenjene čitatelje „Našega Doma" malo seznanim žnjimi. Začeti moramo se-seveda z Bračkotovim generalom, kateri pa ima v svojo največjo žalost slovensko ime: Klobasa. Ta je napovedal svojim pristašem, če zmagajo, da bodo pili kar celi polovnjak „amerikanca". Toda, račun sq delali brez krčmarja, oziroma narodnih volilcev in sedaj toči bivši „gemeinderat" nad irgubo svojega dostojanstva grenko solze, s katerimi misli napolniti prazen vinski sod, kateri je stekel za brezvspešno volilno agitacijo. Bivši župan Kurbus pa kar noče verjeti, da se mu je podrl županski stolec. Koliko dobrega bi še on rad storil za „očko Bračka", pa ti preklicani „slovenski judleki" ga niso hoteli več voliti. Sedaj se hoče maščevati. Slovencev ne bode več jemal na delo, temveč le same pristne Nemce in le samo Nemcem bo hodil orat. Će pa bo ga kateri Slovenec vendar le hotel imeti za orača, tistemu pa bodo računil še enkrat toliko kakor poprej, da nadomesti to, kar je poprej zaslužil z županovanjem. Sicer pa je mislil izvolitev župana zavlačevati, dokler le mogoče, ker mu je jako žal za šaržo. — Njegov brat Jakob tudi joče krokodilove solze nad usodo nemškutarske slave. Svoje-časno je prepustil prostor za spravišče gasilnega orodja, sedaj pa zahteva, da se mora vse podreti. Iz tega namena so odstopili od požarne brambe tudi vsi „Nemci" namreč, oba Kurbusa, Fortarov Tomažek, Petričev Šalamunek, Mirek itd. Požarna bramba pa hvala Bogu odnjihovega izstopa nima nobene škode. Maščevati se baje hoče tudi Štriiklov Becak, ki je na dan volitve agitiral s svojim žganjem, na ta način, da ga bode odslej prodajal le samo Nemcem; Lukovnjak pa bode dal v svoji rudi sekati le samo nemško mlinsko kamenje. — Vse se toraj maščuje in ni čuda, da je tudi mene doletelo maščevanje. Ko sem šel v nedeljo po volitvi od Sv. Jurija, je slučaj nanesel, da srečam enega tistih novopečenih Nemcev, katere bi vse skupaj Štic po nemško kupil, ne da bi kateri vedel za to. Bil je to bivši krojaški učenec Fortarov Tomažek. Dasi ravno je pot>rej potrto hodil, začel je junaško stopati, ko je mene zagledal, popraska se tam, kjer imajo drugi brke ter zmagoslavno reče: „Gutmčgen", misleč, sedaj pa sem mu pokazal, da sem res Nemec. Jaz pa sem sam pri sebi rekel: Če ravno se maščujete nad Slovenci ter se vsiljujete med Nemce, kakor sraka nekdaj med pave, resnica pa vendar je in ostane, da vas je rodila slovenska mati, slovenske so bile prve besede vaše, slovenski govorite sedaj, ker nemški ne razumete, slovenska zemlja vas redi in v slovenski zemlji bodo počivale vaše nemške kosti, narod slovenski pa bode proklinjal vaš spomin. Koroške novice. Koroške misli. Celovškemu lintverju se je že tudi začela gabiti nestrpnost nemških nacionalcev in pri občinskih volitvah jih je nekaj pogoltnil. Zmagala je z nekaterimi kandidati nemška gospodarska stranka. Toda bati se je, da bo tudi ona zašla na pota nestrpnosti. Slovenske koroške občine * ne spijo spanja pravičnega, vsaj vse ne. Okoli petdeset občin je poslalo državnemu poslancu Ploju zahteve, da se volilni okraji za koroške Slovence pravično razdelijo. Na noge tudi druge slovenske občine. Ker je naš dr. Brejc dober odvetnik, zajedno pa tudi dober Slovenec, dela Nemcem velikanske brige. Ne mine teden, da bi ga po časnikih ne napadali. Toda dr. Brejc jih prisili, da popravijo svoje laži. in tako morajo po vsakem napadu zopet poskusiti nov napad. Koroška postaja zelena, vigred je došla k nam, koroški Slovenci pa se vzbujajo, zora vstajenja nam je zaSinila. Baron Pino. Nekdanji trgovinski minister Pino je umrl na svojem posestvu v Borovljah. Pino je pripadal Tasffejevemu ministrstvu in je njegova zasluga, da so ustanovili v Avstriji poštne hranilnice. Ko je odstopil kot minister, so ga imenovali čez nekaj časa za bukovinskega deželnega predsednika. Po svoji upokojitvi je živel na svojem posestvu v Borovljah. Na starost je oslepel. Bil je pravičen Slovencem in osovražen od velikovških nemškutarjev. Svetila mu večna luč! Prvi vlak na karavanski železnim se je odpeljal 18. aprila iz Celovca do Bistrice. Z vlakom se je peljal ravnatelj Proške in člani stavbenega vodstva. V Celovcu je nmrl edini ondotni narodni gostilničar Ferdo C a v s n i k , star 62 let. Na gimnaziji v Beljaka je med 365 učenci samo 10 Slovencev Da se to število poveča, ustanovili so ondotni rodoljubi podporno dijaško društvo „Drava", ki bo tudi revnejšim slovenskim fantom omogočilo študiran j e. V Beljaku je padel 2 letni otrok livarja Antona Mikulava materi iz rok skozi okno v drugem nadstropju, treščil na tla in bil takoj mrtev. V Bistrici pri Pliberku je neki 171etni fant iz Libnč kopal ilovico za izdelovanje opeke. Pri tem je padel nanj velikanski dol zemlje in ga ubil. Izkopali so vsega zmečkanega. Kotmaraves pri Velikovcu. Kakor sem vam že poročal, se je na Manjin praznik v postu pri nas ustanovila Marijina družba. K sprejema so prišle dekleta Marijine družbe iz Ž ih polj z bandero. Sicer naša Marijina družba ue šteje veliko članic, a počasi, upamo, da se z Marijino pomočjo še marsiktera osrči in pristopi. Srečni sta-riši, kterih otroci časte Marijo in žive po njenem vzgledu. Žalostno je toraj, ako ljudje, ki s« prištevajo bolj pametnim, zaničujejo in zasramujejo Marijino družba. Je že tako. Vsaka dobra reč ima svoje nasprotnike in teh se vstrašiti ne smemo. Kotmarska dekleta, le srčno naprej in ne nazaj! Bopodarska zadruga v Sinčivasi je preteklo poslovno leto zopet dobro delovala. Vkljub mnogim težavam bo vodstvo se še tudi nadalje darovalo za kmete, Pliberk. Na veliko nedeljo opoldne je udarila strela v streho slaščičarja Stockla. Ogenj so sosedje takoj pogasili. Prevalje. Na našo pošto prihaja veliki kup ptujskega „Štajerca". Ravuo tako tudi na sosedne pošte, tudi v Pliberku. Bazni ljudje ga delijo med kmete in delavce. Mož, ki prav dobro pozna hudobijo in nevarnost slabega brezverskega časnika, ker je sam na sebi skusil in trpel že škodo, vas prosi, dragi Slovenci, sunite proč res giftno ptujsko kroto. Pošten kristjan in Slovenec ne bere časnika, ki ima prvi namen, nam vzeti naše versko prepričanje in nas prodati protestan-tovskim Prajzom. Sinčaves. Na velikonočni ponedeljek je po sv. maši na Žirovnici pri Klecarju 'napravila naša gospodarska zadruga svoj občni zbor. Predsednik, škocijauski gosp. župan Picej, je pozdravil navzoče in potem so g. Podgorc poročali o letnem računu. Kljub temu, da je lanska letina vsled suše bila slaba, se je vendar sprejelo 21 vagonov žita. Splačali so se stroški. Mnogo je zadrugi koristil g. trgovec Novak, zato ga moramo podpirati. G. Cikulnik-Spajzar v Šmartnu pri Velikovcu pravi, da kmetje okoli Velikovca žele, naj se tudi tam sprejema žito. Sčasoma se želji ustreže. 8ko-cijanski nadučitelj g. Lesjak je pripravljen pripraviti drevesnico v 6kočijami, kjer je boljša zemlja in kjer bode drevesnica boljše uspevala kot v Sinčivesi. Potem so poročali g. Podgorc o kmetijstvu sploh. Bes je sicer, da ima dandanes kmet veliko težav pri gospodarstvu, posebno še radi tega, ker nam primanjkuje poslov. Obupati pa vendar ni treba, posebno če spoznajo kmetje veliko korist zadrug in se združijo. Pomen zadrug, in še sinčaveške posebej je velik. Ako v Sinčavesi ne bi imeli zadruge, bi je ne napravili tudi Nemci v Velikovcu, in posamezni žitni trgovci bi kar po svoji lastni volji določevali žitno ceno. G. Podgorc obljubljajo, da bodo se žrtvovali in storili vse, dolžnost kmetov je, da bodejo zadrugo podpirali ne v korist duhovnikov, kakor nekteri mislijo, ampak v svoj lastni prid. Nazadnje se g. župan Picej zahvali g. Podgorcu in zaključi zborovanje. Šmihel nad Pliberkom. Žnani smo mi Šmihelčani daleč na okoli kot zavedni, verni Slovenci. Za kar bodi nas liberalna nem-škutarija ne bode pohrnstala. Po naši hudi borbi in odločnosti smo imeli dosedaj še solo, v kteri se je vendar Še bolj kot drugod na Koroškem upošteval slovenski materni jezik. Za Veliko noč so nam pa poslali iz Celovca in Velikovca čuden krajčič. Slovenski jezik na naši šoli se naj nad polovico izpodrine in mesto nje se naj šopiri nemščina. Badi tega smo pri nas zelo razburjeni in to tem bolj, ker je tisti veliki šolski gospod v Celovcu Pala izrekel, ko so se prišli naši možje k njemn pritožit, da njih beseda ne pride nič v poštev. Prav je imel isti kmet, ki je na to odgovoril Palatn: Bes je žalostno, da ima kmet samo pravico plačati za šole, a govoriti pa ničesar. To je vnebopijoča krivica. Badi šole še se dosedaj pri nas nismo imeli vzroka preveč pritoževati, če tudi bi lahko včasih še boljše bilo. Znano je, da daleč na okoli nikjer ne dajo kmetje toliko fantov študirat kakor pri nas. In vsi so dobro napredovali, ker so imeli začetni poduk v slovenskem maternem jeziku. Mirovali no bodemo. Bilo bi prav, da se skliče pri nas velik shod, h kateremu naj pridejo polnoštevilno naši stariši in glasno ugovarjajo proti novi krivici! Tinje. Pri nas sicer, kakor znano, nismo najbolj vneti za verske stvari, vendar pa nas zanima, koga bodemo dobili kot novega gospoda prošta. Ljudska govorica je, da pridejo k nam gospod dekan Einspieler iz Podkloštra kot novi prošt. Znano je, da so omenjeni gospod goreč dnhovnik, ponižen in prijazen, in da so so ob jednem zmiraj korajžno potegovali za pravice slovenskega naroda. In tak gospod liberalcem seveda niso po volji, tndi našim tinjskim nemškutarjem ne. Kaj storiti? Pisali 90 g. Einspielerja pismo, seveda brez podpisa, v kterem jim že naprej grozijo in žugajo, da bi jih ustrašili. To jo res grdo. Ljudje, ki se drugače ne brigajo mnogo za cerkev, hočejo imeti povsod, tudi v verskih rečeh prvo besedo. Prepričani smo, da se g. dekau Einspieler ne bodo vstrašili groženj. Gotovo jih bode, ako bodo prišli k nam za prošta, sprejela velika večina tinjskih farmanov z odkritim srcem in odprtimi rokami. Važenberg. Kakor drugod v Velikovcu in okolici, tako so tudi k nam neki zgubljeni študenti in škrici iz Velikovca prišli pobirat podpisov za novi zakon Mnogo podpisov gotovo niso dobili, ker so jim skoraj povsod pokazali duri in rekli, da za nove lumparije, neumnosti in protiverske reči ne dajo svojih imen. Iz drugih slovenskih krajev. V Gorici je umrl č. gosp. Janez Đerma s t i a, vikar v Piaveh. Zlomil si je nogo, dobil je zastrupljenje krvi, odvzeli so mu sicer nogo, a prepozno, moral je umreti. Bil je še komaj 35 let star. Pokojnik je bil izmed prvih, ki so spravili na Goriškem katoliško narodno gibanje v tok. Skozi tri leta je bil urednik „Primorskega lista". Katoliško ljudstvo na Goriškem je izgubilo v njem neumornega delavca! Umrl je v Rovinju dne 25. m. m. v 80. letu svoje dobe prejšnji istrski deželni glavar Matej Campitelli. Goriške mestne dopolnilne volitve Dne 24. aprila se je vršila v Gorici mestna dopolnilna volitev za tretji razred, pri kateri je bil izvoljen za mestnega očeta trgovec Ivan Papis. Vpisanih volilcev v tem razredu je 905, a volitve se je udeležilo le 141. Pa bo kdo rekel, da se Goričani ne zavedajo svojih občinarskih dolžnosti! Po kavarnah in gostilnah zabavljajo, in sicer po vsi pravici, čez slabo mestno upravo in Čez stranke, ki je na krmilu iste, češ, da uima ta klika nobenega smisla za blagor meščanov, ampak da ima pred očmi vedao le svoje lastne koristi. Ko pa pride čas volitev in bi se na čelo mestno uprave lahko postavili razumnejši, delavnejši in bolj nesebični ljudje, takrat se pa omenjeni zabavljači poskrijejo ter puste, da dela omenjena stranke še nadalje z mestno upravo in z mestnim imetjem kakor se ji zljubi. V II. volilnem razreda so izvoljeni bili; Alfred Bozzini, Savorgnani Edvard, dr. Pinaucig Peter in Bramo Ivan. Pri Koprivnici na Dolenjskem so našli Velikansko jamo, v kateri ima prostora najmanje 500 ljudi. Jamo krasijo izvanredno Upi kapniki. Volitev tržaškega župana. Dne 23. m. m. je bil izvoljen za tržaškega župana dr. Sci-pijon Sandrinelli. Podpredsednikoma mestnega sveta sta bila izvoljena svetovalca dr. Feliks Venezian in dr. Alfonz Valerio. Vsi trije izvoljenci so so v daljših govorih zahvalili na izkazani jim časti. V povišanje slavnostnega značaja je galerija sipala v zbornico rudeče-bele-zelene liste z napisom: Viva 1’ Italia! (Živela Italija!) Podržavljenje zasebne nemške ljudske Sole v Opatiji je menda gotova stvar. Na-redbeni list ministrstva za uk in bogočastje prijavlja imenovanje začasnega učitelja K. Etnmer-ja na državni ljudski šoli v Pulju definitivnim učiteljem ad personam na državni šoli v Pulju. Učitelj K. Emmer pa ni nikdar služboval na državni ljudski šoli v Pulju, ampak je voditelj zasebne nemške ljudske šole v Opatiji. Pred par leti je bil imenovan začasnim učiteljem v Pulju, a ostal jo v Opatiji. Takrat je poslanec Spin-čič vprašal v zbornici ministra Hartla, kako se je izvršilo tisto imenovanje. Definitivno imenovanje edaj je odgovor vlade na interpelacijo poslanca Spinčiča! Pišč« s tremi nogami. Juriju Režancu, uradnemu slugi pri mestni hranilnici v Novem mestu, to se pravi njegovi koklji, se je prigodila izvanredna sreča, da se je iz eaega jajca razvilo pišče s tremi nogami. Dve nogi sta bili čisto naravno razraščeni, dočim je imela tretja le dva mala krem-peljčka. Pišče je bilo slabotno, zato so ga poslali kljnb njegovi izvanrednosti na drugi boljši svet, kjer še nimajo piščet s tremi nogami. Čudno brezdno. Nad postajo Preserje aa Kranjskem otvoril je Jakob Bačar gostilno. Pred meseci pa so se v kleti pokazale rnzpokline, ki so se vedno večale in širile. Gostilničar je v kleti razpokline malo razstrelil in kmalu se mu je pokazal globok prepad. Lezel je v njega kakih sedem ur, vendar prepad se je še nadaljeval. V tem hrezdnu naredil bode sedaj Bačar klet, ki bo poleti velike vrednosti. Razne novice. Ribe so deževale v Avstraliji. Med veliko nevihto v državi Qaecnsland v Avstraliji so pričele padati naenkrat z neba z dežjem vred čisto majhne ribice. Mislijo, da jih je odnesel z vodo vred močan vihar na kvišku, odkoder so padle potem na zemljo. Stroj za letanje po zraku. Izumitelj ameriških podmorskih čolnov, Holland, namerava letos preizkusiti novo izumljeni stroj za letanje po zraku. Pravi, da je prepričan, da se mu to posreči. Ta stroj sestoji iz dvojice letalk, ki so podobne onim pri mlinih na veter. Pregibale se bodo te letalke z rokami in nogami. Gorenji dve krili pritrdi Holland pod rameni, dolenji pod bokom. Krila so izdelana iz aluminija in so prav lahka. Izumitelj trdi, da pri letanju z njegovim strojem ne bode nikakega napora, ampak se bo vršilo vse z največjo lahkoto. Navaden pešec, ki prehodi na nro štiri kilometre, prejadral bi z njegovim strojem v zraku najmanj 24 kilometrov. Oe bo le res! Največja hiša na svetu. V Newjorku je začela graditi tvrdka Singer (šivalni stroji) hišo, ki bo največja na svetu. Srednji del bo imel 15 nadstropji. Skupna visokost bo znašala nad 180 m ter bo hiša presegala za 70 m palačo Park Rovver, ki je sedaj največje poslopje v Nevvjorku. Stavba bo stala 1 milijon in pol dolarjev; postavijo jo v 2 letih. Krščanska smrt visokega dostojanstvenika. Lepe, krščanske smrti je umrl predsednik argentinske republike, dr. Manuel Quintana, ki je bil izvoljen leta 1904. Po njegovi želji je obiskal bolnika laplatski škof Terrero. Bolnik je takoj prosil, naj ga škof izpovč in jo prejel takoj po spovedi sv. obhajilo. Ko je postalo predsednika drugi dan slabše, se jo izpovedal še enkrat. Navzočim prijateljem je rekel: „Hočem, da vsi vedo, da želi umreti predsednik kot dober kristjan." Predsednik ni bil vedno najboljši kristjan ali priznava, da vornje v vse resnice katoliške vere in želi v tej veri živeti in umreti. Umrl je z besedami: „Dragi Bog je tako hotel." Mačja palača. Princezinja Viktorija šlezvig-bolšteinska ima v Vindzoru palačo, kjer stanuje 26 mačk. Ta palača je dvonadstropna hiša, ki ima v vsakem nadstropju po dvoje oken. Nadstropja so zvezana medseboj z lestvami. V prvem nadstropju je spalnica, kjer ima vsaka mačka svojo blazino. Kadar je mraz, se segrejejo te blazine s steklenicami, napolnjenimi z mlačno vodo, da bi se mačke ne prehladile. Mačke so najrazličnejših plemen in zelo lepo. Najlepša je ebinebilska mačka z imenom Ptičk, ki ima svojo hišo, kjer vise vse svetinje, s katerimi je bila odlikovana po raznih razstavah. Potresno leto. V maloštevilnih mesecih 1.1906. je nastopila cela vrsta potresov in vulkanskih nesreč. Prvi potres to leto je bil javljen 2. januarja. Čutili so ga isti čas v Gradcu in Zagrebu in več ogrskih mestih. 10. januarja so čutili tudi na Dunaju lahke potresne sunke in istotako po nižjeavstrij-skih, moravskih in ogrskih mestih. Močen potres so imeli 16. januarja v Kalabriji. 21. januarja je razrušil mesta po obredju Kolumbije. Maogo ljudij je izgubilo živ-; ljenje in več manjših otokov je popolnoma izginilo. Ta potres je trajal (seveda z odmori) cel teden. 21. februarja so poročali o potresu iz Kavkaza. Vendar je bilo tam samo nekaj hiš poškodovanih. Meseca marca se je pripetila silna potresna nesreča na otoku Formozi. Več mest je bilo razrušenih, I do 7000 ljudij je našlo smrt med razvalinami. 23. marca je bil potres na Antilih ; in 21. marca v Ustiki, v južni Italiji. Aprila : meseca je pričel bljuvati Vezuv in konec ' te vrste tvori veliki potres v San Frančišku v Severni Ameriki. Mladi ameriški milijonarji in krojači. ; Mladi ameriški milijonarji izdajajo letno ve-' like svote za obleke. Ameriški krojači jim : ne morejo napraviti dosti obleke in zato naročajo milijonarji pri londonskih krojačih. Da bi bile prav in okusno napravljene, bi ’ morali milijonarji sami potovati na Angleško in tam pomeriti. A krojači jih oproste 1 te skrbi in potujejo rajši sami v Ameriko, kjer zaslužijo v kratkem času več denarja, i kakor cela leta na Angleškem. Amerikan-' cem dopada razkošje in zato stanujejo angleški krojači v hotelih prvo vrste, kjer ! vzamejo zase celo vrsto sob. Seveda, so temu J primerni računi. A ameriški milijonar ni čisto nič iznenađen, če plača za obleko 4 do ! 6000 kron. Vezuv jo sedaj popolnoma miren. Iz žrela se še samo dviga v največjem miru * dim. - Nov ognjenik v Jnžni Ameriki. Iz Rio de Jaaeiro poročajo, da se je v državi I Minas-Geras v Braziliji odprl nenadoma po j polnoma nov ognjenik v bližini mesta Pot-Poco d’ Auta. Mesto leži na vznožju visoke in strme gore, ki je gosto poraščena.z drevjem. Meščani so bili po noči mahoma predramljeni iz sna vs!ed močnega in bučnega grmenja. Hiteli so preplašeni iz stanovanj na plan in opazili, da poleg stoječa gora nima več vrba Mesto njega je zijalo veliko žrelo, iz katerega se je kadilo in so švigali iz gore med dimom rdeči pismeni. Reka Conqnita, ki teče tudi ob j vznožju, jo vsa zasuta s prstjo, kamenjem i in debli dreves, ki so se zrušila z ogujo- oika. Reka je izstopila iz struge in se raz l lila po okolici. Ognjenik r močvirju. V Dism&kkem močvirju a« jo odprl ognjenik. V- da po močvirju je postala vroča in paro se ne-prestano dvigajo kvišku. Mod prebivalstvom okoli ležečih vasi vlada veliko vznemirjenje. Dismalake močvirje se razprostira deloma po Virginiji in deloma po eeverni Kaliforniji. Dolgo je nad 60 kilometrov in široko okoli 25 kilometrov. V zadnjem času so se trudili, da bi močvirje oeuiili. To se jim je posrečilo samo deloma. Sredi m čvirja leži globoko jezero. Grozovit potres v Ameriki. V severoamerUkih zjedinjenih državah v pokrajini Kaliforniji leži ob obali Tihega oceana veliko trgovinsko m isto San Frančiško, broječe okoli 350.000 prebivalcev. To meato je imelo grozont potres, dne 18. min. meseca, ki je spremenil prej tako cvetoče mesto v puste razvaline. Prvi, ne preveč močen sunek je bil okoli 5. ur« zjutraj. Ljudje so prestrašeni bežali na prosto. Prvemu sunku je sledil drugi, katerega je spremljalo grozovito bobnenje. Ta sunek je bil straieu in grozovit. Velikanska poslopja so se zmajala kakor drevesa v hudem viharju, na to pa so se zrušila z grozovitim truščem. Kdor je bil v tem tre notku v hiši, bil je podsut pod razvalinami. Največ so seveda trpelo visoke in velike bije. Med drugimi krasnimi in velikimi palačami se je tudi zrušila mestna palača, ki je stala 7 milijonov dolarjev (1 dolar čez 4 krone). Vslecl potresa se je tudi ustalila električna razsvetljava, in zavladala je po celem, mestu tema. Kmalo pa se je zopet zasvetilo. Vnele so se hiše iu kor je bil poškodovan tudi vodovod, niso mogli gasiti. Bili so to grozni trenotki. Ljudje so kakor blazni letali sem in tje in nekaj jih je res znorelo od strahu. Ni pa nič čada; zemlja se jim je gugala pod nogami, njih domovja so bila porušena ali so pa celo gorela, morje je bučalo razburkano, kakor bi bičal njegove valove najbujši vihar. Na nekaterih krajih se je celo razpočila zemlja za meter široko. Požar je pa divjal dalje, in čeravno so Ijndje po prestanem strahu takoj mislili na gasitev, vendar brez vode je bil vsak napor zastonj. Morali so razsireljiti na pol podrte hiše z dinamitom, da so ustavili ognju pot. Žalostno zgodbo pripovedujejo o hotelu, kamor so prinesli težko ranjene. Menili so, da hotela ne bo dosegel ogenj, a so se varali. Do 60 zdravnikov je bilo zaposlenih pri več sto bolnikih, ko je prišlo naenkr&t povelje, da je treba odnesti iz hotela vse ranjence, ker bo v desetih minutah v plamenu. Komaj je bilo izdano povelje, že je začela goreti streha. Vseh težkoranjenih ni bilo mogoče rešiti. Tako hitro se je razširil ogenj, da so morali tisti, ki so še mogli božati, na več mestih preko plamena. Komaj 10. del ranjencev je bil otet. Prizor je bil strašen, ko so upili v plamenu umirajoči ranjenci. Nebo je bilo ognjeno rudeče. Po ulicah so letali otroci, ki so klicali po stariših, pod razvalinami pa so ječali ranjenci. Groze in strašnih prizorov ni moči popisati v kratkih vrstah. Splošno zmešnjavo so porabili roparji, da so ropali. Toda vojaštvo, ki je stražilo mesto, je vsakega brez usmiljenja ustrelilo. Popoldne usodepoluega due je zapretila prebivalstvu, ki je prestrašeno tavalo po ulicah, še druga nesreča — se je namreč blizu mr,ata dolg del železnice, da ni bilo mogoče važati živeža, ljudje so kakor nori puščali mesto. Posebno obupni boji so lakota. Udrl več kilometrov do-zabili Da, takrat je postal čriček slep, in mravlja jo izgubila peruti; toliko čudnega se je zgodilo ta dan. Naš Gospod je sedel cel dan tu veličasten in mil in je ustvarjal in klical v ži /ljenje, proti večeru pa mu pride na misel, da bi ustvaril še malega, rjavega tička, nilo. Obi sti so kolikor mogoče dnle do S „Zapomni si, da se ti pravi taščica, važaii živeža iz bližnje okolica. Pozneje je | taščica — da veš!u je rekel Gospod tičku, Ladi doš’a podpora v denarju, živežu in oblhki i ko je bil dodelan. Postavil ga je na svojo ■ dlan in ga izpustil. ob raorjn, vsak je hotel biti prvi naladiji Pri tem je padlo mnogo oseb v morje in uto- i od države, mest in dni gib bogatih zasebnikov. Drf wa je d >volila en milijon dolarjev. — D igi dan je tudi začelo dežiti, kar je požar ugasilo ILzvakne mesta so raztezajo dve milji na široko in štiri milje na dolgo. Škoda znaša na stotino milijonov. Mrtvih je, kolikor je mogoče presoditi, do pet tisoč, rapjenih okoli deset tisoč ljudi. Potres so čutili po vsej Kaliforniji in Nevadi, pokrajinah ob Tiho* oceanu. Tudi mesto Oakland, ki leži nasproti San Fran- \ cisku in ima 70.000 prebivalcev, sta potres j in ogenj popolnoma uničila. Uničeno je ; mesto San Joač, ki šteje 22.000 prebi- ; valcev, v San Rosa je 10,000 prebivalcev brez doma. Mesti Monterev in Mareland sta razrušeni. V Santa Cruze je nad 2000 mrtvih. Tudi Napa Valey in vsa mesta v okolici zaliva San Frančiško je potres znatno poškodoval. Pri Salinas so je neka gora podrla na velikansko poslopje sladkorne tovarne in podsnla vse delavce. Dne 26. aprila ponoči je bil v San Frančiška zopet močan potres, ki je trajal celo minuto. Povzročil je mnogo strahu, škoda pa je neznatna. Mnogo zidov se je podrlo. Tudi v Oaklandu so čutili potres. Taščica. Spisala Selma LagerlBf. — Preložil France Fr. S. Bilo je v časa, ko je naš Gospod vstva-ril svet, ko ni vstvaril samo neba in zemlje, ampak tndi vso živali in rastline in jim je dal obenem imena. Veliko zgodb nam je znanih iz onega časa; in če bi vse vedeli, bi si vedeli tudi razlagati vse, kar nam je sedaj v sveta nerazumljivo. Takrat se je zgodilo nekega dne, da je naš Gospod sedel v raju in slikal tičke in pošle so mu barve, tako da bi bil lišček ostal brezbarven, če ne bi bil naš Gospod obrisal vseh čopičev ob njegovo perje. In takrat se je tndi zgodilo, da je osel dobil dolga ušesa, ker si ni mogel zapomniti, kako mn je ime. Precej je pozabil svoje ima, ko je naredil par korakov po rajskih livadah in trikrat je prišel nazaj in vprašal, kako mn je ime, tako da jo bfi Gospod že nevoljen in ga je zgrabil za ušesa in rekel: „Ime ti je osel, osel, osel". In pri tem ga je vlekel za nšesa in mn jih je nategnil, da bi boljo slišal in si zapomnil svoje ime. Isti dan se je tudi zgodilo, da je bila čebela kaznovana. Ko je bila ustvarjena, je šia precej nabirat med, in živali in ljudje, ki so zapazili, da je med sladek, so prišli in ga hoteli pokušati. A čebela je hotela vse obdržati zase in je odpodila s svojim strupenim želom vse, ki so se približali satovju. Ko je Gospod to videl, jo je precej poklical k sebi in jo kaznoval. „Dal sem ti opravilo, da nabiraš med, ki je najslajše, kar je vstvarjenega*, je rekel Gospod, „a s tem ti nisem dal pravice, da robato postopaš s svojim bližnjim. Vselej, kolikokrat boš koga zbodla, ki se bo hotel približati medu, boš morala umreti 1“ Toda ko je ptiček nekoliko časa letal okoln in si ogledal lepo zemljo, na kateri bo moral živeti, mn je prišlo na misel, da bi s« sam opazoval. Tedaj je videl, da je popolnoma rjav, da, celo grlo je rjav. Taščica se je obrnila in vrtela ter ogledovala v vodi, a nobenega rdečega peresa ni hotelo biti. In ptič je letel b Gospoda nazaj. Naš Gospod je sedel mil in dober na prestolu, iz rok pa so mu poletavali metuljčki, ki so mu letali okoln glave, golobje so grulili okolu njegovih ram, in okolu njega so priraščale iz zemlje vrtnice, lilije in drage krasotice med cvetlicami. Mlademu tičku je tolklo srce od tesnoba, a vendar jo letel v nežnem loku vedno bližje in bližje h Gospodu in je obsedel nazsdnje na njegovi roki. In Gospod ga je vprašal, kaj želi. „Samo eno rež bi te rad vprašal", je rekel tićek,. „Kaj pa bi rad vedel?" je vprašal Gospod. „Zakaj nisi meni dal nobenega rdečega peresa? Tako rada bi bila tudi rdeča, kakor so mnogi drugi ptički". Iu tiček je proseče pogledal Gospoda s svojimi malimi, črnimi očmi in obrnil glavico. Okoli in okoli je videl fazane, čisto rdeče in potresene z zlatim praškom, papige 7. lahno rdečim vratom, pateline z rdečimi rožami, da molčim o metuljih, ribah zlaticah in cvetlicah. In prav gotovo si je takrat mislila taščica, da bi samo mala kapljica barve zadostovala in njene prsi bi bile rdeče in ona bi bila lepa ptička? In taščica je čakala, da bi Gospod rekel: „Saj res, prijateljček, vidim, da sem pozabil tvoje prsi rdeče pobarvati; čakaj samo trenotsk in vse se zgodi". A Gospod se jo nežno posmejal in rekel: „Ti moraš sama gledati, da si rdeče prsi zaslužiš." S temi besedami je naš Gospod zopet dvignil roko in taščica je letela zopet v svet. Zamišljen je letel ptič doli v raj. Kaj pa naj stori tako majhen ptiček, da si zasluži rdeče perje? Edino, kar je prišlo taščici na misel, je bilo to, da je spletla svoje gnjezdece v trnje. Zdelo se je, da hoče čakati, da ji pade cvetni list rože na grlo iu obstane tam. ter ji tako da svojo barvo. * * * Neskončno mnogo let je preteklo od tega dne, ki se smo imenovati najveselejši dan za zemljo. Od takrat so vsi ljudje in vse živali zapustile raj in so razširile po zemlji. In ljudje, so že toliko napredovali, da so znali obdelovati polje, da so se vozili po morja, delali so obleke in okraske, da znali so že zidati velike tempeljne in mogočna mesta, kakor Thebe, Rim in Jeruzalem. In napočil je nov dan, ki tudi dolgo ne bo pozabljen v zgodovini zemlje, in V jutro tistega dne je sedela taščica na nizkem, golem gričku pod jeruzalemskim obzidjem iu je pela svojim mladičem, ki jih je imela v malem gnezdecu med trnjem. Taščica je pripovedovala svojim mladičem o čudnem dnevu stvarjenja, kakor je tako vsaka taščica pripovedovala od prve dalje, ki je slišala božjo besedo in je izšla iz božje roke. „In glejte,* je žalostno končala, „toliko let je preteklo od dneva stvarjenja dalje, toliko rož je cvetelo, toliko mladih tičev se je že zleglo iz jajec, da jih nihče ne more prešteti, a taščica je še vedno tist majhni, rjavi ptiček in ni se mu še posrečilo zaslužiti si rdečega grla." Mladiči so široko odprli svoje kijune in so vprašali, če niso njihovi predniki nikoli poskusili, izvršiti kako tako velikansko delo, s katerim bi si bili pridobili dragocena rdeča peresca. „Vsi smo storili, kolikor smo mogli," je rekla mati, „a vsem se je še ponesrečilo. Precej prva taščica je našla drugega ptička, ki ji je bi) Čisto podoben in vzljubila ga je s tako močno ljubeznijo, da je čntila, kako so žarele v nji igeae prsi. In mislila si je: Sedaj pa že razumem. Ljubi Bog hoče, da tako vroče ljubim, da se bode moje perje pobarvalo od ljubezenskega plamena, ki gori v mojem srcu. A ponesrečilo se ji je, kakor se je ponesrečilo vsem in se bo tudi vam." Mladiči so žalostno začivkali iu so začeli že žalovati radi tega, ker ne bo nikdar dičila rdeča barva njihovih prsi. „Tudi od pe kron in t) kron. Natančen popis zastonj. jjpSp*’ l'red ponarejenem blagom se svari, Prodaja samo iznajditelj 5 (8) Rudolf Gegenbauer, Neulengbach (Nižjcavstrijsko). li '»vijte I H NAROD ! KOLEK! P mb * 9 4 Domače platno, 20 m, 4*20. Vojaško platno, 20 m, 4’—. Posteljna oprava, barvana, 23 m, 4-60. Moćni Sifon, najbolj, vrsta, 23 m, 3'60. Konfekcijsko platno, belo, zelo močno. 1 komad 23 m, samo 6-60. Atlas-gradl za postelje, bel, rožnat, 120 cm širok, 1 m 48. Angin za napolnjevanje perja 120 cm širok, rožnato ali rumene barve, 1 m 45. Obrisalke (frotier), beli, z lepimi reki 20, Odeje (šivane), iz najboljšega turškega kretena ali ruša, samo l-90, 2'40. Zastori, iz čipk ali volnati, dva dela, za eno okno, sedaj samo 1*80, 2-20. Kavina garnitura, obstoječa iz 1 ka-vinega prta in 6 sorvijet, samo 1'20. Suknene 6bleke za otroke od 3—9 let samo 2'20. Štajerski kostimi za otroke od 3—9 let, sedaj samo 3-60 do 4'—. Suknena obleka za fante od 9 -13 let samo 6*—. Suknena obleka za gospode, trpežna, vsaka velikost, samo 8-60. Modna obleka za gospode, najfinejša, vsaka velikost, samo 10-— do 13.—. Suknene hlače za gospode, vsaka velikost, sedaj samo 2-30 do 3-—. Štajerska obleka za gospode, vsaka velikost, sedaj samo 11‘50. nogavice, pleteno, 1 par —'IS. Moško nogavice, 1 par —•16, —‘IS, ^O. Hlačni cajg, 1 20 m za 1 hlače, —'96. Perkal robec, lepi vzorci, 1 kom. ■—•30. Slamnice (Strohsack). velike, iz najboljšega cviliha aamO —'80, MO. Atlas-satin odeja, velika, z dobro belo volno napolnjena, samo 3'50. Pukao o perje brez prahu 1 kg l'—, 1‘80 in l-60. Ovratnik iz Sifona, 1 komad 15, 18. Srajca iz vojaškega platna 76. Oksford srajca, močna 77, 85, 95. Mollinos sraica, močna, 74. 1 predpasnik iz lincerskega druka, za nošo na obeh straneh 48. Predpasniki za otroke (SchliefschUrzen) močni, iz pisanega perkala, se dd prati 1 2 3 4 5 6 l«t. 80 85 88 42 46 60 kr. 1 matraca, enodelna, z afrikansko travo napolnjena 6'—. 1 matraca, tridelna, z afrikansko travo napolnjena 7'—. 1 matraca, žimnata, (Rosshaarmatratze), tridelna, 20 — in 26-—. Delavske obleke iz plavega platna ali cviliha (Schlosseranztige) 2’60. 1 modna kravata, svilnata, dolga 30, 35,50 1 šifon srajca, fina 1‘—, 1'80. 1 naprsje, belo ali pisano 80, 35. Dežnik za gospođe ali gospe 1*40, 1'80. 1 svilnati robec 86, MO, l-80, 2‘—. N a» 3 fi) Tl 3 0< Ml sr N u a o (0 £ Imi (D I ♦ t * ♦ * * I * * ♦ * t * * * * II -■t Alojzij Cirili ušek. Manufakturna trgovina „Pri Amerikancu6* samo v Mariboru, Glavni trg. T3 S* 1 3 Ml O 3 * * f £ fr Ifr I