L "Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. rj| no. — st. 1341 •t tk« A«t n...■!,, i. IMT, »IIUHO •t Mtftk M. iatr chicago, ill., m. maja (may 25,) 1933. fnUULÁ MW W. MO iL leto — vol. xxv1i1. DRŽAVNIKI UBLAZUJEJO VOJNO NAPETOST NEUSPEHI PRIZADEVANJ ZA [ nov naval bonusne armade v Washington ZDRTJE ZOB MILITÄR IZMU Konflikti v Hitlerjevi taktiki.—Mirovni govor fv maščevalnem ozračju.—Neiskrenost diplomatov V SLED bojazni, da vojna napetost v Evropi lahko vsak hip zaplamti nov svetovni vojni požar, je ameriški predsednik Roosevelt naslovil vladam 54. držav po svetu apel, naj se odločno in iskreno izrečejo za mir. Klic za izjavo k miru je poslal tudi predsedniku sovjetske Unije. Rooseveltov nepričakovani predlog je bil šahova poteza v igri za vodstvo in svetovno pozornost. Ves svetovni tisk je javnost že par dni pripravljal na govor kancelarja Hitlerja, ki naj bi bil nekaka napoved vojne od strani Nemčije proti vsem, ki ji ne priznavajo enakovrednosti na odru diplomatičnega upoštevanja. Hitler je za svoj nameravani govor sklical državni zbor, kar je povečalo sumnje, da bo vrgel v svet kup groženj in s tem onemogočil vse akcije za pomirjenje od-nošajev med deželami. Pričakovali so cek), da bo odrekel vsako veljavo versaillski pogodbi, proglasil "neodvisnost" Nemčije v vprašanju oboroževanja in s tem zanetil ne samo novo tekmo v jačanju armad nego porušil vse malenkostne uspehe raz oborožitvene konference v Genevi in jo v bodoče popolnoma onemogočil. Svet bi bil torej ipotisnjen prav tik praga nove svetovne vojne. Predsednik Roosevelt pa je s svojim proglasom obrnil pozornost svetovne javnosti s Hitlerjevega vojnega rožljanja na mir, zaipopaden v predlogu a-meriške vlade, in v drugi vrsti je Hitlerja diplomatično pri-moral ,da je svoj namerovani govor usmeril bodisi v prilog pomirjevalne politike in razo-borožitve, ali pa se bi moral svetu predstaviti za glavnega krivca, ki tišči v novo evropsko in svetovno vojno. V teh okolščinah je bil nepričakovani Rooseveltov klic senzacija; ampak tudi Hitler jev govor naslednji dan pred državnim zborom, čigar večina je poslušno orodje fašizma, je presenetil svet Hitler, ki je do tega dne govoril vedno kot militarist in grozil, da spremeni vso Nemčijo v vojašnico, se je hipoma okrenil v pacifista. Obljubil je, da bo Nemčija sprejela Rooseveltov predlog za pomirjenje in se zavezala, da ne bo poslala svojih čet preko meje, dalje, da ne bo pojačala svoje armade, in da je pripravljena razpustiti tudi sedanje svoje čete, če store enako i druge dežele. Zelo taktno je konrftatiral dejstvo, da nima Nemčija—niti ne ostali s ve*—od nove vojne pričakovati ničesar razen škodo in končni kaos, v katerem bi navsezadnje bržikone triumfi-ral boljševizem. Hitlerju je torej predvsem za poraz mednarodnega delavstva. Fašistični in drugi poslanci nacionalističnih strank so Hitlerja sprejeli na dan njegovega govora v uniformah in z AKO UPOŠTEVAMO, DA SMO SLOVENCI V AMERIKI LE PRAV MAJHNA SKUPINA, JE Proletarec triumf na pouu delavskega Časnikarstva v zed i njenih državah. vojaškim pompom. Na ulicah so bile velike čete fašističnih prostovoljcev v militaristični opremi z godbami in vsemi potrebnimi pritiklinami,ki napravijo na gledalca vtis pripravljenosti na vojno. In v tej senci navdušenja za "osvobodilno vojno" je Hitler govoril pod pritiskom okolščin za mir tako spretno in s tolikšnim poudarkom, kot doslej še noben nemški kancelar od padca monarhije dalje. Poročevalci tujih listov so presenečeno str-meli. AJko bi nastopil tako pacifistično kak prejšnji kancelar, bi ga fašisti strmoglavili z revolucijo vsled "veleizda-je". Ampaik Hitlerju so ploskali. In v Parizu, kjer se ob-ljubovanega nemškega militarizma najbolj boje, so neuradno nemudoma pojasnili, da jih je Hitler g svojimi mirovnimi overturami sicer iznenadil, da pa mu ne verujejo; kajti, ako je bil iskren v svojem zagotavljanju mirovnih namenov dan ipo Rooseveltovem predlogu, tedaj je lagal ves čas svoje propagande, s katero si je pridobil večino ljudstva z ob-Ijubovanjem, da bo iz vo je val Nemčiji prvenstvo pa najsibo mirno na konferencah ali z armado. In ker Versaillska pogodba Nemčiji ne dovoljuje več kot 100,000 mož armade, si jo je Hitler povečal z organizacijami prostovoljcev, ki se navidezno vežbajo za parado, v resnici pa se izpopolnjujejo v vojaški umetnosti z vidika, da se jih lahko takoj uporabi v slučaju vojne.. Hitlerjev odgovor je kljub vsem tem dejstvom spravil francosko diplomacijo v zagate. Francija poseduje danes najjačjo armado v Evropi. Po mnenju vlade v Paiizu je to zdaj edina garancija proti nevarnosti nemškega vpada preko francoske meje. Hitler tpa je prošli teden zagotavljal, da tega ne bo storil. Pariz odgovarja, da je z vpadom ves čas grozil, in da so ga ravno neprestane grožnje Franciji napravile popularnim med maso. Zato Francija smatra, da nima nikakega vzroka verjeti eni Hitlerjevi izjavi bolj kakor drugi. Po njenem mnenju je Hitler militarist, zato je vsaka (Nadaljevanje na 2. strani.) Pb zmagi F. D. RooMvella j« za gibanj« veteranov, ki hočejo takojšen bonu», slabo izgledalo. Zavrtala je zahtev*, po «tonu* mi ji !h» zahtevati bonu» je bilotnepatrioticno. Sedanji predsednik je celo odvzel veliko milijonov dolarjev raznih podpor, ki »o jih dobivali bivii rojaki ali njih vdova. Zdaj pav ko je inflacija vzaicocijena, si mislijo vete- rani, da ni nobenega vzroka, čemu ne 6>i vlada tiskala par milijard doUrjev papirja vec ali manj. In se spat zbirajo v taborih v Washing tonu ter v sosednih mestih, v namenu, da s swjo prisotnostjo izsilijo bonus. Na sttki je newyorski oddelek bonusne ekspe-dicije pred odhodom v glavno mesto. Mož, Zaznamovan s sulico, je komandant Alman. Obsežni vladni načrti za reguliranje industrije in za nove javne gradnje Leta in leta je ameriški kapitalizem rohnel proti vmešavanju vlade v privatni biznis. Zdaj pa se sam opira nanjo in jemlje od nje potonila v milijardah dolarjev. Ampak sama posojila ne bi zadostovala, zato je Rooseveltova administracija izdelala načrt, ki naj bi prisilil vsako vejo industrije, da se organizira zase, in določi v svojem področju minimalne cene produktom »dolgost delavnika in minimalne plače. Podjetja, katera bi se upirala, pa bi porinila vlada v njih vrsto. V ta namen bo Roosevelt imenoval generalnega e-konomskega diktatorja za reguliranje industrije, in potem še komisarje za nadzorstvo nad posameznimi panogami industrije. Tak je uvod v prehajanje iz strogo privatnega v državni kapitalizem, za katerega se je odločila ameriška vlada v nameri, da reši bogataše in ob enem gospodarstvo. V predsednikovih krogih domnevajo, da bo s takimi metodami armada brezposelnih znižana v dogledni dobi, to je enkrat prihodnje leto, za o-krog šest milijonov oseb. Če bodo uspeli, jih ostane okrog devet milijonov še vedno nezaposlenih. Za nova javna dela določa vladni načrt nad tri milijarde dolarjev; ta vsota bi po njenem mnenju omogočila zaslužek okrog trem milijonom Bogastva cerkve v Španiji preidejo vsa v last države Pred padcem monarhije je posedovala katoliška cerkev v Španiji tretjino vseh bogastev v državi. Ne samo posestva, tudi velik del industrije je bil njena posest. Ves šolski sistem je bil popolnoma v njeni obla sti. Republika pa je vso njeno imovino, vključivši cericve, proglasila za državno svojino in ta akt je parlament odobril z 278 .proti 50. glasovi dne 17. maja. Da-li ga bo mogoče izvesti v tej striktno katoliški deželi brez nadaljnega krvo-htja je še vprašanje. Katedrale in cerkve bodo sicer tudi kot državna last na razpolago katoliški duhovščini, katera pa se bo morala pokoriti dekretom republike in se držati le v mejah bogoslužja. Do junija prihodnjega leta prenehajo tudi vse katoliške šole v Španiji. V tem času mora republika v nadomestilo zgraditi nov šolski sistem za okrog 600,000 učencev, kateri so pohajali prej v 7,000 katoliških šol. Revolucija v Španiji proti monarhizmu in kle-rikalizimu ima težave zaradi boja med naprednimi struja-mi, toda socialisti so (prepričani, da bo uqj)ela. brezposelnim, odtale tri mili jone pa bi vzela nazaj privatna industrija viled vladnih naročil potrebščin za javna dela, in pa vsled pevečane kupne moči ameriškega ljudstva. Sredstva za nova javna dela bi vlada dobila deloma z inflacijo, ki pa mora biti "kontrolirana", in vBled tega bi bilo treba za odplačilo za nove dolgove novih davkov. V ta namen bi vlada potrebovala $220,000,000 novih dohodkov na leto, bodisi z davkom na /potrebščine, povišanja davkov na dohodke, ali z odpravo pro-hibicije, da ji bi do novega vira pripomogel davek na žganje, in predlagano Je tudi, da se obdavči vse glediške in druge vstopnice od vsote 20c naprej. Zdaj so vstopnice do vsote 40c davka proste. Vladni načrt določa gradnjo novih cest in v ta namen se naj bi potrošilo $400,000,-000; za nove vojne ladje $100,000,000; za novo opremo armade $100,000,000, v slučaju, da se razoborožitvena konferenca konča s fiaskom; podiranje slumsov in gradnja novih stanovanjskih hiš (vsota v ta namen še ni določena); gradnja javnih stavb (vsota še nedoločena); izboljša vanje prirodnih virov, kot pogozde-vanje, gradnja nasipov, reguliranje rek itd. In končno določa vladni načrt nadaljna posojila železnicam, ki naj bi jih porabile za popravljalna dela na progah in za izboljšanje o-preme. Zaeno s temi javnimi deli se bi morala reorganizirati vsa privatna industrija v karte le pod vladnim nadzorstvom, v s vrh o, da se bi omejilo produkcijo v smislu potreb, in da se bi odpravilo konkurenco, ki je po mnenju vlade največ kriva, da so padle mezde delavcev na ničlo zaeno s cenami pridelkov in produktov. Tudi cene poljskih pridelkov bi kontrolirala vlada. : Eno največjih javnih del bo podvzela v Muscle Shoals, kjer je bilo med vojno investiranih v elektrarnah in nitratnih napravah že mnogo milijonov ljudskega denarja. Predsednik Roosevelt smatra, da bi ta notranji program za enkrat zadostoval; veliko se nadeja tudi od ekonomske konference, katero sklicuje skupno z MacDonaldom v Londonu. Pričela se bo 12. junija. Zanimivo je, da se kapitalizem v naporih za samo-ohrano oprijemlje tudi mnogih toflk iz socialističnega programa, uvidevajoč, da je boljše izgubiti nekaj kakor jpa vse. Obilica denarja v londonskih bankah Banke v Londonu so založene z denarjem toliko, da znižujejo obresti na vloge, pet največjih bank pa ima v načrtu, da bodo sprejemale vloge samo v varstvo, ne da bi plačevale nanje Kake obresti. Se celo tftavbinska in hranilna društva imajo obilico denarja na razpolago. Samo delavci ga nimajo. 321 bank zaprtih V federalnem rezervnem di-striktu za illinoisko-wisconsin-sko okrožje ter del Indiane je po bančnem moratoriju ostalo aapitih 321 bank, 453 pa jih je dobilo dovoljenje za obnovitev iposlovanja. Reguliranje cen Cemu je vlada bolj naklonjena reguliranju cen za protestiranje profitov korporaci-jam, kot dostojnim plačam delavcev? To naj pojasnijo tisti, ki so volili za sedanjo vlado. DIVIDENDE SO ŠE V VELJAVI Ameriški telefonski trust (American Telegraph and Telephone Co.) je izplačal v prvem četrtletju tega leta $2.50 na dehiico, ali toliko kot običajno. Skupaj toiej letno $10 na delnico. Ves ta profit bi lahko imela država, ako je ne bi kontroli* rali privatni interesi. Tako pa podpira bankrotirane industrije v korist privatnikom, in dobičkonosne obrate v prid istih magnatov. V tem oziru se "new deal" od starega nič ne razlikuje. i NEMŠKI FAŠIZEM IN SOC. DEMOKRACIJA SOCIALIZEM, kot ga reprezentira nemška socialna demo-l kracija, je deniokratičen in INTERNACIONALEN, je dejal v enemu svojih govorov Otto Wels par tednov po ipri-hodu Hitlerja v vlado. "Boli nas, ker nas nekateri v svetu napačno tolmačijo," je dalje izvajal. "Ne razumejo pač, da živimo danes «pod pritiskom, ki je jačji nego naše sile," in nato je v daljšem izvajanju zasigural svet, da U siloviti, teroristični pritisk vseeno ni jačji kot pa je prepričanje, kot so tradicije nemške soc. demokracije, ki je bila in Ibo—po tej preizkušnji, katero gotovo prestane, vzor mednarodnemu prole-tarijatu. Priznal je, da v takih preobratih slabiči dezertirajo, zato pa bo stranka idejno toliko čistejša in jačja. Ostro je obsojal strokovne unije, ker so se podale dekretu fašistične vlade. "Socialna demokracija je od leta 1918 dosegla v Nemčiji velike stvari. Izvršili nismo nobenega dejanja, ki nam bi bilo v nečast, in nobene stvari, ki bi jo morali preklicati." To je Wels izjavil na naslov Hitlerja, ki je grozil, da bo dal zapreti vse, ki so sodelovali pri oklicu republike. Dalje je Wels v svojem govoru pred najožjimi strankinimi zaupniki izvajal: "V prošlih par tednih so bile izvršene nad brezštevilnimi člani in uradniki social-demokratične stranke nezaslišne krivice ... Ampak te krivice, storjene nad posamezniki, so malenkost v primeri s katastroto, ki je udarila vse mednarodno delavstvo." t Prostor nam ne dopušča, da bi mogli objaviti ves Welsov govor. V nadaljnih stavkih je dejal, da kjerkoli se izkaže, da je pripomogla k zmagi fašizma netaktnost posameznikov v delavskih vrstah, naj se izvaja konsenkvence. Toda on poudarja, da bi bilo kratkovidno, ako bi se krivdo za triumf nemškega fašizma valilo popolnoma na rame razredno zavednega proletariata. V enem stavku pravi: "Delavski razred še ni bil pripravljen, da se dvigne ter izvrši svoje zgodovinsko poslanstvo. V najkritičnejšem času je bil vrhu tega Še razdvojen, medtem ko je potreba zahtevala njegovo enotnost bolj kot kdajkoli poprej." . Wels dalje naglaša, da je svetovna gospodarska kriza tako ogromna, da je ni mogla poraziti doslej niti ena sila, ki se je pojavila v tej zgodovinski epohi. In okrog te krize se suče vse. "Kot pristaši znanstvenega socializma vemo, da ga ni zdravila zoper brezposelnost v sedanji uredtbi; in vemo, da zdravejše razmere ne bodo prišla brez težkih naporov in bojev. Ampaik masa trpečih človeških bitij ni še bila Opremljena z zadostnim znanjem, da Ibi bila kos nalogi in praktični politiki, ki /bi dosegla cilj korak za korakom. In v tem je ležala za fašistično gibanje ugodna priložnost; fašizem jo je pod imenom "narodne socialistične stranke" izrabil in rastel, mi pa smo ga podcenjevali, češ, 'Nemičija ni Italija'! Zdaj «pa se moramo varovati druge zmote, zapopadene v fašističnem mišljenju ,da vse, kar se je dogodilo «zmagi fašizma v Italiji, se mora dogoditi tudi v Nemčiji ..." • Nato Wels konstatira, da nemški fašizem vzlic svojemu socialističnemu naglašanju nima moči končati ekonomsko krizo niti ne izravnati pogubnih posledic svetovne vojne. V nadaljnih stavkih Wels navaja vzroke gospodarske zmede in naglaša, da je ameriški preklic zlatega standarda povečal svetovno ekonomsko nesigurnost. In on konstatira: "Napetost kapitalistične krize neguje vsepovsod tendenco eksperimentiranja z novčanicami" (s papirnatim denarjem brez poletja v zlatu). Svoj komentar k manipuliranju z valutami zaključuje, da to sicer lahko dovede do navideznih takojšnjih uspehov ,a končna bolezen je toliko hujša. Wels je med drugim v tem svojem govoru konstatiral, da je Hitlerjeva vlada zaigrala prijateljstvo in pogodbo z Rusijo, in ob enem relativno povečala moč Francije, ker se je k nji nagnila sovjetska Unija, jstotako k Poljski. Anglija je sprejela "fašistično revolucijo" v Nemčiji neprijazno in ves ostali svet je ipostal skeptičen, vzlic Hitlerjevim zagotovilom—pod pritiskom predsednika Roosevelta, «da Nemčija nima niti najmanjšega namena kaliti evropski in svetovni mir. Otto Wels je*v tem svojem govoru tudi zelo dobro definiral postanek nemške republike: "Bila je rojena v senci tujih bajonetov, namesto 3 svojimi notranjimi silami, in to je bila njena nesreča". In dalje: "Nemški socialisti smo žrtvovali ogromno za svojo deželo, ne zato, da bi nasprotovali mednarodtnosti, pač pa raditega, ker smo internacionalni in verujemo v sodelovanje narodov in vseh dežel. Blagostanje nemškega ljudstva je odvisno od blagostanja ljudstev vseh drugih dežel. In to je socialistična—marksistična mednarodnost." V zaključnih stavkih je Wels dejal: "Mi socialni demokrati smo za državo, ki bazira na socialni pravici in državljanskih svobodščinah; mi smo za resnico, enakopravnost in človečanstvo." ' Resolucija, ki so jo zborovalci sprejeli po njegovem govoru in obširnih razpravah, določa med drugim: "Naloga socialne demokracije je, v vsakem položaju služiti načelom socializma. Internacionalni značaj kapitalizma je danes vsepovsod očiten. In naravno je, da mora delavski razred voditi borbo proti njemu v mednarodnem obsegu." Deseta redna konvencija SNPJ Deseta redna konvencija SNPJ je bila konatituiiana v pon-deljck popoldne, ko jc bilo rešeno vprašanje spornih delegatov. Teh je bilo okrog 28. V imenu poverilnega odbora je poročal delegat Mrmolja iz Clevelanda. Za predsednika konvencije je bil izvoljen Math Petrovich iz Clevelanda, za «podpredsednika pa John Koklič, Straha* ne, in Frank Soimrnk, Cleve-land. Don a M J. Lotrich za tajnika konvencije. Konvencijo je otvoril V. Cainkar, predsednik jednote. V imenu čikaških društev jo je pozdravil M. J Turk, predsednik pripravljalnega odbora čikaških društev. Takozva-no "levo krilo" na tej konvenciji ni organizirano tako dobro kakor na prejšnjima dvema. Na njihovem banketu v nedeljo večer so govorili poleg komunistov tudi "republikanci" in "demokrati" ter napadali "socialistično birokracijo". En bivši republikanski političen je na tem banketu govoril o "dollar-socialistih". Navzočih je bilo 34 oseb, vključivši nečlane konvencije. ■"iy " v«■ ■ PROLETAREC VMJE Gl-ilo Jageslevandfas Sasšallstšk» M» MAKOONINA v Zedinjenih državah sa celo tatoMM, m pol let* 91.71; i« lotit UU 91.00. k m celo leto $1.50; sa pol leU »100- Vd rokopisi ta oglasi morejo biti v uradu aai- posoej« do pondeljka popoldne sa priobšitev ▼ številki tekočega tedna. PROLETAREC Peblisksd every Thursday by the Jugoslav Wuibm1* Publishing Co.. In«. Established 1»06. __ Charles Pogerelac Editor______ Business Manager ______ ■UBSCRIPTION RATM: ditsd State*. One Year M.00; Si* Months 9LOO.—Foreign Countries. Oae Tee* 9>.i0; Six Moo the »H. / , PROLETAREC MO W. Ná ST., CHICAGO. UX. " MM. Prvi, ki «o s« razočarano obrnili od nova administracija v v tem boju sltoro vsi okranili zoper farmarja, češ, da feie trpe Wash ing tonu, za katero so glasAyvali v ogromni vačini, so far- njihove nasilna taktike. Tudi v kapitalističnem časopisju marji na severu in osrednjem za padu in več alfi manj tudi v imajo farmarji zelo neiskrenega "prijatelja". Cika slu zdrav druglti drža vab. Nedavrf» v krni, kakor tudi v Wiscfcmsinu stvcai komisar dr. Bundenseo je stavku jpodim farmarjem v lati več mleka ^ "bo svojo ftoi-bila preklicem dohodki pokrili obratne stroške ter obresti na dolgove. Zanimivo j«, k!a no ne kloivsni progresivni govemerji Ca drugi oblastniki, ki so a a, eno z Raoeeveltosn obljub vab 4tnew deal", 19. maja. Slika na levi prikazuje, ko mečejo deputiji v stav-kujoče farmarje plinske bombe, slika na desni pa posodo za mleko, Id so jo stavkokazom razmetali slavkarji. Biznis )e glavno! V sporu med Ameriško Domovino in Enakopravnostjo je prva končno odkrito izjavila, da sta dva slovenska dnevnika v Cleve-landu ,prevečl Trgovci in društva oglašajo večinoma v obeh, meditem ko bi po njenem mnenju zaleglo iprav toliko, če bi oglaAali samo v enem. S tem bi prihranili mnogo tisočakov. Ker je torej jasno, da bi zadostoval "metropoli" en dnevnik, predlaga A-meriška Domovina, naj se ljudstvo z referendumom izreče, kateri jim je ljubii. Izjavlja, da se bo pokorila večini, in ob enem je trdfno uverjena, da bo večina—ako pride do splošnega glasovanja, na njeni strani. Izdajatelji Ameriške Domovine so s tem priznali, da so ekonomski razlogi glavni povod neetičnemu boju, ki se je v začetku maja razvnel v metropoli. Ves čas prej pa je bil več ali manj prikrit, kot žerjavica pod pepelom. l&iakopravnost pojasnjuje, da je Ameriška Domovina vz^plamtela vsled strahu za obstanek, ker je končno tudi ona padla v e-konomske težkoče. "K" piše, da je bil Pir-čev list za svoj prospeh največ odvisen od gmotne in moralne podipore slovenske Norih American Trust banke, po bančnem moratoriju pa ta zavod ni dobil več dovoljenja za popolno bančno poslovanje, in s tem je u-sahrnil tudi vir, ki je dajal A. D. največ opore. Vsled tega želi A. D. pojačati svoje druge vire, kar se bi zgodilo le v sltJČaju, da se bi Enakopravnost zadavilo. In tako jo je A. D. res potisnila ob steno ter prijela za Vrat, toda namesto, da bi E. prenehala dihati, se je otepala toliko časa, da je A. D. oslabela v tem spoprijemu. Boj A. D. proti E., ki je ličil prostaškemu pocestnemu zmerjanju, je bil torej boj za oglase v prvi vrsti in za naročnike v drugi. Načelo potemtakem je bil dolar. Am. Domovina je demokratski list v smislu, da služi maškii, ki vlada demokratsko stranko v Clevelandu in nad političnimi u-radi, kolikor jih je v okraju Cuyahoga v de-mokratskh rokah. Vsled tega politika A. D. ni bila, niti ni danes in ne more biti ji tri v ničemur načelna. Enakopravnost je pred okrog enim letom spet zavzela svoje prejšnje delavsko progresivno stališče. V času naraščajoče prosperi-tete se je delavskim principom odtujevala In končno pod vplivom odločujočih detničar jev zavozila (pod marelo republikancev. S tem so ji napravili veliko škode, mislili so pa, da bodo s takim "čvičanjem" Pirčeve demokrate lagfcje porazili in pognali sebe na vrh. Tudi privatne ambicije so imele zraven tvojo vlogo. Pire jim zdaj to rad predbaci-va, dasi je on zadnji, ki bi imel komiu kaj očitati. Izjavil je jasno, da se mu gre le za oglase trgovcev in drugih. Ampak po našem mnenju od pogojem, da ji garantirajo njene sedanje meje v slučaju nemškega napada. Anglija in ameriška vlada sta pripravljeni Franciji vsaj deloima zagotoviti, da bosta nastopili proti katerikoli državi, ki se bi izkazala za agresivno. Ob enem apelirata na Francijo, da naj pripomore k uspehu razofoorožitvene konference v Genevi, ki se vleče iz leta v leto brez rezultata, kajti Rooseveltova ekonomska konferenca, katera prične 12. junija v Londonu, bo dosegla svoj namen edino, če se naj-prvo razvozi j a problem vojnih nevarnosti in oboroževanja. Ker pa so medsebojni konflikti v kapitalistični, družbi o-gromni, ni še nikakega izgleda, da bodo Rooseveltovi in MacDonaidovi manevri dosegli svoj namen. 0 kontinentalnem kongresu v Washingtonu Dneva 6. in 7. maja bosta sapisa-na v sgodovini radikalnega gibala med ameriškimi delavci ih farmarji ■ velikimi črkami. Kontinentalni kongres sa ekonom*o rekonstrukci >o ,ki je 4>oroval omenjena dva dneva, snači sbiižanje industriaHih delavcev in farmarjev sa boAo prati skupnemu «ovratniku in sa rirapne I koristi. Prišli so is 42. držav ameriške unije. Konvencija je fttela preko 4,200 detegstov. Točno ob 9:80 dop. dne 6. maja je Emil Rieve, predsednik unije no-gavičarjev, otfvoril kontinentalni kongres. Pojasnil je njegovo važnost in njegov namen. Treba j« preurediti gospodarstvo dešsle in njeno ustavo v soglasju s potrebami ljudstva. In ta naloga je nujna, je dejal Nato je bilo ivvoljenih nekaj ockekov. Potem je nasnanil, da bodo govorili Norman Thomas, voditelj farmarjev John Simpson, senator Frasier is Noith Dakote in Rieve. Njihovi govori so bili oddani tudi po radiu Širom Zed. driav. Vsi fetirje so napravili na delegacijo tak vtis, da aplavdiranja ni bilo ne konca ne kraja. Za predsednik* kongresa je bil soglasno izvoljen Emil Rieve. Vodil ga je i4bomo, kar pri taki množici ni lahka *var. Niti enkrat se ai razburil. Bil je strogo nepristranski. MihsauŠki župan Hoan je bil podprerava o našem glasilu: Veš zastopnikov zsgovsrjs stališče, naj ostane Proletarec v sedanji obliki; ako mu ne bo mogoče izhajati teden-»»»J i»*de v tej krizi le vsaki f*ugi teden. Klubi hi druAbva naj prirejajo sa-bave v prid Federacij«, da bo kos »voji nalogi. Kolekta na tej seji snaša 14.71. J J Claveksad. O. — Oni dan ano či tali, kalso so vlsokošolci v Nemčiji eeiigall ns grajat* knjige socialistič nih kn judovskih avtorjev. Nisem pa nikjer opazil, da bi bili zažgali tudi sveto pismo, ki ga je spisal Mojses in drugi judje. Bjogaboječi katoličan Hitler ni hotel seigati de set božjih zapovedi, katere je priredil Žid Mojzes, ker so mu v prilog t diktiran ju. Hitler je tak kot sentklaiski Lojze Pire. Tudi on selo rad udriia po judih. posebno po onih, ki niso demokrati. Ampak Krista, sv. Petra in Psvla, Mojzesa Abrahama in Noe-ta pa ni le nikoli napadel, ker je Lojze pač selo bogaboječ fant. Posebno Abraham mu je po volji. Ustno izročilo namreč pripoveduje, da je Abraham silno rad piL Tudi naš stari znanec John Lokar je bil nekoč v paradni uniformi pri žegnih. Ko so ga enkrat porinili ven, je postal svobodomislec in socialist. Bil je deloven v obeh taborih. Pa se mu je spet nekaj zamerilo, kar se njega sploh tikalo ni, in je ssvrgdl organizacijo Članov s prepričanjem ter šel vedrit v Pirčev list. v katerem' napada ljudi, ki so mu bili prej sodrugi—posebno pa Barbiča. Dolgo nismo mogli izgnati zajca na svetlo— a končno smo le uspeli! Meni svetuje, naj kaj pametnega napišem. Ampak kadar se človek otepa sitnih muh, jim ne modruje. "Kdo, misliš, je Lokarju napisal dopis?" "Bržkone eden «tudi naših', ki se maščuje," sem mu odgovoril. Bog mu naj požegna njegovo jezo, da bi nAi ne škodovsla. Pire vedno udarja po sodaltotDi, dasi ima zmerom nekaj "socialistov" tn eks socialisotv za pajdaše. Podobni so rdeči papriki, ki peče in ftge brez potrebe.—Frank Bar4>»£ Konvencija S. N. P. J. Delegsti 10. redne konvencije SNIPJ se živahno gibljejo, govore» planirajo in agitirajo, kakor na vsaki prejšnji konvenciji. Vendar pa se pozna iz njihovegz govorjenja in is vsega ozračja k on venčne atmosfere. da imarr*> krizo, ki je udarila članstvo in društvene blagajne kakor še nikdar nobena. Dobrih gospodarjev in goapodrskih nasvetov je na tej konvenciji veliko več kot na prejšnjih Zdaj se skoro vsakdo smatra sa nekakega veščaka in avtoriteto. List kandidatov v konvenčne odseke je bQo manj kakor pred 4 leti. In pakti ran ja med delegati, kdo naj gre v glavni odbor in lodo ne, je mnogo. Skozi prošlih par mesecev je bilo posebno v nekaterih društvih veliko kritike in ropotanja proti glavnim odbornikom. Naravno, da je to imelo svoj opo naključju napravljenega trga, ki so ga morali prekoračiti. Ubogi branjevci so prodajali kar na tleh pokvarjeno sadje, kuhano, kislo sodivje, že včeraj v strjeni ialtavi masti pečena jedila, trop lačnih otrok pa je poželjivo zijal. "I-zkratka, draga moja, zdaj ne vem več, kje je bilo," je vzkliknil kmez, obrnjen k ivoji sestričnL "Bodi pametna, saj smo videli dovolj. Vrnimo se k vozu." On je resnično trpel, in Benedeta je sama dejala, da ne zna trpeti. Zdelo se mu je strašno, kakor abotno hudodelstvo, da se spravi človek s takim izprehodom v žalostno razpoloženje. Življenje ima ta namen, da ga Človek lahko in prijetno preživi pod jasnim nebom. Le z dražestnimi igrami, s petjem in plesom ga je treba ole»pšavati. V svoji naivni sebičnosti je čutil pravo gTozo vpričo grd obe, revščine in trpljenja, tako da mu je že sam pogled na to povzrokoval negodovanje, nekako telesno in moralno težo v udih. ~__ Ali Benedeta ,ki se je zgražala kakor on, je hotela btti hrabra vpriičo Pierra. Pogledala ga je in ko je videla, kako živahno je bil zavzet, kakšno strastno usmiljenje ga je prijemalo, je vztrajala v naporu, da bi pokazala sočutje z ubogimi in nesrečnimi. "Ne, ne, moj Dario, ostati moramo ... Gospoda,bi rada videla vse kajneda?" "Da, sedanji Rim je tukaj," je" dejal Pier-re. "To pripoveduje človeku veliko več od vseh klasičnih i z. prehod o v med razvalinamj in spomeniki." "Dragi moj, Vi pretiravate," je odvrnil Narcise. "Priznavam pa, da je zanimivo, zelo zanimivo . ., Zlasti stare ženske — oh, ftjure ženske so nenavadno izrazite!" Ta trenutek je Benedeta opazila čudovito lepo dekle pred seboj ki ni mogla zatajiti vtzlika radostnega začudenja. "O che bellezza!" Tudi Dario jo je spoznal in je vzkliknil z enakim vzhičenim obrazom: "Ej, saj je to Pierina .,Ona nas povede." Dekle je že nekaj časa hadilo za skupino, ne da bi se ji bilo upalo približati. Oči, ki so ji žarele kakor oči ljubeče sužnje, je upirala v kneza; potem je hitro, a brez jeze pogledala kontesino, z nekako nežno ponižnostjo, nekako vdano zadovoljna, da je tudi ona lepa. Bila je res prav taka, kakor jo je bil opisal knez: Velika, krepka, z vratom bo-Kinje, prava antika, dvajsetletna Juno z nekoliko močno brado, skrajno pravilnih ust in nosu, velikih oči in žarečega, kakor od sohnca pozlačenega obličja izpod krone tež* kih, črnih las. "Ali nas hočeš voditi?" je Benedeta vprašala zaupljivo in smehljaje. Misel, da morejo biti taka bitja na svetu, jo je £e popolnoma potolažila zaradi grde okolice. lsO da, signora, takoj." In pohitela je naprej. Imela je velike čevlje na nogah in staro rjavo volneno obleko, katero je pač šele pred kratkim orrala in zakrpa. Poznala se ji je nekakšna ko-ketna brezbrižnost, potreba po snažnosti, katere niso imele druge; ali pa je bil to le učinek njene velike lepote, ki se je blešttala iz njene ubome obleke jw napravila iz nje boginjo. "Che bellezza! Che bellezza!" je neprenehoma ponavljala kontesina, ki ji je sledila. "Moj Dario, pogled na to dekle je kakor praznik." "Vedel sem, da ti bo ugajala," je on enostavno odgovoril. Laskala mu je njegova najdba, ,pa ni več govoril o odhajanju, ko so mogle njegove oči počivati na prijetnem predmetu. Za njim je šel Pierre, ki ¿e je tudi čudil, Narcisse, čigar otkus je ljubil le kar je nenavadno in izumetničeno, mu je tpa razkladal svoje ugovore. "Gotovo, gotovo, lepa je ... Ali dragi moj, nič ni bolj štorastega, bolj brezdušnega od tega rimskega tipa . .. . Pod njeno kožo ni nič drugega Kakor kri, nič nebeškega, nič iz drugega sveta." (Dalje prihodnjič). MIROVNE OBLJUBE V SENCI FAKTIČNE VOJNE vosfcl bo bile posebno t harmoniji flasov. Priporočam jim, da naj ne ponavljajo totiko vedno enih in J*ih penim. Vsak koncert bi se moral ločiti po sestavi od prejinjega. Hiba je tudi, da se putta na oder pevce, ki so fte malo časa člani in neisvei-bani. Po koncertneiW sporedu je bita vprizorjena igra "Zameteni vlak". V nji se je posebno dobro izkazal Ga-ftper Segulin v vlogi Rosandiča, majorja v pokoju. Ta predstava je napravila boljši vtis kot pa pevske točke koncertu j očega zbora, dasi nt h-zv&la toliko smeha, kakor so oAju-bovafi.—Kritik. Lahkotno delo Blizu Šankšuntze na Kitajskem, 50 milj od Peipinga, so japonske čete pobile sebi v zabavo 3,000 večinoma neoboroženih Kitajcev. Noben japonski vojak ni bil ubit. V Tokio pa so japonski oficirji poročali o veliki bitki, ki se je končala 8 popolno zmago japonskih vojakov. In zdaj bodo dobili medalje za ¡junaštvo. Članska konferenca soc. stranke y Detroitu . Detroit, Mick. — Članstvu kluba It 114 sporočam, da se bo vršila članska konferenca soc. stranke v Petro itu y nedeljo 2& maja v Poljski dvorani na Harper in Joe Campan. Prične se ob 10. dopoldne. Opoldne bo servirán prigrizek, da ram ne bo treba domov na obed. Na dnevnem reda je vprašanje, da-li naj nomiiiramo kandidate sa prihodnje občinske volitve v De-troitu. Za vsakega bi morali dobiti 12,500 podpisov. S tem pa so v zvezi stroški, 'in kot je preračunano, »m bi samo to stalo $500. Udeležite se konference in v«i Izrazite na qji svoje mnenje. Ako sklenenA). da kandidate lotnimramo, bomo morali takoj vsi prijeti za agi-tatorično delo. K. Janko, taj. Tekma med dvema zboroma, ali cvetje spomladi CWvolawd. O. — Spomlad je ta in leto je pred vratni. Koncertna sezona Je minula in pričenjajo se pik Dikl. > V Newburghu, kot se imenuje ta predel ClevelSnda. so imeli dva koncerta. Slovenci pravimo Newburg-ku todi "na Juftrovem". Toffcj na "Jutrovem" so imeli kfrra koncerta enootavno ca to, ker imajo dva pevska sbora. Eden se imenuje "Cvet", in dragi pa 'Delavec", odsek kluba tt. 28 JSZ. Udeleiil sem se obeh. Koncert "Delavca" se je vršU 28. aprila v Slov. delavski dvorani na 109. cesti in konceit "Cveta" 7. maja istotam. Poset je bil obakrat dober, 6etudi je nekdo v Enakopravnosti s dne 4. maja poročal, da je bila udeležba na koncerta "Delavca" majhna. Če je on v pravem, tedaj je bila tudi na "Cvetovi" priredbi majhna. Dotičnd dopisnik (s podpisom Kajtebriga) je tod i obljubil poročati od *čaaa do časa o važnih dogodkih v naselbini. Tega n! storil. Poročal Je o balincarski tekmi pevk rf>ora "Cvet", češ, da hočejo pokazati svoje ssnoinoiriti «tudi ▼ tem. ne samo v petju. Dne 8. maja sem bral v "E." med drugim, da so ie roiice začele cve-teti in abor cvet pa se rasevstli s lepimi pesmami. Sodelovala sita sbora samo* Zarja in Zvon, in dopisnik J« zapisal: Pridite, in videli boste, kako Zvon ssroni ki Zarja šari in Ost cveti. Res, svon je zvonil in Zarja je žarela, atnfeek «ne more se Mi, da je Ost bujno cveteL Kot vidite fte is tega, je ta tekma med dvema zboroma. In po mojem mnenja ima sfcor Delavec T tej naselbini po kvaliteti in haimon|ji glasov prvenstvo^ četudi ga Cvet v številu članov nadkriljuje. Zboru Cvet je treba dati priznanje, da se zelo trudi doseči višek, ki bi bil za zbor Delavec preteŠak. Ampak ostalo je le pri prizadevanjih. V takem rezpoloiaju je naravno, da odnoiaji niso strogo prijateljska, ampak tekmovalni in včasi kljubovalni. Prišlo mi je na uho, da se je neka odlična oseba izrazila, da Cvst cvete in Delavec umira. Da, amfe>ak cvetovi v vrtih cveto, in preganjani delavci umirajo, npr. sdaj v Nemčiji. Kar pa se tiče sboia "Delavec", ne umira. Kak bo njegov razvoj v bodoče, seveda ne vem, ampak za sdaj se ne more govoriti o njegovem umiranju, ker je zelo živ in agilen. Že pred svojim polomom je Cvet vpri-zarjal prizore kot "Anubati" (dvakrat) "Gostilna pri zadani sovi" tel. Ni bilo sicer to nič posebnega, anorak čemu se niti tega ne vpriaarja več? Medtem ko državniki zagotavljajo ▼ tod-govor ns Rooseveltovo noto svoje mirovno stališče in se zaobljub I ja jo sprejeti njegove pogoje—z "rezervacijami'' seveda—je v teku fkktičn* vojna * Aziji mod Jap:m.Wo in Kitajsko in v Južni Ameriki med štirimi dr- iavMmf. Sliki gori prikazujeta invazijo japonskih čet v kitajsko severno pzemlje. Bila sta sneti pred poldrugim metecem, ko so >ile reke is zamrznjene, in transferirani preko japonske cenzure v VI«*li*osMi i n fcdtod v hiozemstvo. Zabava v Bridgevillu BridgevMIe, Pa. — Konferenca J. S. Z. in društev Prosvetne matice v Buigetitstownu je apelirala na posamezne naselbine, da naj prirede zabave v prid njene blagajne, kajti naloge konferenčne organizacije so velike, manjka pa ji gmotnih sredstev. Odmev na dotični apel je tu. Zabava v psid Konference se bo vršila v nedeljo 11. Junija na vrtu društvenega doma "Nova Domovina" «t 259 na Fryer HiiL Tudi kegljav-cem bo ustreženo. Klubi in društva so naprošena, da ag i ti raj o sa to prireditev. — PoSažavalec. Smrt redči nase vrste V Chicagu je dne 19. maja umrl v bolnišnici na posledicah vnetja slepiča rojak John Bervar. Prišel je is Springfielda in se nastanil pri svojima hčerama na norih side, kjer imsia restavracijo. Pokojnik je bil »tar 52 leL Bil Je član društva št. 47 SNPJ, kluba ŠL 47 JSZ in dru-štva št 36 SSPZ v Springiieldta. Pogreb je imel civilen. : zapisnika vzhodnoohi j-ske konference JSZ Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice s delokrogom v vzhodnem Ohiu in bližnjem delu West Viiginije se Je vršila v Sloven-■ki dvorani v Bridgeport», O., dne 30. aprila 1938. Zborovanje Je otvo- tajnik Konf< prevodniku posetite domovino in poshižite se naših velikih, brzih in krasnih pomikov ter potujte udobno. AOIIITANIA - BERENGARM MAURETANIA Direktna m hitra zveza tfcozi Cheit>ourpiParis do Ljubljane, Zagreba in Beograda. Za nadaljne informacije se obrnite toa CUNARD LINE 346 N. Michigan A venue Chicago, Illinois Splošna potniška agentura. A&fttopa vse glavne parobrodne črte, lelerrice fin avtobuse. VINKO ARBANAS I LOUI5 DRNEK 1864 Bkse Ulsmd As*, vogal J8th 9t. CH1CACO, ILL. Tel. Canal 1233 John Koren v Ciceru umrl Cftcaro, ID. — Dne 17. maja Je te umrl priljubljeni rojak John Koren po dolgotrajni, mučni bolezni na želodcu. Bil je več let tajnli in vodilni delavec društva Sosedje SNPJ. Star je bil 48 let, doma is Ponuja na Primorskem. Pokojniku so dali na željo njegove matere, katero je vzel k sebi iz starega kraja po vojni, katoliški pogreb, dasi sam ni bil ie leta in leta član nobene cerkvene občine. Zapušča mater, ženo. sina in hčer. Član socialistične organizacije ni bil, pač pa njen dober somišljenik, in kot od takega se poslavljamo. Sorodnikom iskreno sočutje. os Skoff in za zapisnikarja Nace ilemfceiger. Navzočih je bilo 25 zastopnikov in zastopnic. Prečitan je bil dopis tajnika JSZ G. Pogorele*, v katerem pojasiuje | stanje pri Proletarcu in v Zvezi ter kliče na sodelovanje. Tajnik Snoy Je poročal, da so bili v*Uc. Koncert "Cveta" Clevelend, O. — V nedeljo 7. maja sem' prisostvoval koncertu "Cvet" v Newbuighu. Sodelovala sta "Zvon" in samoJtojna "Zarja", vsak s par pesmami, s katerimi so občinstvo zelo razveselifi. Pela sta fino. Posebno sopranistke so se odlikovale. '«Cvetov" spored je imel 12 točk, in sicer nastopov mešanega in moškega zbora, okteta, kvarteta, moškega dueta in ženskega dueta. Dasi' se je zbor trudil, pi .pokazal toliko, kot se je pričakovalo. PomanjVl/l- ^IWWWñññññWWWWWWWW^ MMM#MMMMIMMIIMM ti le tudi delež kluba na Blaine in a Skof teli» da naj se bo izplačane in konferenco. Nato Frank Matko in Joe Skoff poročata, da sta račune pregledala H ugotovila, da so pravilni. & Snoy poroča, da vsled bolezni ni mogel vršiti svojih nalog, drage opravke v zvezi s tajništvom kontfe-rance pa je zanj opravljala njegova hči Margaret Sledila so poročila organizatorjev Snojrja (Bridgepoit), Fr. Blatnika, Posledice krize-aK kaj? Johnstoim, P». — Tu na Moxha- mu smo imeli Slovenci v cerkvi sv. Patrkka sveti misijon. Štirje go-ipodje so reševali duše. Neki pridigar je vprašal, če so tu vse ženske vdove. Bile so namreč pri službi božji v večini—zato tako "pitanje" gospoda misijonarja. Uspeh misijo-na pa je bil baje vseeno dober. Zavedni delavci, tudi vi bi se morali boljše žuriti s svojo agitacijo med žeistvom! s Majska prireditev kluba št 6 na Franklinu Je imela boljši program kako lani. Udeležba pa ni bila zadovoljiva, deloma mfends Vsled slabega vremena, ali vefiko je kriva brezbrižnost s V društvih Je v tej krizi velico godrnjanja. In če bo konvencija SNPJ odsev zbadljivk, kot so bile v običaju v drutovih, bo glavnim odbornikom slaba predla. Toliko da /ih direkttno ne dolžimo, da so krivi AlanaJnje krize, brezposelnosti in bede med člarfstvoifk Bilo bi bolj pametno, ako se bi lju Street 1^8-^80—8:30—8:80 Daflg Tel Crawford till, at 1858 W. Carmak Rd. 4:89_8*0 p. m. dally. TsL It«-** 1888 usd Sunday by TsL i Crawl asd 8448 U aa sarsss C*ï\ Austin 8700 Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Roosevelt 1888-1888 1888 W. CERMAJC RD. CHICAGO. ILL. Office kotm: 9-12 A. M. 1-8 and 8-8 P. M. Wednesday, Thais, and Friday, and Sat. all day and evsnlngs. Waakagaa office at 424-10tk St., Tel. Ontario 7118 Office houis: Monday, Tuesday ♦88tti>888888888888888888s CS. SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JCDNOTL «PROiVETÀ» m m |8t 8. LAWNOAU AVL. WWVWSMWMAñflAñAMWVVVVM Barctindc & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Strsat JOHNSTOWN, PA. TeL 1478. Komu služi vojaštvo? V času prošle stavfke fai^ marjev v VVisconsimi in pred tem v Iowi je bilo proti njim poslano vojaštvo, ki jih j p obmetavalo s plinskimi bombami. Proti profitarjem vojaštvo v kapitaliatični družbi ni bilo še nikdar poslano. Čiat® drobovja ja tarnal j sdravja TRINERJEVO GRENKO VINO odpravi zaprtje, pline, slab ape-tit glavobol in nespečnost. ...............$.......... Milwaukee Leader šal dasvnik.—Nar^kMu 88 88 sa 1st* M 80 sa psi Isla, $1.88 za M sassssa Naslov: 840 Jns inu Ava. ! MILWAUKEE. W18. ♦♦888888888tt#888888 48888 SODRUCOM IN S IMF ATICAJUBM V CLEVELANDU. Saje khiVa it 17 JSZ. sa es8s ssasess «4 Ti» ok 8. sveier. Mladlaald vse v N. D. Sedragi im in prUcMvajte mit Uaba ter letarea. V e^faiaseslji Is ie VSIIWWWWWWWVWWWWWK FENCL'8 RESTAVRACIJA IN KAVARNA S. Lavsdals Ast, (............................................. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA ^TISKARNA 2142-2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. printing by NaXa tadi v ............................................... 888 >8 SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK •rf-4» Balance Your Dally Dist With WENCEL'S DAIRY PRODUCE GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380-82 BLUE ISLAND AVE. — Photos Roossvslt M73 AnAiml^ihiOi S. Crawford At«., Chicago, U1 Park View Wet Wash Lanndry Co. FRANK GRILL, preds. il^VA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Nail vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Gkeru ln Berwynu In dovaiajo ¿istega na dom. TOČNA POSTREŽBA. DELO JAMČVNO. Telefonli Canal 7171-7171. 1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. ROLETAR EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1341 Weekly «I CHICAGO, ILL.. MAY 25, 1933. VOL XXVIIL Who WIM Carry On? Among some of our younger comrades the tendency is nourished that they should not he members of JSF branches nor active in them, but to affiliate direct with the hnglish speaking locals of the party. This idea is harmful, because they are unintentionally breaking away from the work in the organizations and institutions of our workers. Somebody will have to continue this work. If they will neglect it, then it will be continued by other young people who are eager to do it. They are inspired by Democratic and Republican politicians, who understand the value of prestige and influence and the gain they could make thru these organizations and institutions which would be used for their political purposes. We have, for instance, our fraternal organizations. Some of them were organized almost entirely by our older comrades. Of this group we could mentr ion the Slovene National Benefit Society about which we wrote last week, which is holding its tenth regular convention in this city. Three decennials of our comrade'a energy is invested in this organization. It is still a large organization, in fact, the largest among the Slovenes in America. There are people, old and young, in the conservative camps who are eager to grab control1 of it at the first opportunity. And if they succeed, the worfk that these fathers and mothers gave for the organization would be lost. It is comparatively easy to be an agitator, especially in words, which do not spell sue-cess. Too many of those, who claim they are socialists, are wasting their time talking radical phrases. Very few take the trouble to at least try to learn to be practical propagandists, without ' which there is no progress, for the branch, the press and other activities of the movement. To be of use to the progress of the workers, one must be active in his organization. If our younger comrades really care to go on with the woris, they should endeavor to become part of the JSF branohes. They should take a leading part in all institutions organized by (heir parents—the halls, cultural societies, and fraternal Organizations which are in harmony with our principles. Many senior comrades in the branches of JSF are just as active in the local affairs of the County and State organization as oould be expected of any member directly affiliated with the party. And in our opinion they should be assisted in this work by our socialist youth. In 1920 the Socialist party was att but destroyed in many parts of the country. Our branches in western Pennsylvania, in Kansas, in the Iron Range in Minnesota, in Detroit, etc., were the sole organizations Who conducted a campaign for the Socialist party (presidential tidket. They did their share in the LaFollette campaign of 1924, in the campaign of 1928, and they did their best to push the cause of Socialism again in 1932, in which American voters turned out and made the same blunder as usual. Our senior comrades are useful as campaigners among the people of which they are a part and also among the workers in general. The young comrades of Slovene-American parentage could do as much and more. It will mean more life for our branches if all the Slovene-American youth who are inclined to think in the socialist terms, would join and become an integral part of the branch and its woric. Only then will our institutions be able to carry on as socialist organizations, or at least remain on the friendly side of the socialist movement. All Set for Thrift Week An insurance man walked into a lunch-room and, taking hi« place on one of the vacant stooU, ordered bread and milk. The fellow sitting on the next stool asked: "On a diet?" •'No. Commission." A Real Hunt Now "Is the editor in?" asked the poet. "No," replied the secretary. "He is in Africa hunting lions." "But I saw him through the window as I passed." "Yes, but he saw you .first." —Buen Humor, Madrid. The JSF Conference in West Allis Sunday, May 14, a conference of JSF branches sod lodges of Illinois and Wiaconsin affiliated with the Educational Bureau was held in West All», Wia., sit Krai's Hall Six branches and 13 lodgea were represented. Two English speaking lodges, the Pioneera of Chicago and Batfeeni of Milwaukee were also represented with delegates as waa the English Section of branch 37 JSZ. Comrade Garden, secretary of the tcontfereftce called the meeting to older. Frank Fuswar of Wedt Allis was elected chairman. After a short message the secretary gave a report of the past activities and outlined some of the problems that had to be met. Conwade Pogorelec gsrve a general report of the activities of JSF, its worts in the last presidental campaign, the Educational Bureau and the plan for increasing the membership. He ateo told of the financial standir*? of Froletarec and urged the delegation to dtevote their time to this oroblem. Lodge and branch delegates reported of their activities, both on the political and educational field. Considerable discussion was had on agitation for new readers for Prole-tarec, its make-up and various other suggestions as to how to make it more interesting for toNe readers. To help Froletarec financially the co> fere nee recommended that branches undertake to sponsor an affair in their locality inviting all reader« and sympatizera to participate, the proceeds of which wtould go. into the sustaining fund of Froletarec. A report by comrade Novak on Socialist party tactics and the Continental Congress by Anton Kamni-ker opened a discussion in which all A FRANK CONFESSION OF FAILURE Things must be happening with much greater rapidity than we in the 41Stick8" know when a (publication like the Wall Street Journal will boldly suggest that we are Hottentots because we allow millions to go hungry in a land of plenty. Coming as it does from one of the leading financial publications in the United States, it suggests that the men of financial power do not feel entirely at ease over the protracted breakdown of capitalism. The Wall Street Journal finality admits what labor papers have repeatedly: feaid, but what the "average mind" has howled down as 'Ibolshevik propaganda". Read what this most "respectable" of all publications has to say: "We Kn this country have all the elements that make for prosperity, if inteligently mobilized and directed. There is in the United States today more real prosperity of all kinds than existed before the war. We have not exhausted our soiL Paradoxical as it may seem, there are infinitely greater known stores of coal, oil and gas in the ground than there were 20 years ago. "We ¿do not yet realize the .power resources of the country» muct less make use of them. Except for a few commodities, such as coffee, tea, rubber and tin, we have the facilities and the ability to produce everything we need. We have 120,000,000 peo,ple with high aspirations and wilding to work for a living. "Yet millions of our people are wholly unemployed, a larger number are only partially employed, and all but a relatively few are actually suffering the pangs of »poverty. "Have we become Hottentots in respect to our wants, or have we suddenly become incapable of providing for ourselves?" From the foregoing it is obvious that men living amidst and infhmced by the glitter of wealth see the handwriting on the wall more clearly than the masses who stand in breadlines.-—The Labor News. delegates participated. It was agreed by all present that Socialist education must be more urgently stressed and propagated at all of our meetings or activities. Upon the adjournment comrade Novak of Milwaukee gave a brief summary of som'e of the problems with which the Socialist administration of their city hss had to contend. Frank Atesh of Chicago told of the work done in the last campaign by our branches snd comrades and Anna Mahnich of Waukegsn told of thefr recent city election and of the English branch activitiea. The day prior, Saturday, branch 180 JSZ held a social which was well attended. A nice number of comrades from the English branch were present, among them comrades Baxter, Mayor, and Harding, alderman of West Allis. Comrade Baxter gave a talk reviewing the proceeding of the Continental Congress which he attended. Chas. Pogorelec gave a short interesting talk. The Martinahek sisters entertained us with good dance music and the active women comrades saw to it that no one was hungry or thirsty. A good time was had until the early hours of the morning. John Rak, Chicago, 111. "Looking Forward" Roosevelt's new book. Looking Forward, declares: "I believe that the individual should have full kberty of action . . . but I do not believe that in the name of the sacred wond, individualism, a few powerful interests be permitted to make industrial cannon-fodder of the lives of half the population of the United States . . . "I believe that the government, without becoming a prying bureau-cracy, can act as a check or counterbalance of this oligarchy so as to secure initiative, life, a chance to work snd the sirfety of savings to men and women, rather than safety of exploitation to the exploiter." In other words, we seecri to be In for an administration program of more government regulation of private business. Will we never learn from the Dswes and Insulls and Mitchells of finance that regulation is a farce? In his inaugural address, Roosevelt spoke of the "money changers" who "know «only the rules of a generation of self-seekers." But our entire industrial system is based on rules made by self-seeking money changers, greedy for profits. We have already had government regulation of banks and untilities, and with it, crookedneas which has seldom been equaled in human history. The rules of a generation of self-seekers cannot be « regulated. They must be supplanted by new rules, based on production for use instead of profit, fa industries which are democratically controlled. —The Llano Colonist. "L'ETAT, C EST MOI!" "The state, it is I." So Louis XIV is said to have said. At the opening of the present administration it looked as if Mr. Roosevelt had ambitions to say, or to be, the same. He may still have such ambitions, but there are signs that the may not achieve them fully. Yet dictatorship is fashionable nowdays. There is Mussolini in Italy, Hitler in Germany, Pilsudski in Poland, Stalin in Russia, etc. The virus of dictatorship is worfcing everywhere, and * too much care cannot be taken in making sure fto administer the antidote, democracy, in our own country. At first, congress abjectly did whatever the president told it to do. Members voted for bills which they had not read. That disgraceful condition is passing. Congress shows a disposition to examine bills, and to have them examined in committee, with time to call and hear witnesses on both sides. Some even vote against the wishes of the president, although it is still vir-tually impossible to get any- DID YOU EVER? Did you ever vote for an old party candidate because he promised lower taxes? Yes. K Did you ever vote for an old party candidate who didn't promise lower taxes? No. Did you ever vote for an old party candidate because he promised he would stand up for the poor against the rich? Yes. .Did you ever vote for an old party candidate who didn't promise he would stand up for the poor against the rich? No. And did you ever get lower taxes? No, taxes always went up. Did the poor get richer and the rich poorer? No, the rich go richer and the poor poorer. Well then, why do you keep on voting for people always who hand you the opposite of what you vote for? Because I don't want to throw my vote away.—The American Guardian. —The American Guardian. ...............................rfrrrrM)l>Wj thing through unless he favors it, as the fate of the ¿product-ion-coSt amendment to the farm bill shows. Over the length and breadth of the land there is also a die-position in some quarters to cease to worship Mr. Roosevelt. The militant farmers, who supported him in November, are already fed up with him. The wage workers have protested against the wage cutting and the dollar-a-day forest job. In its protest against these and the scrap-ping of the thirty-hour week bill, The Minnesota Union Advocate says, "Labor appreciates the deep sympathy of Mrj. Roosevelt in opposing sweatshop conditions, but it happens that Mr. Roosevelt is president, and the presidency is not a family affair." However, the chamber of commerce and Mr. Roosevslt seem to understand one another, and this does not look so good. The fact that he might be a more (pleasant dictator than some othere does not make it desirable that he should be one. We want no dictator at all. On the contrary, we want the extension of democracy. Let democracy be extended to the point where there is both political and industrial democracy, and all thoughts of dictatorship can be abandoned. The cure for the ills of democracy is more democracy. —The Milwaukee Leader. ?; i i ^ n * H 11 k ^Sjl^Stt^^^TfT*^**^*^^^^ PjEARC ARCHLICHT r'V Donau» Lot (mc m ItÉÉÜ SPRING PLANTING! Some very heartening news comes to us from the Labor and Socialist International from Zurich, Switzerland, regarding the German Social-Democratic Party. We had feared for the German Socialist organisations and the German comrades snd rightly so, when considering the terror and debauchery with which the Fascists struck out. Hitler and his tribe stole the socialist news-papers and turned them into fascist propaganda papers, he stole all the socialist funds, furniture, equipment, literature and even the buildings. He dispossessed the Socialists of every material wespon, so to speak. But the comrade« recomposed themselves, we learn, and without fear, held a national conference in Berlin to plan a new course among the grave conditions* With but one exception every district wss represented. They elected officers and it is repotted that the tenseness of the situation brought out a finer quality of talks than ever before. Amid, their perilous task of spreading the Socialist doctrine new recruit« are being admitted into the party. see This report will pacify some of our fears that our comrades in Germany have been completely crushed. We hope that the intelligent German people will soon awaken to the unnatural couree of Hitler ism and soon enough restore democracy for all ihe Germans. In the meantime, we hope our comrades will be able to carry on bravely against all of the terrible odds and soon triumph again with greater splendor than ever before. ess The Fascists may think that a movement can be wiped out by setting fire to its books. But that is not so. Books are written from ideas, thoughts snd knowledge. They cannot bum our ideas or our thoughts or even our knowledge. They remain even after the paper upon which the books are printed goes Dip in »moke. The burning of the hundreds of thousands of masterpieces only proves one contention, that there is something radically wrong with the machinery in Hitlers cerebrum and cerebellum. He has gone plumb crazy arid drunk from the opiates of power. The books shall be replaced and so shall Hitler. We hope it shall be soon. ess Chicagos World Fair opens on Saturday, May 27, 1933. Upon the Worlds Fair grounds a person will be able to see most of the mechanical and material wonders of the modern wo rid. Dozen« of besuitiful, newly constructed buildings, complete automobile factories and thousand of scientific developments. We urge our people to visit the exhibits if at all possible for, the opportuni- will be able to give labor the credit for everything that the world possess. Labor's just due has yet to come even in a World's Fair. ' • s s For the first time in our days three Slovene choruses shall put on a program for the SNPJ convention delegates, on Sunday. May 28. Sava, a divison of branch No. 1 JSF, Pre-seren, and Slovan shall put on the exhibition. A very good program is anticipated. see Spread the go*>el government ownership by relating the recent report that 84 cities in this country so-e taxfree because the cities own their own gas, electric and water plants and derive enough money from these plants to pay the expenditures of the city governments. This is an opportunity to approach people who ordinarily will not listen to a straight Socialist message. Socialists can explain that only thru the Socialist party can we obtain con^lete socialization of the utilities and basic industries. We must be tactful. The Other Way Around Some outsiders who call Milwaukee a Socialist city seem to think that it is a blow to Socialism because there are many unemployed here. Permit us to inform these ignoramuses that we have capitalism, not Socialism, in Milwaukee. Under the state and federal constitutions, it is impossible for one city to establish Socialism even if the Socialists were in the majority, and they are not in the majority either in Milwaukee or in the county. The large number of unemployed in this community is, therefore, an emphatic argument against capitalism and in favor of Socialism. Anyone who can't see that is pretty dumb. This community, however, takes better care of the unemployed than other communities. This is directly due to the influence of the Socialists. If there were no Socialist influence in this community, undoubtedly the relief measures would be as sloppy as they are in many of the other cities and counties. Not that they are perfect here. They can't be. Capitalism is too hard a proposition fol thaitL But they are better.—The Milwaukee Leader. Dad's Good Memory Jimmy—Dad must have been up to all sorts of mischief when he was a boy like me. "What makes you think so?" asked his mother. JimiWy looked very thoughtful. "Well," he went on, "he always knows exactly what questions to ask I , , me when he want« to know where ties to see so many marvelous im- ,,m . ^ what I've been doing." provements and up to the minute devices and inventions occur rarely. We, ourselves, haven't expressed the enthusiasm that such an exhibit deserves but that is due entirely to the fact that the project is fostered by individuals who expect to profit from the project, in one way or another. Were the Fair put on directly by the municipality of Chicago I would be considerably more enthused. And if the municipality was conducted thru honest and worthwhile worker's representatives than we would become the greatest boosters of Chicago's World Fair. As it is now corrupt politicians use their political influence to enrich themselves and enslave the workers all the more. Some day, the workers, thru their representatives, shall rule this City and then we shall be able to havt an honest Worids Fair where ths great developments of labors own hands can be shown. Then we Branch 10 s Doings Members, do not fail to attend our next meeting on the 28th of May. Among the important reports will be one from our Continental Congress representatives. Our Branch No. 10 JSF was represented by Joseph and Frank Drasler. s Thanks to all members who worked on comfrnittee or otherwise helped to put our May 6, dance ovar the top. Hefe Wanted! What member will take up the work of reporting our meetings, dances and other affkirs to Prole-tarec at least every other week? Joseph Dnultr, Forest City, Pa. Garner says government Is merely a convenience. It Is If you're big enough to need 60 million at a clip.