Hendersonov korak pri DruStvu narodov
PREDLAGAL JE, DA NAJ VSE DRŽAV E IZROČE DRUŠTVU NARODOV NATANČNE PODATKE O STANJU LASTNEGA OBOROŽEVANJA.
»Teden narodnega zdravja"
Od jutri 22. pa do 29. t. m. se vrši v celem območju mariborskega okrožja (bivše mariborske oblasti) velika zdrav-stveno-propagandna prireditev Zveze kulturnih društev v Mariboru: Teden narodnega zdravja. V tem tednu se bo vršilo zlasti na podeželskih, deloma tudi na šolah v mestih in trgih, i za večje šolarje in šolarke osnovnih in deloma tudi meščanskih šol, i za odrasle, nad 120 predavanj naših gg. zdravnikov, ki so se na *®devno prošnjo ZKD po večini drage '°lie odzvali, da sodelujejo na prireditvi. . kolikor je število gg. zdravnikov neza-?°stno, bodo domači gg. učitelji prečitali ,n krajevnim prilikam prikladno tolmačili fljiŽico »Vsakdo sam svojega zdravja °,vač!«, katero je v propagandne svrhe PRal upravnik Doma narodnega zdravja v Mariboru g. dr. Vrtovec in katero je Založila in v 60.000 izvodih izdala povodom svoje prireditve ZKD, ter bo potom šol tekom teh dni razdeljena med narod.
Dobro se zavedamo, da naša prireditev sama še seveda ne more in ne bo izboljšala zdravstvenih prilik naše vasi, kateri moramo pri vsem našem delu posvečati največjo pažnjo. Zakaj le predobro vemo,
je naša zdravstvena propaganda v *Dlošnem pomanjkljivo organizirana in da je slasti na deželi združena z neštetimi e«kocamj. Zato se tudi zavedamo, da asa prireditev ne more imeti trajne rednosti, ako vsaj v malem obsegu ne osežemo tega, kar smo hoteli: da se ši* °ki narodni krogi zainteresirajo za vpra *anja naše higijene, zlasti na deželi, in za Potrebo čim intenzivnejše
LONDON, 21. marca. Vlada je pokazala novo akcijo, da zagotovi uspeh svetovne razorožitvene konference, ki se bo vršila meseca februarja prihodnjega leta. Zunanji minister Henderson je poslal glav nemu tajniku Društva narodov, Drumon-du spomenico, v kateri predlaga, da naj vse zainteresirane države izroče Društvu narodov natančne podatke o stanju svojih armad in oboroževanja. Angleška vlada upa, da bo na ta način najlažje dobiti pregled o sedanjem položaju razoro-žitvenega vprašanja ter bi služili ti podatki kot najboljša podlaga za posvetovanja na bodoči razorožitveni konferenci. Dokler ni natančno znano, kako globoko posega oboroževanje vsake posamezne države, je le težko govoriti o splošni razorožitvi, ne da bi se Čutile pri tem posamezne države zapostavljene.
Henderson predlaga dalje, da naj pošljejo vse države, ki bodo sodelovale j. razorožitveni konferenci, Društvu narodov tudi natančne podatke o stanju njihovega oboroževanja na kopnem, na morju in \ aku. Društvo narodov . 1 ;::.olje v ta namen vsem državam vprašalno po-
lo,	ki naj se natančno in točno izpolni. Zunanji minister Henderson je končno naprosil generalnega tajnika Društva narodov, da naj čimprej stopi v stike z vsemi državami, da poizve za njihova naziranja in stališče napram temu predlogu. Angleška vlada se zavezuje že sedaj, da bo sprejela vsak predlog in privolila v vsako proceduro, ki bi pomenila o-lajšanje dela na mednarodni razorožitveni konferenci in zagotovila njen uspeh.
Obnoua od potresa opustošenj fcrajeu
BEOGRAD, 21. marca. Minister za javna dela je dovolil 4 milijone kredita za gradnjo cest v pokrajini na jugu države, ki jo je opustošil potres. Na ta način se bo vsekakor močno pomagalo prebivalstvu, ker se mu bo nudila možnost zaslužka.
Lloyd Beorge ustopi u mac-danaldouo ulado?
LONDON.. 21. marca. V javnosti je vzbudila veliko scnzacijo vest, da je Lloyd George pripravljen vstopiti kot minister v laburistično vlado. Z drucce strani se je zopet raznesla vest, da bo odstopil kot predsednik liberalne stran
,	.	ke, češ, da ne more dalje prenašati
zdrav«K,«„m intenzivne)se s>stematične | nediscipliniranosti poslancev stranke, zainterpcir^0Pr°Piis e' ?lasti bi,se na': ^i glasujejo po svoji volji, često tudi deželska ini0i-Za vprašanja naša po- proti volji in sklepom strankinega vod naša duhnv?Wnoenxa’unf.še učite.!jstvo in j stva. Oni, ki poznajo značaj in borbe-danes Sai si mnVf6 "e.s°	*°	že	I nost	Georga,	trde,	da	je	to	ne
da i/narauumt -f.™0 zaIost priznati, mogoče, dopuščajo pa možnost prv<
poj-
naj-
J .	****	J	11tl l I
da je naravnost sramotno, koliko nepo znanja odnosno koliko negativn movanja zdravstvenih vprašanj demo tudi pri inteligentih.
Če pogledamo organizacijo zdravstvene propagande v drugih državah (zlasti v f ranči ji, Češkoslovaški, Avstriji, Italiji rtd.), si moramo na žalost priznati, da Stno žele v povojih. Ni seveda naloga raznih pokrajinskih prosvetnih organiza-ciJ in tudi te organizacije nimajo sred-stev, da bi organizirale ono smotreno Zdravstveno propagando, kakor jo imajo "lt»oge druge kulturne države. To je ®redvsem naloga države in njenih zdrav-*tvenih institucij. Vendar pa smo mnenja, vsakdo izmed nas more in mora v vsa pogledu vsaj nekaj storiti. V prepričanju, da je predpogoj za pridobivanje
prve
verzije, da bi IJoyd George skoro vstopil v Macdonaldovo vlado.
naše
vasi za higijeno predvsem v zdrav-
tja	piv/uvovm	»	~ ’
eni izobrazbi in v zanimanju za zdrav invpragania med našo podeželsko vso s10?’ smo se obrni'i predvsem na na« j e in n'ihova vodstva, pa tudi na
o	»K? ^ovSčino In na naše občine- Nauk mnrl? *^.u spada nedvomno v Solo in bi se svoin • h.0^ popularizirati. Če bomo s Pnreditvo vzbudili v znatnem delu
Letalca maddaleno še uejno niso našli
RIM, 21. marca. Včeraj popoldne so torpedovke preiskale vso obalo, kjer so se smrtno ponesrečili znameniti italijanski letalci Maddalena, Cecconi in Dal-monte. Potapljači so potegnili iz morja propeler in ostale še manjkajoče dele a-parata, dočim o truplih ponesrečenih letalcev ni ne duha ne sluha. Tehnična komisija še ni mogla ugotoviti vzroke, ki so dovedli do katastrofe.
Balduuinova zmaga
LONDON, 21. marca. Že dolgo ni vladala za izid volilnega boja tako silna napetost, kakor za nadomestno volitev v londonskem okraju St. George. Šlo je namreč za izid boja med časopisnima magnatima Rothermerom in Beaverbrookom ter voditeljem . konservativne stranke Bald\vinom. Kandidat obeli časopisnih magnatov je bil sir Petter, oficijelni kandidat konservativne stranke pa Cooper. Volilni boj se je vršil silno strastno in ni manjkalo niti osebnih napadov. Izvoljen je bil Cooper, ki je dobil 17.242 glasov, dočim je Petter z 11.532 glasovi podlegel.
5enzacijonalna afera u Neujyorkcj
NEWYORK, 21. marca. Znani ameriški pisatelj Sinclair Levvis, ki je dobil lani Noblovo literarno nagrado, je na prireditvi na čast nekega ruskega pisatelja nenadoma zaključil svoj govor z izjavo, da ne more govoriti dalje v navzočnosti človeka, ki je ukradel iz dela njegove SO' proge 3.000 besed. Ta očitek je bil naperjen proti Teodorju Dreiserju. Lewis je tudi pripomnil, da ne more govoriti v navzočnosti človeka, ki je javno izreke! obžalovanje, da je on (Lewis) dobil Noblovo nagrado.
Dreiser je nato stopil k Levvisu in ga udaril s petjo v obraz. Prijatelji so potem preprečili, da ni prišlo med obema pisateljema do nadaljnega dejanskega spopada. Afera pride pred sodišče.
Le\visova soproga je tudi priznana pisateljica in je pred tremi leti objavila večje delo o Rusiji. Ko je kmalu nato izšlo podobno Dreiserjevo delo, mu je že tedaj očitala, da je vzel cele odstavke iz njene knjige.
Santiago Riba se umil u 5panijo
MADRID, 21. marca. V Madrid je prispel Santiaga Alba, znani španski državnik. Govori se. da je njegov povratek v zvezi z razgovorom, ki ga je imel s kraljem Alfonzom povodom svo jega zadnjega bivanja v Parizu. Santiago Alba je izjavil novinarjem, da bo takoj prijel za delo na reorganizaciji levičarske liberalne stranke in da bo tudi stopil v dogovore z voditelji vseh ustavnih strank v cilju, da se najde primerna rešitev za pacificiranje Španije. Santiago Alba je pri tem tudi de-mentiral vest, da bi se bil nedavno v Parizu sestal s kraljem Alfonzom.
inteligence in ostalega naroda vsaj nekaj zammahja za velike zdravstvene probleme našega naroda, bomo lahko zadovoljni. Bodi to temelj, na katerem bomo vsi skupno zidali dalje!
Hvala vsem, ki so se In ki se bodo odzvali našemu vabilu za sodelovanje: gg. zdravnikom kot predavateljem, vsem šolskim voditeljem in ostalemu učitelj-
skemu osobju, vsej ostali Inteligenci, ki bo sodelovala. Vsa naša včlanjena društva pa — ki bodo te dni prejela še posebej okrožnico v tej zadevi — pozivamo tem potom, da z vnemo sodelujejo pri akciji in tako tudi s svoje strani pripomorejo k skupnemu uspehu!
iVodstvo ZHD v Mariboru.
Prijava sprememb na posestvih.
čl. 9. zakona o neposrednih davkih in čl. 42 zakona o katastru zemljišča določa, da mora vsak posestnik prijaviti ustmeno ali pismeno pri pristojni katastrski upravi vsako spremembo bodisi v osebi ali stvarno spremembo na svojem posestvu v roku od 60 dni od dne ko je sprememba nastala, sicer se kaznuje posestnik z globo od 50—500 Din po zakonu o neposrednih davkih. Prijave so takse pro ste. Po cit. zakonih je treba v predpisanem roku prijaviti sledeče spremembe: ]. Spremembo v osebi lastnika, to je, ako preide celo posestvo ali en del njega, cela parcela, ali en del parcele na drugega lastnika. 2. Spremembo bivališča in hišne številke. 3. Spremembo v objektu, t. j. ako so nastale na zemljiških parcelah nove stavbe hiš in gospodarskih poslopij itd. 4. Spremembo v površini pojedinih parcel, t- j. da obseg uživanega zemljišča ne odgovarja stanju na mapi in sicer vsled prvotne pogreške v premeru, ali če sta posestnika sporazumno regulirala meje svojega zemljišča. 5. Spremembe v kulturi, t. j., da je iz prvotne obdelavne kulture nastala druga kultura, n. pr. pašnik se je spremenil v gozd, travnik v sadovnjak itd. 6. Spremembo v čistem donosu, t. j. če zemljišče vsled elementar, ne nezgode postane sploh ali samo začasno neplodno. 7- Spremembo začasnega oproščenja davka na zemljišče in sicer:
a) če neplodno zemljišče postane plodno,
b) naprava in obnova vjnogradov, c) po-gozditev zemljišč. 8. Spremembe radi olajšanja davka na zemljišče, ki se je z izrednimi stroški in delom poboljšata v plodnosti n. pr. melioracije. Prijave morajo vsebovati točno ime in priimek posestnika (pri prodaji prodajalca in kupca), bivališče, ime' katastrske (davčne) občine, v kateri se posestvo nahaja, številko parcele, na kateri je nastala sprememba in datum izvršene spremembe. Spremembe, ki so na podlagi kupne pogodbe, izročilne, darovalne pogodbe in drugih pravnih aktov izvršene v zemljiški knjigi, ni treba prijaviti, ker bo o spremembi sodišče obvestilo katastrsko upravo. Vse druge prijave je treba prijaviti do 15. aprila 1931. —
fDominialte te CMD
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
postrima piacana v gotovfni
Manmrssa
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 65
Maribor, sobota 21. marca 1931
		
izhai a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani it. 11.409 ^elja mesečno, preioman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelak Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Sličice iz „pratra“ v Studencih
HARMONIJA MASE. — DIATONIČNA MEŠANICA- - ZRAČNI PODVIGI. — 1000 Din NA UROl — ČUDEŽI. — HAZ ARD, JAPONEC IN AMERIKANEC. -4000 KLOBAS! — O BERAČIH IN DOLINI ŠENTFLORJANSKI.
čuti, da je človek, ki ga vse vpošteva: on išče, izbira, poizkuša... Dobro ve, da bo velika ničla, če ga izda in ostane s praznim žepom sredi vrvenja. Kako bi si ga le pridobil več? Na hazard kliče zapeljivec: »Stavi 1 Din in lahko jih dobiš 10 nazaj!« Dečko stavi in — izgubi. Proklinja ves svet, mater, očeta... Ma-terijalizem išče svoje žrtve .. •
Studenci, stigmatizirani z znamenjem predmestne mularije in blata, so se za svojega patrona dostojno pripravili. Prozaična »predmestna vas« sicer blata ni mogla odpraviti, zato pa je obesila v pozdrav na svoj precej defektni zvonik — trobojnico v pozdrav vsem tisočerim romarjem in pseudoromarjem... Bogme, stvar ni bila karsibodi! Predmestni proletarijat in špispurgarija sta se znašla v skupnem objemu »Jožefova-nja«! Doktorji, profesorji, advokati, pisatelji in ravnatelji so se »gurali« prav kot najširše ljudske plasti... V najlepši harmoniji se je val tisočglave množice pomikal počasi gor in dol... Dramskemu režiserju je »valovanje mase«, nudilo izredno zanimivo študijo, ki jo je vsestransko predelal. Številna budna »očesa postave« so pa »maso« vzela na muho čisto iz drugih vidikov... Raznesla se je vest, da so prišli »romat« tudi — žeparji, kar pa ni prav nič kvarilo prazničnega razpoloženja. Saj je bilo pri večini bore malo cvenka...
*
Človek sodobnosti išče senzacije, saj tempo današnjega življenja pospešuje živ čno napetost do skrajnosti. Tudi Jožefov »prater« je s tem računal: krik in vik, vrišč in trušč, lajne, bobni, činele in fanfare — vse lepo diatonično pomešano ...
Sijajno polje za moderne glasbenike!
*
Živimo v dobi tehničnega napredka, ko dominira promet na suhem, v vodi in zraku. Nedognane mikavosti aeronavtike tvorijo svojevrstno privlačnost. Tudi v »pratru«! Iznajdljivi podjetniki so z električnim vrtiljakom nudili vsem zemljanom podvig v višave in to za bagatelo 2 dinarčkov! Dva aeroplana po 10 sedežev in 30 sedežev na verigah je skupno 50 se-deležev. Podatki za zanimivo matematiko 2 Din X 50 = 100 Din. Vsako 5.-6. minuto se prične nov »polet«, t. j. na uro povprečno 10 voženj za 1000 Din, v 10 urah 10.000 Din itd. Vsekakor kolosalno sredstvo za svakojake »podvige«! Narod se je kar trgal za sedeže, da ne zamudi take izredne prilike...
*
Senzacja! Atrakcija! »Električna dama« 24 ur v električnem toku, dalje časa ne more! Samo 2 Din! — Tele, ki ima 5 nog in 2 repa! Če ni res, dobite 100 Din! Vstop samo 2 Din! — Cirkus Arena, smrtni skok itd. itd.
Čudovite stvari, odete v temno romantiko! Naval povsod velik. Narod hoče videti čudeže, morda čudeže, ki o-
zdravijo ves svet...
*
»Denar — sveta vladar!« Kako krčevito drži dinar mlad dečko! Zavestno
Mariborski	in drobiš
Čistokrvni Japonec ponuja v slabi nem ščini originalne japonske izdelke; 240 Din, 150 Din, ogrlice 60 Din. Vse zaman! Kupcev ni in ni, niti zanimanja ne kaže nikdo. »Masa brez cvenka« je kot »roža brez vonja« tudi v Evropi bi s Tagorejem rad izustil rojak Azijat... Je pač kriza, svetovna kriza! —
* «
Kočevar — bivši Amerikanec — briljira s svojim centrifugalnim strojem za praženje sladkornih niti. Pravi ameri-kanski sistem! Stvar mu gre izborno izpod rok po 1 Din brez nepotrebne kričavosti. Delo se samo hvali, saj je stvar jedinstvena v »pratru«. Amerikanizacija vleče!
*
Panem et circenses!« velja tudi za »prater«! Nebroj stojnic z mesninami in poticami je skušalo odoleti željam lačnih in žejnih. Gostilne do zadnjega kotička zasedene, saj se je čelo kino moral u-makniti pivcem!
Začudenje in pozornost je zbudila prodaja pristnih svinjskih »Debrecink« iz Belovara po 1 Din kuhani komad! Prodaja je uspela izvrstno, saj so do večera »romarji« spravili pod kapo že blizu 200 kg, t- j. 4000 komadov! Torej je tudi a-petit beležil visoko konjunkturo!
»
Tam ob robu ceste so paberkovali številni berači: brez nog, brez rok, z otrp
limi udi in pohabljenimi členki so v mraku delali bilanco. Največ je bilo črnih par, ki »niso kaj prida«. Toda kaj hočemo! Sprijaznili so se s svojo usodo, slepec je zapel svojo »Češčena si Marija...«, večina pa je po berglah in palicah smuknila v bolj stranske gostilne, kjer so modrovali o slabih časih in pravici hlapca Jerneja....
*
Še neki »be r a č i« so med vrtoglavim tingl-tanglom stopali ob boku ogromne množice! Z belimi listki in kartami župnika Bajca so klicali maso na pomoč. Na pomoč našim zasužnjenim bratom v Primorju! Toda le deloma jih je množica u-slišala! Omamile in preslepile sojo zveneče sirene hrupne zabave.
Oj, dolina šentflorjanska!
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 21. marca ob 20. uri »Veriga« ab. C. Kuponi.
Nedelja, 22. marca ob 15. uri »Ciganska ljubezen«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri »Čardaška kneginja«. Ku-«oni.
Radio Ljubljana.
Nedeljski popoldanski spored bo za-višila ljubka, dramska legenda Milčinskega »Kjer ljubezen, tam Bog«. Zvečer se hw vršil prenos koncerta dunajskih sim-fonistov pod vodstvom Oswalda Kaba-ste. Spored obsega Mozarta, Wolfa in Bruchnera. — V pondeljek zvečer prenos iz Budimpešte. — Torkov večer je posvečen Jaklu, znanemu slovenskemu skladatelju in prirejevalcu slovenskih napevov. — Zatem še saxofon-solo s klavirjem. — V sredo dopoldne orgelski koncert g. Tomca. Zvečer ob 20, bo prenos materinskega dneva iz ljubljanske opere, ob 21.00 pa prenos iz Londona. — V četrtek zvečer bomo čufli po dolgem času spet g. Karla Sancina v violinskem koncertu. Ta večer se prenaša tudi v Zagreb in Beograd, drugi del
pa bo tvoril koncert slovenskega vokal nega kvinteta. — Petkov večer je rezerviran za koncert radio-orkestra. V soboto bo prenos iz zagrebškega gledališča opera Mofistofeles od Bojita.
Živinski sejem v Mariboru.
Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 15 konj, 16 bikov, 345 volov, 374 krav in 13 telet, skupno 763 komadov, med njimi 23 za izvoz v Avstrijo in 14 za Italijo. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 7,50—8.50, pol-debeli 6.50—7, plemenski 4.50—5.50, biki za klanje 6—7, klavne krave 5.50—6-50, plemenske 4—5, za klobase 2—2.75, mlada živina 5—7, teleta 8—9 Din. Na svinj skem sejmu: 7—9 tednov stari prašiči 165—250, 3—4 mesece 280—350, 5—7 me secev 400—500, 8—10 mesecev 550—600 1 leto 900—1.100, 1 kg žive teže 8—9 mrtve 10—12 Din. —
Sokol Slivnica pri Mariboru
se je udeležil skupno z deco in naraščajem cerkvenih molitev za naše neodre šene brate v Primorju. Tudi ostalega ob činstva je bilo precej. Dramatski odsek pripravlja za april dve predstavi. Kmalu se bo otvorila telovadba vseh oddelkov na prostem. Dosedaj vežbamo v šoli. Posojilnica v Slivnici je darovala Sokolu ,250 Din. Poznemajtel Zdravo!
Nova palača podružnice banovinske hranilnice v Mariboru
na mestu, kjer je stala doslej sedaj že popolnoma porušena Tegetthoffova rojstna hiša, se bo pričela čimprej graditi. Sprejet je bil načrt za zgradbo, ki sta ga izdelala naša mlada, nadarjena ing. arh. Dev in Črnigoj. Upravni odbor hranilnice je v svoji včerajšnji seji sklenil, da bo razpisal oddajo surove stavbe do 30. trn.
Navijanje cen mleku.
Mestno načelstvo odreja: Ker se dosledno opaža, da prodajalci mleka in mlečnih izdelkov pred prazniki popolnoma neupravičeno in brez utemeljenega vzroka pridobitnih razmer dvigajo cene mleku in mlečnim izdelkom, se s tem razglasom določa za čas od 25. marca do velikonočnih praznikov naslednje cene: Sveže mleko se sme prodajati liter do najvišje cene Din 3. Smetana 1 liter do najvišje cene 12 Din. Kršitev te odredbe se bo kaznovala sodnim potom po zakonu o pobijanju draginje in življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije. Prodajalce se še posebej opozarja, da bo tržno nadzorstvo med tem časom vršilo najstrožjo kontrolo nad živili. Konzumenti se vabijo, da vsak poedini slučaj javijo takoj tržnemu nadzorništvu ali najbližjemu stražniku mestne policije.
Vsi VI, ki ste gledali in doživljali
strahote let 1914—1918, pa Vam je mor da že spomin nanje zatemnel in se zopet lahkomiselno igrate s človeškimi življe nji, pojdite in si oživite spomine na dneve trpljenja, bede in razdejanja materijalne in duševne kulture ter rodbinskega življenja ob filmu »Na zapadni fronti 1918«, ki se te dni predvaja v kinu Union. Pa tudi vsi Vi, ki ste v teh dneh še bili deca in niste znali presojati, poidite in poglejte! Prepričani smo, da bote se zgrozili v dno duše ob strašnih slikah žive resnice, ci bodo vstajale pred Vami. Videli smo v Mariboru že mnogo filmov izza dni svetovne vojne, a še nobeden nam ni takrat nega Življenja na fronti in v zaledju opisal v tako živih, resničnih, plastičnih barvah!
Smrtna kosa.
V bolnici je včeraj umrla Marija Fla-kusova, soproga zidarja, stara 51 let. Blag ji spomin! —
Prometne olajšave za XI. ljubljanski velesejem.
Generalna direkcija državnih železnic je dovolila udeležencem XI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani & popust v potniškem prometu za vse vrste in razrede vlakov izVzemši SOE. Olajšava velja za potovanje na velesejem od 26. maja do 8- junija, za povratek pa od 30. maja do 12. junija. Na podlagi sejm ske legitimacije kupi potnik pri odhodu celo vozno karto do Ljubljane, ki mu potem velja za brezplačen povratek, ako dokaže, da je velesejem posetil. Za prevoz razstavnega blaga velja oljšava, pred videna v tarifi II. del odsek B-XIII. —
KINO
..-■■■■■JiFgs Grajski: ======
Do vključno nedelje popul. opereta: »DIJAK PROSJAK« 100% govoreča in zvočna opereta Od pondeljka dalje velefilm »Z Byrdom na južni tečaj«.
Union:
Do pondeljka se predvaja NA ZAPADNI FRONTI 100% govoreči zvočni film:
V pripravi: »Markiza Pompadour«.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19,, 21, uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni.	XXVI
APOLO KINO:
Sobota, 21., nedelja, 22., dvojni spored UDARI! — OGOLJUFANI GOLJUFI. Fred THOMSEN.
Kino 'DIANA* Studenci.
nedeljo
V soboto 21. in Senzacija!
Svetovna vojna 1914
V tem filmu se vidijo
vojne.
Predstave ob delavnikih ob 20. uri, v nedeljo in na praznik ob 16., pol 19. in pol 21. uri. Moderna godba!
22. marca: Senzacija!
1918
vse grozote
Vsled opeklin
je umrl včeraj v bolnici mali 41etni Otmar Perko iz Trstenjakove ulice 20, ki se je predvčeraj oparil z vrelo kavo- —
Za slovanski skavtski Jamboree v Pragi
se je prijavilo doslej 3000 poljskih skavtov, od teh nad 2000 dečkov, iz vseh delov Poljske.
Dobrovoljci!
Letošnji redni občni zbor se bo vršil V nedeljo, 22. tm. ob poldesetih predpoldne v restavraciji mariborskega Narodnega doma. —
Pravoslavna cerkvena občina
bo imela svojo redno spomladansko skup ščino, dne 2. aprila ob 20. uri in sicer v prostorih Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, Rotovški'trg 2, z običajnim dneV nim redom. —
Godbeni odsek prost. gas. društva v Studencih
ima jutri, 22. t. m. ob 3. pop. v gostilni Pri beli zastavi« (Klemenčak) občni zbor. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora godbenega odseka. Prijatelji društva so vljudno vabljeni. —
Lutkovno gledališče Sokola-matice
vprizori y nedeljo 22. t. m- ob 3. pop. čarobno pravljico v štirih dejanjih »Sovji grad«. —
Nova prodajalna Cirilove tiskarne
se otvori jutri zjutraj v hiši na oglu Fran-kopanove in Valvazorjeve ulice na desnem bregu Drave. S tem je ustreženo vsem, ki stanujejo v tem delu mesta Maribora. V prodajalni dobite vse pisarniške in šolske potrebščine ter knjige Cirilove knjižnice. Posetite novo prodajalno Cirilove tiskarne! —
Na rednem občnem zboru JAD »Triglava« v Zagrebu,
se je novo izvoljeni odbor sledeče konstituiral: Predsednik; Gulič Vlad., cand. med.; podpredsednik:	Rebec	Dimitrij,
ab.. teh.; tajnik: Benulič Marijan, stud med. vet.; blagajnik: Lippai Viljem, cand. iur.; knjižničar: Kveder Drago, stud. teh-; gospodar-arhivar: Hlastac Adolf, stud. teh.; odbornik b. m.: Tonejc Stane, cand. teh.; revizijski odbor: Brinar Miran in Kladnik Joža, cand. for. Razsodi šče: Bogataj Mirko, cand. iur., Vodeb Vlado, cand rez. com., Exel Boris, cand. teh. Vodja orkestr. odseka: Jerončič Le' opold, stud. teh.
AKROBATSKI ČUDEŽ
THE RECKLIN COMP.
najmanjši« akrobati sveta dnevno
VKLIKA KAVARNA
Občni zbor turističnega kluba »Triglav« v Mariboru
se bo vršil v nedeljo dne 22. marca ob pol 10- uri v dvorani hotela »Zamorec«.
Slov. trg. društvo v Mariboru
sklicuje za 21. t. m. ob 19.30 svoj 20. redni občni zbor, ki se bo vršil v Narodnem domu. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil uro kasneje drugi občni zbor ob vsakem številu članstva.
Hotel Orel.
Vsako nedeljo koncert. Začetek ob 8. zvečer.
Esperantsko društvo
ima svoj redni letni sestanek v četrtek, 26. t. m. ob 20- v lovski sobi hotela »Orel«. Prijatelji esperantskega pokreta dobrodošli.	Odbor.
Velika kavarna.
Na splošno zahtevo bo v sredo 25. tm. ob 5. ur’ otroška predstava akrobatskega Čudeža »The Recklln Comp« v Veliki k** varni. —
Stran S
mmmamam?
! Dr. 0. llaiunig:
Zgodovinski spomini na Sv. Lenart
Nouinarski dom u Ljubljani
1 Slovenski novinarji so osnovali stavbno in gospodarsko zadrugo »Novinarski dorrt«. Namen zadruge, ki je registrirana in je že začela delovati, je v glavnem razviden že iz njenega imena: slovenski novinarji naj dobe v Ljubljani svoj dom, dostojen velike vloge novinarstva v slovenskem javnem življenju prošlosti in sedanjosti.
Hrvatski novinarji so si s pomočjo države, banovine, zagrebške občine in vse javnosti postavili v Zagrebu ponosen in reprezentativen Novinarski dom, ki je takoj postal središče tamkajšnjega javnega življenja. V Beogradu so nedavno s podporo države in občine slovesno otvorili začasen Novinarski dom, v kratkem pa si začno beograjski tovariši graditi palačo, ki bo stala v centru mesta poleg novega parlamenta. Tudi v Sarajevu in v Novem Sadu so novinarji pridno na delu, da si zgrade lastna domova, in dunavska banovina je določila za Novinarski dom v Novem Sadu v letošnjem proračunu kot prvi prispevek Znesek 50.000 Din.
Namen in naloga novinarskih domov ijista samo reprezentativnega, temveč tudi socijalnega značaja. Novinarski domovi, ljubljanski in oni po drugih centrih Jugoslavije, naj utrdijo ugled in dvignejo družabni položaj našega novinarja. Obenem pa tvorijo tudi važen del novinarske socijalne akcije, ker so vsi 'v tesni zvezi z novinarskimi penzijski-mi fondi in preidejo pdagoma docela v njihovo last. To tudi pojasnuje in ute-nieliuje podporo javnih korporacij in vse javnosti, saj je starostna preskrba novi-, narjev splošna narodna zadeva. Vloga novinarstva v javnem življenju je da-«es tako velika in važna, da je V interesu vsega naroda, ako se temu odgovornemu poklicu posvečajo najboljše
'k najsposobnejše moči. Da pa se bo to godilo v čim večji meri, mora biti no-'nar dostojno preskrbljen tudi za sta-°;jt in onemoglost.
, {udi Novinarski dom v Ljubljani bo «Uzil tej svrhi. Vršil pa bo še važno ulturno in nacijonalno nalogo, ker bo Pfovo postal nevtralno zbirališče vseh K’Ui turnih in javnih delavcev in njihovih &r3anizacij, zlasti tudi torišče stremljenj ta čim tesnejšimi stiki s prijateljskimi narodi in vsem inozemstvom.
V	skladu z navedenimi cilji so pravila zadruge »Novinarski dom«, ki jc bila osnovana v Ljubljani v najtesnejšem sodelovanju z Jugoslovenskim novinarskim udruženjem kot stanovsko novinarsko organizacijo. V prvem načelstvu zadruge so gg. poslanik dr. Albert Kramer, ^vŠi minister dr. Fran Kukovec, uredijo »Slovenca« Drago Potočnik, uredni-? »Jutra« Josip Prunk in Fran Seunig, urednik »Jutra« Stanko Virant in *avni urednik »Jugoslovana« Aleksan-er Železnikar. V nadzorstvu zadruge so glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, Sef ekspoziture »Avale« dr. Josip 'rsa, publicist Albin Prepeluh, predsednik (konzorcija »Jutra« Adolf Ribnikar 'n Klavni urednik »Slovenskega Naroda« Josip Zupančič. Člani zadruge so lahko Poleg novinarjev tudi vsi drugi javni de-lavci ter zavodi in podjetja, ki jim je pri srcu razvoj in napredek novinarstva.
Slovenski tisk se je kljub našim majhnim razmeram povzpel po vojni na tako "visoko stopnjo, da uspešno tekmuje z vsemi jugoslovenskiml listi in nam dela *ast pred vsem svetom. Zato se slovenski novinarji nadejajo, da bodo v svoji akciji našli pri naši javnosti vsaj enako razumevanje in podporo, kakor so jo našli njihovi tovariši v drugih pokraji-nah Jugoslavije. Trdno smo prepričani, njihov apel ne bo ostal brez ugodne-odmeva.
_ * Ljubljani, dne 19. marca 1931.
^dbor ljubljanske sekcije Jugosiovenske-*a novinarskega udruženja. — Načelstvo 'n nadzorstvo stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«, z. z o. z.
Ljudska univerza v Mariboru.
p8tek, dne 27. marca, bo predaval g. rot. Vincent Lavoix iz Pariza o svojem omovinskem mestu in metropoli najvišje “ ture — o Parizu. Sedaj bo govoril o vf-x	zanimivostih,	ki	pri-
auijejo podnevi ali ponoči tujčevo oko *n vsled katerih je postni Pariz pravo irulisče vsega civiliziranega sveta.
Prijazni trg Sv. Lenart je nekaka metropola divhih Slovenskih goric. Na malem hribčku se dviga precej visok stolp cerkve Sv. Lenarta, okoli nje pa se razprostira trg s svojimi hišami, ki imajo od novejšega časa že tudi ulične napise, da se vsak tujec lahko takoj orijen-tira, ako hoče potovati dalje po Slovenskih goricah.
Predaleč bi seve segel, če bi hotel opisovati, kako so nastale Slovenske gorice; to je že obširnejše popisal M. Ljubša.
Ugotovljeno je, da je bilo v pradavnini tod morje. V takozvani tercijarni dobi so delovale v teh krajih velikanske elementarne sile- Vsled vulkaničnih sprememb v osrčju zemlje je nastalo Pohorje, Kozjak in druge štajerske planine. Tedaj je preplavilo od vzhoda tukajšnje kraje panonsko tercijarno morje, ki je imelo svoje največje globočine v sedanjih ogrskih ravninah ter je segalo še črez sedanji Gradec, približno do Trohn-leitna. Odteklo morje je pustilo one zemeljske plasti, ki tvorijo današnje rodovitne Slovenske gorice, ostanek tega morja pa je sedanje Blatno jezero na Ogrskem.
Da je bilo tamkaj nekdaj morje, spominja še pravljica, ki pravi, da je bila okoli sedanjega Lenarta voda, na vrhu pa je stal grad. Tudi cela formacija obširnejšega polja pod Sv. Lenartom, ta-Ikozvana Čreta, kaže na to, da je bila tam nekdaj voda.
Kateri narodi so prvotno prebivali tamkaj, ni natančno znano. Sodeč po ostankih iz prazgodovine, so bili prvi Kelti in sicer Noričani, od teh v Slovenskih goricah rod Serapilov. Domneva pa se, da so bivali zraven Keltov tudi že Slovenci. Leta 34 pr. Kr. je prišla Štajerska pod Rimljane. Slovenske gorice so spadale k Panoniji. Za vinorejo ugodni kraji so napotili rimskega cesarja Marka Avrelija Proba, rojenega leta 276 v Sirmiju, da je dal zasaditi tod vinsko trto.
Ali .je bila ravno v Sv. Lenartu tudi kaka rimska postaja — mansio — za potujoče vojake in uradnike, kakor se jih
najde drugod po Spodnjem in Srednjem Štajerskem, je težko dognati. Vsekakor pa dokazujejo izkopine profesorja Baša. v zadnjih dveh letih v Setarjevi in Radehovi ter gomile v Črnem lesu, Zgornji Voličini, Navardi, GočovsJyem vrhu, Oseku in Sv. Benediktu, da so bili tu naseljeni Rimljani. Vse naselbine pa so pokon čali potem narodi, ki so se preseljevali skozi te kraje od severa in vzhoda: Za-padni Gotje, Vandali, Huni, Vzhodni Got-je, Avari, Rugijci, Heruli. Iz teh časov nimamo nobenih podatkov, kaj se je godilo tamkaj. Tudi Slovenci, ki so se tu naselili okoli 6. stoletja, niso imeli prej miru pred Madjari, dokler niso bili Mad-jari v bitki dne 10. avgusta 955 ob reki Liki blizu Augsburga popolnoma poraženi.
Še-le tedaj so se mogli Slovenci oddahniti in graditi v miru svoja sela. V dobi po letu lOCO je nastala tudi naselbina v Sv. Lenartu. Že leta 1135 je bila ceikev Sv. Lenarta inkorporrrana ad-montskemiu samostanu, ki je bil cerkveni patron glavne župnije Jarenine, pod katero je spadala tudi cerkev Sv. Lenarta. Naselbina okoli cerkve, ki je bila prvotno mala kapelica, se je vsekakor hitro širila. Iz dejstva, da je cesar Maks
I.	dne 7. oktobra 1506 potrdil pravice trga Sv. Lenarta do sejma osem dni
pred praznikom Sv. Ulrika v obsegu, kakor jih je podelil cesar Friderik III., se more sklepati, da je bila ta naselbina že precej obširna in je dobila že pod vlado cesarja Friderika (1433—1493) pravice trga-	»
Huda nesreča je zadela trg leta 1532, ko so pridrveli od Gradca Turki ter požgali vso naselbino in oskrunili cerkev. Toda Šentlenarčani niso postali malo-dušni. Kmalu so znova zgradili svoje domove ter popravili tudi cerkev, katero je 25. oktobra 1536 na novo blagoslovil poznejši lavantinski knezoškof Filip.
Trg Sv. Lenarta se je mogel pred vsem ponašati, da je imel trškega sodnika. Bila je to velika prednost, kajti tako pravico so imela le mesta in večji trgi. Sodnije so nastale iz privilegijev, ki jih je dala gospoščina, podi katero je spadalo mesto ali trg.
Trg Sv. Lenart je spadal pod graščino Hrastovec, last grofov Herbersteinov že od leta 1409. Tam je bila sodnija z delokrogom, kakor ga ima dandanes okrajna sodnija; vrh tega je bil tam tudi sedež privilegirane deželske sodnije s krvnim sodnikom, ki je imel pravico soditi na življenje in smrt.
Stroški za vzdrževanje sodnije pa so navadno presegali dohodke. Zato so graščaki kot imovitelji sodne oblasti prepustili trgom in mestom, ki so bili pod njih oblastjo, da so v svojem delokrogu vodili upravo ter izvrševali sodstvo in s tem v precejšnji meri razbremenili izdatke graščaka. Graščak si je pridržal samo gotove pravice, tako posebno glede potrditve izvolitve sodnika in nadzorovanja poslovanja od slučaja do slučaja.
Kedaj je dobil Sv. Lenart sodnijo, se ne more natančno dognati. Leta 1528 se v zapisniku o cerkveni vizitaciji v Sv. Lenartu navaja med drugim, da je bil Avgust Fleischhaker — sodnik — dober katoličan. Tudi v pismu šentlenartskega župnika Miložiča Mihaela 7. avgusta 1611 dvornemu kaplanu Ciersch Juriju v Gradec, je omenjen trški sodnik Pernhard Maks, ki je bil s svojo ženo udan prote-'tantovski veri.
Pa kakšne pravice je imela sodnija?
Trg Sv. Lenart je imel v rokah vso upravo, trški sodnik pa je bil tudi res sodnik v vseh malotnih zadevah pravo-sodstva in je obenem zavzemal tudi mesto notarja.
Pa kdo je postal trški sodnik? To častno mesto je mogel doseči le moški, ki je bil polnoleten, neoporečen ter hišni posestnik v trgu- Izvolili so ga hišni posestniki trga, ki so bili kot tržani sprejeti in so tudi položili tozadevno prisego. Volitve so se vršile na dan Sv. Tomaža dne 21. decembra vsakega leta, če je bil ta dan nedelja, pa dan pozneje. Tržani so se zbraSi na rotovžu ter volili javno z napovedbo imena kandidata. Obstojala je volilna dolžnost. Dan volitev se je posebej naznanil s tem, da je šel občinski sluga, ki je bil obenem nočni čuvaj, od hiše do hiše ter napovedal čas volitev. Kdor ni prišel, je moral plačati 1 gld. v prid občinske blagajne in tudi ni imel pravice ugovarjati odobritvi občinskega računa, ki ga je predložil trški sodnik vsako leto. Kandidate so postavili vedno tri. Izvoljen je bil, kdor je dobil 3/» vseh glasov. Ako kandidat ni dosegel predpisane večine, se je vršila v nekaj dneh ponovna volitev- In če tudi pri tej ni prodrl noben kandidat, ie določila hrastovška zemlji-
I	ška kot politična oblast oskrbnika, ki je vodil posle. Ta je bil nekak gerent v dandanašnjem pomenu tako dolgo, dokler ni bil izvoljen trški sodnik s potrebno večino. Število volilcev se v vseh teh letih ni dosti spremenilo; gibalo se je od 37 do največ 49. Graščina Hrastovec je kot nadzorna oblast po svojem oskrbniku zemljiške oblasti izvolitev potrdila ali pa ji tudi odrekla veljavnost.
Nadaljevanje sledi.
Kulturne vesti
Štiridesetletnica Miklošičeve smrti.
Popolnoma neopaženo je šla dne 7. marca mimo nas štirideseta obletnica smrti našega velikega jezikoslovca Frana Miklošiča, največjega znanstvenika slovenske Štajerske. Nihče se je ni spomnil, čeprav imamo dva njegova spomenika, v, Ljubljani in' v Ljutomeru in več življenjepisov. Fran Miklošič je bil rojen dne 20. novembra leta 1813. v Radomer-ščaku pri Ljutomeru, v srcu Prlekije, gimnazijo pa je študiral tudi v Mariboru, tako da je njegova mladost tesno vezana z našim mestom. Po dovršenih filozofskih študijah je postal prvi profe-for slovanske filologije na dunajskem vseučilišču. Neposredno je sodeloval pri zgraditvi naše kulturne stavbe s tem, da je sestavil prva slovenska berila za višje razrede srednjih šol, posredno pa s tem, da je postavil slavistični studii na nove in trdne temelje, na katerih gradijo vsi njegovi nasledniki še danes in bodo, verjetno, gradili vedno. Njegova jezikoslovna dela so zelo obširna, najpomembnejša pa je brez dvoma primerjalna slovnica slovanskih jezikov. Poleg nje sta zelo važna staroslovenski in slovanski etimološki slovar. Slavistično jezikoslovno delo je razširilo njegov sloves po vsem znanstvenem svetu in upravičeno mu še danes vsi brez izjeme priznavajo, da je bil največji jezikoslovec devetnajstega stoletja. Umrl je Fran Miklošič dne 7. marca 1. 1891., torej točno pred štiridesetimi leti. Naj mu bo vsaj tu postavljen skromen spomin, saj je bil nam, ki živimo na severni slovenski meji najbližji. V kratkem, dne 14. maja pa bomo obhajali osemdesetletnico smrti njegovega prleškega rojaka, sošolca in prijatelja, pesnika Stanka Vraza. Upajmo, da. vsaj preko te obletnice ne bomo šli molče-
Četrta številka Modre ptice. V četrti številki revije »Modra ptica«, ki je nedavno izšla, piše dr. StanJoo Leben o angleškem pisatelju Mauriceu Baringu, avtorju romana »Daiphne Adeaue«, ki ga bo ista založba te dni izdala v slovenskem prevodu na preko 400 straneh. Josip Vidmar se spominja s krajšim člankom šestdesete obletnice rojstva pisatelja Frana Serafina Finžgarja, v katerem tudi vrednoti njegovo delo, ki je po Vidmarjevi sodbi doseglo višek v zgodovinskem romanu »Pod svobodnim soln-cem«, v »Bojih« ter v kmečkih povestih. Mladi pisatelj Mirko Javornik je prispeval novelo »Vrnitev«. Pero Pajk, ki obeta postati dober esejist objavlja raz* motrivanja »O izvirnosti«, kjer se zavzema za moderno in pravično pojmovanje izvirnosti v umetniški tvornosti. Vladimir Bartol zaključuje svojo novelo »Zadnji večer«. Zanimiv prispevek je Mirka Javornika prevod novele »Tat«, ki io je napisal doslej še povsem neznani nemški pisatelj Walter Bauer. Bauer, je član najmlajše generacije, ki je za-mogla spregovoriti svetu šele v knjigi »VorstoB«, Prosa der Ungedruckten. Očituje močan talent. V »Poročilih« ocenjuje Ivo Grahor knjige Jugoslovanske knjigarne. V »Gledaliških poročilih« je ocena ljubljanske uprizoritve Schillerjevih »Razbojnikov«, v »Raznem« pa nadaljuje Mirko Javornik svoje odgovore na vprašanja: Ali veste? Tako je tudi ta številka »Modre ptice« precej pestra po svoji vsebini.
Maribor in naša likovna umetnost. Dasj se Maribor na vseh kulturnih področjih, sicer polagoma, a vendar razvija, je za likovno umetnost popolnoma brezpomembno mesto. Kljub vrsti slikarjev in kiparjev, ki živijo pri nas, nimamo nobene organizacije, ki bi se 1o-tiia reševanja tega problema. AH ne bi bilo že nujno potrebno, da bi se zmova obudil k življenju nekdanji klub »Grohar«? Postavljamo' to vprašanje z apelom na naše tvorne likovne umetnike, da še sami spregovorijo svojo besedo'
Na spomlad zboli naivež ljudi I Zakall
Proti koncu zime ter v prvem pričetku spomladi pridejo posebno do izraza škodljivi učinki pomanjkanja solnca in neprimerne hrane tako. da celo zdravi ljudje občutijo takozvano »pomladansko utrujenost«. Pri večini ljudi pa so posledic? lahko opasnejSe, kajti njihova odporna sila proti bolezenskim strupom je tako oslabela, da jim ne more prožiti zadostne obrambe.' Pojavijo se razne bolezni, dostikrat dolgotrajne in celo življenju opasne. Zato je neobhodno potrebno za vsakogar, da Čim preje očisti svoje telo bolezenskih strupov, kar doseže edinole z redno in dobro prebavo. Ako hočete to doseči, tedaj pijte redno vsak dan po dva do tri kozarce Radenske zdravilno vode.	753
V	M a r ib o r,u. dne 21. III. 1931.
■■■■■■■■■■HHHHBHHHBBnnnBBflBOBHMRMnKBBBi
Letoinle ..polarno leto
•t
GRANDIJOZEN NAČRT ZA CELOLET NA ZNANSTVENA RAZISKOVANJA NA
SEVERNEM TEČAJU.
V	svrho znanstvenega raziskovanja arktičnih krajev je izvršena velika mednarodna svetovna organizacija, ki bo celo leto 1932—1933 vršila razna znanstvena opazovanja. Ena izmed glavnih nalog te mednarodne organizacije bo proučavanje atmosferskih odnošajev med ekvatorjem in obema tečajema. Ta opazovanja se bodo vršila s pomočjo mnogoštevilnih dobro opremljenih postaj v visokih arktičnih predelih, postavljenih okrog celega severnega tečaja. S tem naj bi dobili vse, kar je potrebno za merjenje meteoroloških in magnetnih elementov.
Pred petdesetimi leti (-1882—3) je bilo prirejeno pod predsedstvom švicarskega meteorologa in geofizika Henrika von Wilda prvo mednarodno polarno leto- Najizkušenejši polarni raziskovalci tedanjega časa so pristopili k temu grandijoznemu podjetju. Dan in noč je delalo skozi celo leto kakšnih 12 dobro opremljenih postaj v predelih snega in leda, da bi lahko objasnili tajnosti prirode v vseh mogočih pravcih, v kolikor se nanašajo na atmosferske razmere. Posebno je vladalo zanimanje za vprašanje polarne svetlobe in zemeljskega magnetizma. Neumorna energija Wilda, tedanjega direktorja ruskega centralnega observatorija v Petrogradu, je pripomogla, da je uspelo na raznih konferencah v letih 1884. do 1885. dobljene rezultate iz raznih stanic urediti v harmonično celoto. Ogromni foliji, polni števil in podatkov, dokazujejo neobičajno marljivost in delo, ki je bilo izvršeno pred polstoletjem.
Sedaj po petdesetih letih naj bi se vršilo zopet tako polarno leto. Naravno je, da bodo delali sedaj z najmodernejšimi
iznajdbami znanosti in z najpreciznejši-mi aparati za proučevanje geofizičnih odnosov. Grandijozne priprave so že v polnem teku. Dosedaj se je vršila že konferenca v Petrogradu, na kateri se je razpravljalo o postavljanju postaj za proučavanje meteoroloških in geofizičnih odnošajev. Konferenci je predsedoval šef danskega meteorološkega instituta dr. Pavel Lacoud- Rusija bo etabli-rala največ postaj. Postavljene bodo po celi Sibiriji počenši od obale Belega morja pa vse do Beringove ceste. Številne postaje bodo nameščene tudi na osamljeni Zemlji Franca Jožefa, kakor tudi na obali Novaje Zemlje.
Baš tako bodo postavljene postaje na Špicbergih, Islandu, Jan Mayenu, vzhodni in zapadni obali Gronlanda. S temi v zvezi bodo arktične postaje v visokih širinah Kanade in Labradorja, s čemer bo gotovo obkrožen ves severni tečaj. Vse kulturne države bodo podpirale podjetje z znatnimi finančnimi sredstvi.
Po programu tega polarnega leta se bodo vršila raziskovanja oblakov nad polarnimi regijoni, kompliciranih zračnih tokov, se bodo določali toki geomagnet-skih elementov, njihove perijode izpre-memb v zvezi z močnimi pojavi polarne svetlobe, temperature leda in morja, razni vodni toki itd. Poedina raziskovanja bodo velikega znanstvenega pomena, ne samo teoretičnega, nego popolnoma praktičnega, ker se bodo lahko izkoristila v vprašanju ekonomije kakor tudi v vprašanju zračnega prometa, ki bi se naj vršil preko teh polarnih krajev. Baš radi tega ima letošnje polarno leto, ki je obenem jubilej, velik pomen za znanstveni svet. Sodelovali bodo najbolj znani svetovni znanstveniki.
Kako Ford prodira u Europi
P~ vseh evropskih državah se gradijo, razširjajo in povečavajo lastne Fordove tvornice. Baš te dni je bila zaključena gradnja ogromne Fordove tvornice na Angleškem v Dagenhamu, ki bo imela letno kapaciteto 200.000 vozil. Vobče je opažati pri snovanju Fordovih tvornic o-čito tendenco, da se izdela čim več sestavnih delov v oni zemlji, kjer se gotovi Fordovi automobili prodajajo. S tem se namreč izogne Fordova produkcija plačevanju uvoznih carin za gotove auto-mobile in sestavne dele, s čemer je mogoče ceno automobilov stalno znižavati. Znano pa je, da je zavzel Ford v U. S. A. vodilno mesto v številu prodanih vozil baš radi mojstrske organizacije same detajlne trgovine, ter radi nizkih cen.
V	manjših evropskih državah, kakor tudi v onih, ki nimajo lastne automobil-ske industrije, deli Ford tržišče običajno z družbo General hotors. V zemljah kakor je Francija, Nemčija in Anglija, konkurirajo Fordovi automobili prav uspeš-
no domačim, razmeroma cenenim znamkam.
Razumljivo je, da bodo Fordove tvornice lahko znatno znižale cene svojim proizvodom, ko bo ustvarjen načrt, po katerem bodo izdelani vsi sestavni deli in cela vozila redno v lastnih tvornicah v mejah poedinih držav. Tako bo na pr. končno uspela redukcija cen v Franciji (sedaj ščiti domačo produkcijo visoka u-vozna cena za automobile), ko bo prešel Ford na lastno 100% lokalno produkcijo. Tvornica v Asnieresu v bližini Pariza u-porablja že sedaj večino sestavnih delov lastnega ali domačega, francoskega proizvoda. Zato izkazuje prodiranje Forda na francoskem tržišču stalen napredek. Baš tako je tudi v Nemčiji, kjer ima Ford iz-vanredno ugodne položaje na domačih tržiščih in, kjer prehaja s sodelovanjem znane I. G. Farbenindustrije na 100% lastno industrijo. V Italiji se govori o Fordovem sodelovanju z nacionalno tvor nico Issota Franschini, o čemer pa se vrše še neprestano pogajanja. V Španiji ima
Ford skupno tvornico v Barceloni, statistični podatki za 1. 1929 pa kažejo, da je bilo od celokupnega števila prodanih vozil 33% Fordovih (skupno je bilo prodanih 33.000). Z ozirom na tržišče v Poljski so izdelani načrti za osnovanje lastnih tvornic v Gdyniji, dela pa se tudi na zgradbi tvornic tudi v vseh ostalih evrop skih državah.
Zanimivo je za razvoj Fordovega prodiranja na evropskem tržišču in navsezadnje za njegovo finančno evropsko organizacijo, da je sedaj osnovana tudi t. zv. Ford Investiment Company, ki je registrirana v Luxemburgu. Ta kompanija bo delovala kakor clearing-centrala za vse Fordove evropske družbe in tvornice, imela bo nadzorstvo nad osnovanjem rezervnih fondov pri raznih družbah ter bo tudi posojala potrebni kapital onim tvornicam, ki ga bodo potrebovale v svrho razširjenja tovarniškega obrata od nosno organizacije prodaje same-
Spori
Filmska zuezda kot preča-uateljica
Te dni ste predavali v marmorni dvorani hotela Esplanade v Berlinu dve ženi o temi »Moderna žena v Franciji in Nemčiji«, ena Francozinja in ena Nemka. Bilo je to na večeru, ki ga je priredila nemško-francoska družba, koje namen je zbliževanje in sodelovanje obeh velikih narodov. Za Francozinje je predavala znana odvetnica Madeleine Mi-sord, za Nemke pa bivša filmska zvezda, ki je bila po celem svetu poznana po svoji lepoti in svoji izredni igri:	Henny
Porten. Bilo je to obenem njeno prvo predavanje.
Uolčja načlaga u Seuerni Rmeriki
Dolga zima je v vzhodni Evropi in na Balkanu prinesla s seboj tudi volčjo nadlogo. Pa tudi Severna Amerika trpi močno vsled napadov sestradanih volčjih krdel. Posebno letos so volčja, krdela po nižinah in gozdovih Kanade ter severnega dela Zedinjenih držav silno nevarna. Tamkaj je posebno mnogo jelenov, ki so v nevarnosti, da jih volkovi v kratkem popolnoma iztrebijo. Tudi vse kožuhaste živali, ki so se vjele v različne pasti in se niso mogle osvoboditi, so postali žrtev teh požrešnih zverin.
LOBANJA SV. ELIZABETE
»Temps« poroča iz Bruslja, da so pred kratkim našli v samostanski cerkvi sv. Gudule v Bruslju lobanjo sv. Elizabete madžarske, ki je umrla dne 19. novembra 1231 v starosti 24 let v Mariboru. To svetinjo je zapustila baje cerkvi 1. 1617 nadvojvodinja Izabela. Neki belgijski vseučiliški profesor je izvršil sedaj v navzočnosti več visokih cerkvenih dostojanstvenikov antropološko merjenje lobanje, ki je v polni meri potrdilo domnevo, da gre res za lobanjo sv. Elizabete madžarske.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Jutri ob 10. dopoldne igra I. moštvo prijateljsko tekmo s »Svobodo«. Vsi igralci prvega in rezervnega moštva naj pridejo točno ob 9.30 na igrišče radi dogovora. Načelnik.
SK Železničar, nogometna sekcija.
Jutri ob 14. na igrišču obvezen trening
I. moštva in rezerve. Sledeči igralci se morajo udeležiti treninga brezpogojno: Pišof, Mahajnc, Wagner, Konrad, Zgonc, Kositer, Ronjak, Frangeš, Glavič, Bačnik
II, Čiček, Horaček, Kohount, Efferl, Pez-diček I in II, Paulin, Konrad II, Ani :čič, Lorber, Borovka, Seničar, Urbančič, Go-linar in Turk. Načelnik.
SK Železničar, lahkoatletska sekcija.
Športni klubi ISSK Maribor, SSK Maribor in SK Rapid se obveščajo, da je cross-country tek za prvenstvo Maribora sporazumno z Jug. lahkoatletskim save-zom preložen na nedeljo dne 29. t. m-Hazena savez ima dne 29. marca v Zagrebu izredno glavno skupščino.
Kolesarski savez Jugoslavije ima svoj XI. redni občni zbor jutri dne 22. t. m. v hotelu Halbvvidl. Savez opozarja, da imajo glasovalno pravico na občnem zboru samo klubi, ki bodo do 22. t. m- poravnali denarne obveznosti. Delegati klubov se morajo izkazati s pooblastilom svojega kluba.
Sokotsfm
Sokol Pobrežje
prosi, da se občinstvo mnogoštevilno u-/ deleži prve njegove akademije, ki bo ju tri 22. marca ob 3.30 pop. v dvorani go* spe Rojko. —
Sokolsko društvo Krčevina-Košaki priredi v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri < krčevinski šoli zabavni popoldan s pre-davanjem, petjem, šaljivimi nastopi, z deklamacijami in godbo na lok. Sokoli prijatelji Sokolstva iz domačega okrožja in soseščine so povabljeni in bodo dobrodošli. Zdravo!
Ščegetanje v nosu kot zdravilo!
Ameriški zdravnik dr. Gillet objavi3 na podlagi svojih izkustev zanimiv na-svet. On trdi na podlagi s vaj ih mnogoletnih opazovanj, da se vse vrste bolez® od reumatizma do paralize dado zdraviti z enostavnim ščegetanjem v nosu.* deželi priprostih metod, v Ameriki, je po* stal ta način zdravljenja že zelo popula-ren. Pacijent gre k zdravniku, ki vzaiflf srebrn stilet, kakor igla za klobuk, in nf žno ščegeta bolnika pri »nervus sympa ticus« v nosu. Doktor Gillet pravi: »Največ bolezni izvira od živca »nervus sym-paticus«, ki gre skozi celo telo in ga lahko otipamo na raznih mestih. Najboll enostavno ga dosežemo v nosu. V 25$ slučajev, ki sem jih tako obravnaval, seifl konstatiral trajno ozdravljenje.« — Odgovornost za to vest prepuščamo ameriškim listom.
|L Zcmrccoi
V	senci jezuita
Zgodovinski (ouua,
u
»Vedite torej, da sem bila pred par leti ubogo dekle brez premoženja, imela pa sem svojo lepoto.«
»Ki odtehta vse najdragocenejše zaklade sveta.«
»Laskačl Bila sem torej revna, prerevna. Mati mi je bila pravkar umrla, skoraj v revščini in bedi, umrla pred mojimi očmi obupaje, da me mora pustiti samo na svetu, brez denarja, brez prijateljev in brez sorodnikov.
Uboga mati! Zakaj nisem umrla z njo!«
»Preklicano žalostna je tvoja povest! Bogme rajši bi bil govoril o ljubezni!«
»Počakajte vitez zlati; kmalu se vam zazdi še žalostnejša... Bila sem ponosna in nisem, hotela poslušati ponudb, ki sem jih imela vsak dan. Kaj hočete, gospod, ponos je bogastvo revežev. Marsikak gospod in meščan mi je ponujal, da me obogati za vse žive dni, ako se mu vdam, a niti eden me ni vprašal, če hočem biti njegova žena. Samo eden se je našel, ki je mislil na to žrtev. Bil je bogat meščan, spoštovan in ugleden; zavzemi bi bil višje mesto, če bi bil hotel; a ta mož je preziral mnogo reči, ki jih drugi ljudje liubijo in cenijo. Prišel je k meni in me vprašal: »Ali h-^-te W»* moin lena?, Zelo bogat sem in vas obogaim>
pred zaničevanjem ljudi, a v zameno ne zahtevam ničesar. Moja žena boste samo po imenu. Le, 63 bi nekega dne začutili, da vaše srce utriplje zame v ljubezni, mi poveste, in poplačan bom za vse.«
Ženska se je prekinila; strašna razburjenost jo je davila za grlo.
»Pri Bogorodici!« je vzkliknil kralj, »ta meščan je ravnal kakor pravi vitez.«
»Obrekujete ga, gospod!« je rekla vlačuga resnobno.
In predno se je mogel Franc I. zmeniti za to grenko besedo, je nadaljevala:
»Sprejela sem ponudbo tega poštenega in v svoji dobroti tako vzvišenega moža. Mlad ni bil več in tudi lep ni bil, toda zaklela sem se, da se šiloma zaljubim vanj, ali, če se mi to ne posreči, mu ustvarim vsaj pobožno prevaro ljubezni. Dva meseca sem se delala, kakor da premišljam o svojem položaju in se borim sama s seboj, ali naj postanem njegova žena v resnici in dejanju. On ni mislil med tem nič drugega, kakor samo to, kako bi mi storil življenje prijetno. Nobena markiza in nobena grofica ni uživala tako rahločutnih obzirnosti, kakor tiste, s katerimi me je obdajal ta mož. Izkušala sem ga ljubiti iskreno. In morda bi se mi bilo posrečilo. V tem prepričanju sem mu dala nekega večera tisto plačilo, ki ga sam ni zahteval. Vdala sem se mu, ako ne z ljubeznijo, pa vsaj s pravim veseljem. Oh, zakaj mu nisem ostala zvesta!«
Vlačuga se je prekinila iznova; grlo ji je stresalo čudno liropsuenje.
»Ehe!« je vzkliknil Franc I. veselo. »To bi bila bog-me škoda!«
»Menite gospod vitez?«	.
»Ženska, ki je ustvarjena tako božansko kakoi*n je dolžna Bogu in ljudem,,da vara svojega moža!«
»Tako se je zgodilo gospod,« je odgovorila vlačuga s trpkim glasom. Nekega dne se je znašel na moji poti vitez, nekakšen knez, z eno besedo, jako visoka oseba. Zaljubila sem se vanj v trenutku, ne da bi vedela, kdo je...«
»Ahat To je bil tisti slovešči Franc?«
»Tako je! Tisti, ki mu je bilo ime, kakor vam.. .*
»Da... In kakor kralju samemu!« se je zahrohoial Franc I.
»In kakor kralju samemu!« je potrdila ženska.
»Knez praviš, da je bil?«
»Ce ni bil, vsaj rekel mi je, da je. In verjela sefli mu dolgo časa, dokler nisem spoznala, da je moj knez navaden lump z lakajsko dušo...«
»Stroga si z ubogim vragom ... 'Ali ti ni dovoli, d* si ga ubila?«
»Srd me premaguje...- prav imate... Tako govorim, kakor da bi bil res tu, pred menoj, in sedel na robu postelje, tu, kjer sedite... In domišljam si, da me sliši... Mika me, da bi zakričala in mu zalučala v o-braz svoje zaničevanje, ki je še hujše od mojega sovraštva, in mu dejala: Franc,.zaman si si nadel obleko kneza in kneževsko ime. Vedi, da sem te spoznala, da s) podlejši lump od najzadnjega lumpa', in da je duša v tvojih prsih lakajska!«
Mariborski v T. C F R N I K Jutra
Moške srajce
v raznih izdelavah od Din 29.— naprej. Kravate samoveznice, komad od Din 7.— naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19.	784
Krojači pozori
Lokal dobro vpeljan krojaške obrti na najprometnejši cesti v Mariboru oddam po zelo nizki najemnini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Najlepša prilika«.	767
Starejši gospod
išče žensko srednje starosti od 30 do 40 let, katera ima stanovanje in je obenem hišnica. Ponudbe na upravo lista pod »10«.	751
Klavir (Stutzfliigel) dam v najem, samo zelo solidni družini! Naslov v upravi »Večernika«.__________________________756
vsem cenjenim damam se priporočamo za trajno kodranje z najboljšim aparatom, najnovejšega sistema, neuspehi so izključeni.
polna garancija za nekvarnost las in njih barve, ker uporabljam specijalnc preparate in traja kurjava samo 6 do 8 minut, najkrajši delovni čas. — zmerne cene. nasveti brezplačno v specijalnem salonu za trajno kodranje in barvanje e. mareš, inaribor, gosposka ul. 27.	749
Otomana močna in moderna,
jamčeno nova Din 550. Vojaški trg 1
Kavo, vedno sveže praženo, riž, banatsko moko, mast, olje in ves živež kupite dobro in najceneje v novi trgovini s špecerijskim in kolonijalnim blagom A. LESJAK, Gosposka ul. 11.
Lepo pisarno
in veliko skladišče v centru mesta oddam v najem. Istotam naprodaj lep štedilnik. Gosposka ul. 11 1.______________ 76?
Pošteno dekle
sprejme cvetličarna B. Weiler, Gosposka 26.	771
Dobro idoča gostilna in mesarija
na prometnem kraju radi smrtnega slučaja ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	774
Moške nogavice
v vseh barvah par Din 4.-50, Maribor, Aleksandrova c. 19.
Stanovanje, obstoječe iz 1—2 sob, išče mirna tričlanska družina za takoj. Plača rada pol leta vnaprej. Naslov pove uprava!	   772
Opremljeno sobo oddam.
Tržaška cesta 20 II.
Oddam kuhinjo in sobico	7
s stekleno verando mali družini, ter meblirano sobo na željo s štedilnikom.
Vprašati Meljska c. 59 I._____________755
Snažno opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu- Ob železnici št. 8-______________________________ 761
Mirna gospa s 13!etno hčerko
išče stanovanje sobo in kuhinjo. Ponudbe prosim na upravo »Večernika«
pod »Stanovanje«._____________________762
Damski klobuki v veliki izbiri od 80 Din naprej. Preoblikovanje starih klobukov ceneno in hitro. Salon
»Štefanija«, Kopališka ulica._________765
Damske nogavice, flor, v temnih modnih barvah, par od 8 Din naprej. Damske nogavice, svilene, v vseh modnih barvah par od 13 Din naprej. »Luna«, Maribor._________________785
Kupim hišo
na prometnem prostoru s trgovskim lokalom, najraje v predmestju Maribo-ra- Cenjene ponudbe pod »B. B.« na
. npravništvo lista._____________________708
Brzopotpiata
je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Zenski pod-
_ Plati 22 Din.	____________606
Spalne sobe,
Politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Lepo opremljeno, solnčno sobo,
separirano oddam. Kaši, Gosposka ul. št- 52.	766
Znižane cene!
Kuhinje od Din 1-200, spalnice od Din 2.500 naprej. Tudi za stavbena dela se priporoča splošno mizarstvo, Primorska ulica 1.	782
Strokovno obrezovanje
sadnih dreves vseh oblik in trt izvršuje Rith, Maribor, Stritarjeva ulica 3.
Otroške nogavice, črne, rjave, sive in bele par od 4.50 Din naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19.	___________
Lepo, čisto, solnčno, separirano sobo
oddam takoj ali pozneje. Gosposka ul 58 I, vrata 2.	781
Ali že veste,
da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi?
Brzopotpiata Ivan Pirc,
Aleksandrova cesta 24. Moški podplati Din 30, ženski 25, moške pete 14, ženske pete 6 do 8 Din. Prvovrstno blago, samo ročno delo.	780
Izdelovalnica in popravljalnica vsakovrstnih čevljev Franc Golob, Mlinska ul. 4. Postrežba točna in solidna!	764
Vpeljano trgovino
ročnih del in otroške konfekcije ugodno prodam. Med 11. in 15. uro vprašati vi Mariboru, Trubarjeva ul- 4 II, desno.	788
Angležinja
daje angleški pouk, po lahki in hitro razumljivi metodi.' Gosposka ulica 521, vrata 7.	747
Prodam rabljeno zidno opeko,
Scherbaum, Kopališka ulica 4.	700
LORNIK
KOROŠKA 9-
Konjara za dva konja,
zanesljivega, kateri zna opravljati boljše vozove, sprejme Josip Nekrep, Maribor, Smetanova ulica 59.,	72'
Prihaja čas, ko je treba obleke kemično čistiti in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo
PAVEL NEDOG
Pobarva obleke za žalno dobo v 24 urah
Kompletna spalna soba
iz trdega lesa poceni naprodaj. Fran Ambrožič, Grajska ul. 3.	72!
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodjat
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kosmih in sklepnih vnetij; toniza-tor|em za elektrlziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; dlatermljo za električno pregrevanje in električno izžiga-nje; žarnico »hala« za revmatična ln druga boleča vnetja:	»enterocleaner«-
jem za notranje črevesne kopeli pri za-peki. napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-. drugi razred 80.-. tretji razr. 60.-.
T.SOKLI
V Maribor ,
^fcenka
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Zlata Brišnik, Slovenska .Jrtca 11.______________________________763
Popravila klobukov
se izvršijo hitro, lično In ceneno pri Ani Hobacher, Aleksandrova cesta 11.
Sobo in črkoslikarje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
zastopniki se sprejmejo
Opravilna številka: E IX 136/31
" w 	736
debelo cepana, suha prodajam na vagone. Naslov v upravi lista.
Dražbeni oklic
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
Dne 6. maja 1931 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k o. Sv. Ilj v Slov. gor- vi. št. 284 Cenilna vrednost:	Din	930 50
Vrednost pritikline:
Najmanjši ponudek: Din 620 38
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru < dd TX.
Okrajno sodišče v Mariboru odd. IX.,
dna 4. marca 1931.
(špago) in vrvarske izdelke nudi najugodneje galanterijska trgovina
Drago Dosiita
Maribor, Vetrinjska ul. 26
Papirnice.
L. Veterniku
Stran &
Mariborski V E G F F N T K Jutra
VMartboru. dne 2\, lir.
■■■■HHMMHBHSi&nSfiBHHMBHBnttBHnHHBnHI
||^|i j* ■ čisti kemično vso damsko in moško garderobo
je najboljša pralnica ovratnikov
Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnica: Vetrinjska 7
KARO ČEVLJI
to znamka za te vremensko trpežni, elegantni, ceneni.
♦
Koroška cesta 19.
Vabilo na
49. redni občni zbor
Posojilnice v Mariboru, r. z. z o. p.
ki se bo vršil
v ponedeljek, dne 23. marca 1931 ob 16. uri v mali dvorani »Narodnega doma“, ll.nadstr.
IB Sl! 11!
20% popust
do 4. aprila
na sledeče blago: liker.!!, konjak, pristna bosanska slivovka, rum, pelinkovac. Malaga. Maršala. Samos. Cora, bela vina, v originalnih steklenicah ali odprto na zalogi.
Tu- in inozemski kandltl, čokolade, keksi.
Blago v dozah: ribe (sardine, sardelni obročki. tanje, morski raki). Paštete, kaviar, kompoti, prikuha, paradižniki itd.
Zaloga velikonočnih šunk, prekajenega mesa. prekaje-hln klobas odlične kakovosti. Specialiteta: domače in turistovske salame (komad od 10 dkg naprej). Vse vrste sira.
Sveže in žive ribe dnevno na zalogi. Moderni hlglje-ničnl bazen.	750
L. UHLER, MARIBOR
delikatesna trgovina, Glavni trg 14.
Spored:
1. Zapisnik rednega občn. zbora z dne 24. marca 1930
2. Poročilo odbora
3. Poročilo nadzorstva
4. Potrditev računskega zaključka za leto 1930 in razdelitev čistega dobička
5. Volitev treh članov odbora
6. Spremembe pravil
7. Slučajnosti.
Računski zaključek Posojilnice za leto 1930 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnih urah.
V	Mariboru, dne 8. marca 1931.
Dr. Viktor Kac L r
predsednik-
INVENTURNA PRODAJA!
Serija manufakturnega blaga za plašče, kostume, obleke in bluze
I popust 20" A> popust!
F. MICHELITSCH
MODNA TRGOVINA „K NEVESTI'* Maribor, Gosposka ulica 14
Za Veliko noč!
Edina jugoslovenska tvornica gramofonov in plošč
EDISON BELL PENKALA
Gramofoni od Din 740-—	Plošče	od	Din	26*—
Na mesečno odplačilo po Din 100*—
Zahtevajte naše brezplačne kataloge in cenike!
Zastopstvo:
Jos. Martinz, galanterija, Maribor
Prav hitro je poteklo prvo leto — za Zlatico se mamka trudi vneto. Ijudle se veselijo ljubke male in vsi o niel so polni blage hvale
Kdor malo mater s hčerko občuduje bodočnost krasno mali prerokuje.
A mamka se zaveda da brez truda le milo Zlatorog ustvarja čuda...
Oj zlata Zlatica — glas gre okrog, nad vse je terpentinsko milo Zlatorog!
(Nadaljevanje detli.)
Iftdaja KOOMKU »Jutrt« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik; fJRAN 'W»ZOV!C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
V	Mariboru