J. VOJNIK                            kar je sama spletla, samo toplo pe-
j,                                 rilo, in potico!
SVETI VEČER V STRELSKIH JARKIH                               Žal — med nami je bilo nekaj

tovarišev,  ki  niso prejeli  ničesar.
V    OlKCLiMH    J A K KI n    BiU so žalostni! AH niso imeli ni-
kogar, ki bi jim kaj poslal, ali pa je
v i.i   i     x     • •           .,    v    , . .     kdo ukradel njihovo pošiljko.
Kohkokrat mi je pravil oce, ki je        „                                    •,    .     ,  • ,
bil v svetovni vojni skoraj na vseh       'FantJ.e'   ^°idl. e ,se.m!. JJ..deJal
frontah, o svojem trpljenju! Včasi    'ez,ervn' Porocl"k S' * J? W ze\°
pa se je tudi spomnil, da so bili    dober clo.vfk" 'Tudl L. * mso m"
f -    xi •   i                •       •        -x          cesar prejeh, morajo biti danes ve-
tr.?^\ k° S° On ln *}e?™ tova-    seli. Jaz dam vso svojo pošiljko v
nsi dalec od doma v strelskem jar-    občno dobro!'
ku, v dežju in mrazu, pozabili na        T        .  .   ,',„            , ,.    ,.      ...
x -                               ,.,.                    ,In mi tudi!   so zakhcah vsi, ki
vse tezave m se razvesehh.                   '       . ,.      vM.,
so prejeh posiljko.
»V Karpatih je bilo, meseca de-       čutili smo drug z drugim. Brž
cembra, ko je zapadel visok sneg    smo vsak SVOJO pošiljko razvili in
in pritisnil hud mraz. Bolj ko kdaj    iz dvajsetih darov smo jih naredili
smo se spomnili na dom in na svoje    štirideset  ter  napisali na vsakega
drage in bolj ko zase smo bili v    ime_
skrbeh zanje.   Kako  se  jim  godi        Zvečer pa smo obhajali enega iz.
imajo li kaj za pod zobe? Poročil    med najlepših svetih večerov! Imeli
m bilo mnogo in, kar jih je bilo, so    smo majhno božično drevesce ter
bila  na  dopisnicah — niso smeli    smo bili veseli kakor mali otroci.
povedati resmce, sicer bi mi teh    Najbolj srečni so bili tisti, ki se jih
dopisnic ne dobili v roke! Razen    ni nihče spomnii razen tovarišev v
tega nam naši dragi, ki so nam pi-    strelskih jarkih. Toda tudi mi, ki
sali, niso hoteli težiti življenja, pa    smo z njimi delili, kar smo prejeli,
so rajši poročali, da se jim dobro    smo gutlli v srcu veliko radost. In
godi.                                                 vsi smo pozabili na svoje trpljenje
Čim bolj se je bližal božič, tem    in smo se čutili ljudje. Mislil sem si,
bolj smo mislili na dom! In ko je    kako bi bilo lepo, če bi se ljudje
prišel sveti večer, smo hodili drug    imeli vedno tako radi kakor mi ta-
krog drugega ter si čitali z obraza,    krat v strelskih jarkih ter bi drug
na kaj mislimo.                                 drugemu pripravljali veselje. Seve-
Zdajci je prišla pošta, dobili smo    "a • • w
pisma   in   zavitke!   Ah,   ne   veste,       Oče je umolknil, otroci pa stno
otroci, kako smo se razveselili! Na-    razumeli, da na žalost ni vedno in
ša  zlata mamica   mi je pošiljala,    povsod tako.