Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Semen, Milena Sagadin, Neža Štefe, Boris Pertot, Slavica Bajt, Magda Ostanek in Janez Ahačič. — Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju.
LETO X. — 11. II. 1967 — št. 1
tekstilec
Vsebina:
—	Letna skupščina sindikalne organizacije
—	Borisa Kraigherja — ni več
—	Letovanje zdravstveno ogroženih otrok
—	Nalezljiva zlatenica se nevarno širi!
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ ~ Novosti iz tekstilnega tiska
Letna skupščina sindikalne organizacije
21. decembra je imela naša sindikalna organizacija svojo letno skupščino, na kateri so bili izvoljeni nov tovarniški odbor, predsednik sindikalne organizacije, trije podpredsedniki in ostali organi sindikata. Delegati so razpravljali tudi o najaktualnejših problemih, in to s področja družbenega standarda, proizvodnje, informiranja, samoupravljanja, prodaje izdelkov, deviznega vprašanja itd.
Iz referata predsednika Isteniča
uvedli skrajšani delovni čas, znat- in ostalim reprodukcijskim mate-no dvignili odstotek I. kvalitete rialom. Vse kaže, da bomo imeli
izdelkov (v dveh letih od 79 na 87), izvršili avtomatizacijo tkalnic, izboljšali smo kvaliteto plemenitenja tkanin in asortiment
v letu 1967 v tem pogledu še večje težave.-«
Kot posebno aktualne naloge je
izdelkov, povečali osebne dohodke predsednik navedel: stanovanjski
V svojem referatu je predsednik sindikalne organizacije tov. France Istenič prikazal dejavnost organizacije v preteklem obdobju, nekaj bistvenih podatkov iz poslovanja našega podjetja in tudi nekaj problemov, s katerimi se bo sindikat v prihodnje moral spoprijeti.
Kratek izvleček iz tega referata izgleda takole:
Sindikat je v preteklem obdobju' delal zadovoljivo. Ce uspehi niso bili vedno najboljši, je to predvsem posledica neaktivnosti članstva, premajhne povezanosti med sindikalnimi organi in ostalimi člani, in končno tudi bolj rahlega sodelovanja sindikata z ostalimi družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. »Sindikat bi moral zasledovati delo in probleme, s katerimi se delovni človek dnevno srečuje v delovni organizaciji in dajati predloge samoupravnim organom, kako vse to odpraviti,« je dejal tov. Istenič. »Naloge sindikata so vidne že iz statuta, ki
med drugim določa, da se mora sindikat zavzemati za to, da se v delovnem procesu dosledno uveljavlja neposredno upravljanje in odločanje proizvajalca o vseh vprašanjih dela in življenja, o proizvodnji, delovnih in medsebojnih odnosih, da se dosledno spoštuje princip delitve po delu, da se odpravi vse nesocialistične pojave v teh pogledih,« je poudaril tov. Istenič.
»Naše naloge v prihodnje,« je
dejal tov. Istenič, »so predvsem: skrb za delovnega človeka, krepitev sistema samoupravljanja, večji proizvodni rezultati (produktivnost, kvaliteta) boljši osebni dohodki, aktivno sodelovanje večine člono vkolektiva itd. Vse to delo bo povečalo pomen in vlogo naše sindikalne organizacije.«
Glede uspehov podjetja je tov. Istenič dejal naslednje: »Gospodarska reforma nas ni presenetila. Vestno in. preudarno smo se vključili v nove okvire gospodarskih norm, v zaostren sistem gospodarjenja. Tako smo uspešno
(v dveh letih od 394 na 670 — povprečje!) in bistveno popravili tudi razmerje osebni dohodki — Skladi, od 93 — 7 na 65 — 35 odstotkov. S temi rezultati bi bili lahko zadovoljni,« je dejal predsednik,« če ne bi bile problematične velike zaloge gotovih izdelkov, če ne bi obstajal problem deviz, ki onemogoča redno in zadostno preskrbo
problem, obveščanje članov ko-(dalje na 7. strani)
—	Razpored prostih sobot in -ostalih prostih dni v letošnjem letu
—	Na dopust — tudi pozimi
—	Posebna priloga, ki vsebuje: uvodne članke, nekaj tehničnih podatkov o naših novih modnih izdelkih, prednosti teh tkanin in delno tudi njihov izgled
Delovno predsedstvo letne skupščine
Borisa Kraigherja - ni več
4. januarja je tragično izgubil podpredsednik zveznega izvršnega
življenje narodni heroj Boris sveta- v razvalinah avtomobila je
Kraisrher član nredsedstva CK naŠel Smrt tudi nieg°v sin Janez-Kraigher, elan predsedstva CK Smrt je nepričakovano in pre-
a surovinami ZKJ, zvezne konference SZDLJ in zgodaj iztrgala našemu narodu neutrudnega, vnetega in požrtvoval-
Letovanje zdravstveno svoje mladosti posvetil vse svoje ogroženih otrok	razreda in delovnih ljudi.
Boris Kraigher je umrl v trenut-
Zavod za klimatsko zdravljenje otrok v Kranju, bo v letošnjem ku, ko je bil svoji domovini naj-letu organiziral zdravstvena letovanja za otroke na Gorenjskem in bolj potreben: v trenutku odločne-to v letovišču Stenjak in v Zdravilišču Novigrad. To velja od 1 leta Sa b°ja za družbeno in gospodar-starosti do 15 let. Domova bosta odprta od 1. 6. do 17. 9. 1967, sko reformo, kjer je bil tovariš izmena pa traja 21 dni. Cena enodnevnemu bivanju v Novigradu Kraigher med njenimi požrtvovalne 2.500 S din, na otoku Stenjaku pa 1.900 S din. V omenjeno ceno r11™1 PlonirP je poleg izdatne prehrane (5 obrokov dnevno) vračunano tudi zdravstveno varstvo, saj imata oba domova moderno opremljeni ambulanti, ki ju vodijo otroški zdravniki. Za celodnevno varstvo skrbijo . vzgojitelji, ki imajo po 10 do 17 otrok, kar zavisi od starosti in vrste ®ons Kraigher. Lahko smo ponos-bolezni	ni, da smo otroci Slovenije, ki je
rodila moža, kakršen je bil Boris, Zdravilišče Novigrad je namenjeno predvsem bolnim otrokom, ponosni, da živimo in delamo za medtem ko se na otok Stenjak pošilja tudi zdrave, toda telesno sla- skupnost, kateri je vsa dolga leta botne otroke. Odločitev, v katero okrevališče bo poslan otrok, je svoje revolucionarne dejavnosti po-odvisna od vrste bolezni, zato o tem odločajo zdravniki. Otroke od svetil tudi Boris Kraigher.
1 do 5 let starosti lahko spremljajo tudi starši, vendar morajo za Kot drugje, smo imeli tudi v na-sebe plačati polno ceno.	šem podjetju žalno sejo CDS, v
Ker so stroški letovanja otrok za marsikatero družino previsoki, spomin in počastitev velikega borbo tudi letos del sredstev prispevala občinska skupščina Kranj. Zavod 9a za sociabzem, Borisa Kraigher-za klimatsko zdravljenje otrok je izdelal v ta namen posebno lest- Ja-vico, po kateri bodo starši prispevali denar za letovanje svojih otrok.
Čim večji je dohodek na člaija družine, tem manj sredstev bo za otroke prispevala občinska skupščina. Kot primer naj navedem družino, ki ima na enega družinskega člana 24.000 S din mesečnih dohodkov. V tem primeru bi plačali starši za letovanje otroka 20.000 S dinarjev, razliko 24.000 S dinarjev pa bi krila občinska skupščina.
Z omenjenim načinom financiranja letovanja se želi doseči, da bi svoje otroke poslali tudi tisti starši, ki imajo nizke osebne dohodke.
O finančni pomoči bo razpravljal tudi delavski svet podjetja Tekslil-indus. Eventuelno finančno pomoč podjetja bodo verjetno dobili socialno najbolj šibki člani kolektiva, ki imajo bolne otroke, pa sami ne bodo zmogli plačati potrebne vsote denarja.
Starši lahko prijavijo svoje otroke v vseh obratnih pisarnah, kjer 'bodo morali izpolniti tudi posebne vprašalnike. Zadnji rok za prijave je 28. februar. Podrobnejše informacije lahko dobite pri socialnem delavcu podjetja, notranji telefon 99, ali pa direktno pri Zavodu za klimatsko zdravljenje otrok Kranj (občina), telefon 220-52.
Redki so Slovenci, ki so slovenskemu ljudstvu in narodom vse Jugoslavije dali toliko, kot je dal
Nalezljiva zlatenica se nevarno širi!
Nalezljiva zlatenica (Hepatitis epidemica) se je začela nevarno širiti tudi po Gorenjski. To je nalezljivo obolenje jeter, katerega povzročitelj je virus. Oboli lahko vsak človek, naj večje število obolenj pa opažamo pri otrocih in mladih ljudeh. Obolevnost je največja v jesenskem in zimskem času. Cas od okužbe do izbruha bolezni traja 15—40 dni.
Obolenje poteka v dveh zaporednih obdobjih. Običajno začne v prvi fazi z nejasnimi bolezenskimi znaki: vročina, bruhanje, bolečine v trebuhu, pomanjkanje apetita in splošno slabo počutje. Ti znaki se ne pojavijo vsi hkrati, ampak ima bolnik lahko le posamezne Ta faza traja nekaj dni do dveh tednov ali pa sploh manjka in se bolezen začne kar z drugo fazo — zlatenico (porumenele očesne beločnice in koža). Dva do štiri dni — predno se pojavi zlatenica, postane bolnikovo blato svetlejše, urin pa temnejši.
Pri polovici vseh obolenj se zlatenica ne pojavi, vendar je bolnik ravno tako kužen. Ker nima vidnih znakov obolenja, ima pa neznačilne znake obolenja, misli, da preboleva »gripo«. Taki bolniki se navadno zdravijo z alkoho-
lom, da bi pregnali »gripo«, s tem pa še povečajo okvaro jeter.
Bolezen traja približno 6 tednov. Pri določenem odstotku bolnikov, predvsem pri odraslih, preide obolenje v kronično obliko, z vsemi posledicami.
Obolenje je posebno nevarno za noseče žene, kjer lahko konča s smrtjo. Obolenje je možno preprečiti ali omiliti z gama-globulini, ki jih nosečnica dobi v posvetovalnici za noseče žene.
(dalje na 2. strani)
O Borisu Kraigherju je govoril Vili Tomat, predsednik SZDL — Kranj
Na žalni seji CDS
.   .	mm insili

Novosti iz tekstilnega tiska
V zadnji lanski številki Melliand Textilberichte sta objavljena članka o rotacijskem filmskem tiskarskem stroju in o novem rolo tiskarskem stroju firme Brückner s povsem nenavadno konstrukcijo. Ker oba stroja pomenita najnovejši dosežek na področju tiskarske tehnike, ju predstavljamo tudi našim bralcem.
Rotacijski filmski tiskarski stroj firme Zimmer je v bistvu sličen običajnemu filmskemu avtomatu, na katerem pri nas tiskamo tkanine ie nekaj let. Bistvena razlika je v tem, da imamo na tiskarski podlogi, namesto ploskih šablon, vrsto okroglih (cilindričnih) votlih šablon, pod katerimi teče tkanina neprekinjeno in se pri tem tiska, torej slično, kot pri rolo stroju. Barve dotekajo skozi votle osi v notranjost šablon, kjer jih okrogle kovinske palice (kotalna strgala) s pomočjo magnetnega pritiska potiskajo skozi perforirane figure na tkanino. Izgled stroja prikazuje slika 1. Ta sistem tiskarskega stroja ima mnoge prednosti pred običajnimi rolo in filmskimi tiskarskimi stroji, ker na idealen način združuje dobre lastnosti obeh.
Firma Brückner pa je izdelala povsem nov tip rolo tiskarskega
stroja, katerega značilnost je v tem, da tiskarski valji niso razvrščeni koncentrično okoli enega bobna (presseurja), temveč ima vsak tiskarski valj svoj boben. Tkanina teče od zgoraj navzdol v valoviti smeri mimo vseh bobnov in se dotika valjev na več kot četrtini njihovega obsega, medtem ko je ta dotik pri običajnih rolo strojih zelo kratek (do 2 cm). S tem je prehod barve iz gravure na tkanino mnogo popolnejši, zato pa tudi tiskamo le z 1/3 do 1/10 pritiska, kot smo ga vajeni na sedanjih strojih. Posledice so nadvse ugodne: tisk je polnejši, prenos barv mnogo manjši, ležaji manj obremenjeni, potrebna moč pogona za polovico manjša in gravura valjev je lahko za 40 % plitkejša.
Tiskarski bobni so razporejeni v vrsti in pod kotom 45(; ležaji pa v fiksnem okvirju (glej sliko 2). Tiskarski valji so na vzporednem okvirju, katerega lahko okoli spodnje osi spustimo na tla.
S tem je menjava valjev, na-našalnih valjev in korit ter rapor-tiranje izredno poenostavljeno, zaradi česar so časi za menjavo vzorca ali variante zelo kratki. Stroj ima oder za posluževanje, ki se hidravlično dviga ali spušča v poševni smeri vzporedno z okvirjem za valje. Tiskar na njem
sedi ali stoji in doseže vsa mesta za posluževanje.
Pri vstopu tkanine je nameščena naprava za lepljenje tkanine na tekač, kadar je to potrebno, in valj za vlaženje tkanine, če je potreben močan pretisk tkanine. V večini primerov je možno tiskanje brez tekača, seveda pa v tem primeru posebna naprava konti-nuirno pere tiskarsko podlogo.
Stroj je zaradi lahkega posluže-vanja zelo primeren za tiskanje kratkih variant in kolekcij, uporaben pa je tudi za tiskanje pletenin.
zlim
mi
♦il
M. P. Slika 1; del rotacijskega filmsko-tiskarskega stroja
Nalezljiva zlatenica se nevarno širi*
(dalje s 1. strani)
Izvor okužbe so: blato, kri in izločki iz nosu. Bolnik je kužen že pred pojavom vidnih znakov obolenja (porumenela beločnica in koža) in okužuje svojo okolico prodno je možno ugotoviti bolezen in izolirati bolnika.
Ker se virus izloča z blatom, moramo misliti na vse možne poti prenosa virusa iz črevesja bolnika v usta bodočega bolnika. Pri tem mislimo na direkten prenos (stik z bolnikom) in na indirekten prenos z okuženo vodo, živili, umazanimi rokami in muhami.
Za preprečevanje širjenja obolenja nalezljive zlatenice so potrebni sledeči ukrepi:
1.	Osebna higiena:
temeljito umivanje rok z milom in tekočo toplo vodo pred jedjo in po uporabi stranišča. Milo in brisača morata biti pri vsakem umivalniku. Posebno pri otrocih je priporočljivo, da se umivanje vrši pod nadzorstvom. Vsak otrok mora imeti svojo brisačo.
2.	Higiena stranišč:
stranišča je treba namanj 1 krat dnevno pomiti z vročo vodo in detergentom, nato pa razkužiti z Asepsolom ali Desolom (2 žlici na 1 liter tople vode). Posebno temeljito je treba razkužiti sedno desko, potezno vrvico z ročajem, kljuki na straniščnih vratih in stene.
3.	Kuhinja:
posodo (skodelice, krožnike) je treba pomivati v vroči vodi z detergentom, nato pa splakniti pod tekočo vodo. Jedilni pribor moramo po uporabi pomiti in preku-
hati. Delovne površine (mize za pripravo jedi, deske za rezanje kruha, deske za rezanje mesnih in mlečnih izdelkov) in tla je treba redno pomivati z detergenti in razkužiti z Asepsolom ali Desolom. Malico naj razdeljuje vedno ista zdrava oseba, ki naj predhodno temeljito umije roke.
Ker je nalezljiva zlatenica posebno nevarna nosečnicam, naj se te ob pojavu obolenja v bližnji okolici javijo v posvetovalnici, zaradi zaščite z gama-globulini.
Bolnik se mora držati sledečih navodil:
1.	Glede ležanja in diete se mora ravnati po zdravnikovih navodilih, ker ima sicer lahko težke posledice (kronično vnetje jeter, smrt).
2.	Bolnik mora imeti svoj jedilni pribor in posodo, ki jo je treba posebej pomivati v vroči vodi in detergentu, pribor pa prekuhati.
3.	Bolnik mora imeti svojo brisačo, osebno in posteljno perilo, katerega je treba pred pranjem 12 ur namakati v raztopini Desola ali Asepsola (2 jedilni žlici na 1 liter vode).
4.	Bolnik in njegovi svojci morajo paziti na osebno higieno (vsak mora imeti svojo brisačo, temeljito umiti roke pred pripravljanjem hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča s tekočo toplo vodo in milom; otroci naj to delajo pod nadzorstvom! Higiena stranišč pri bolniku je opisana že prej.
Neprimerno pitno vodo je treba prekuhati in šele tako uporabljati za pranje posode, zelenjave, sadja in umivanje!
S straniščno gnojnico se ne sme zalivati povrtnine!
Osebe z začetnimi znaki obolenja naj se takoj javijo pri zdravniku!
Ambulanta
Upoštevajte navedene nasvete!
OBVESTILO!
Bralce Tekstilca obveščamo, da smo — zaradi posebne priloge — preložili precej poslanih prispevkov do februarske številke. Med temi prispevki je tudi članek mladinske organizacije. Vse prizadete prosimo, da z razumevanjem sprejmejo ta ukrep, ker druge možnosti ni bilo.
UREDNIŠTVO
Slika 2; shema rolo-tiskarskega stroja
Razpored prostih sobot In ostalih prostih dni v letošnjem letu
JANUAR	'FEBRUAR	MAREG	APRIL	MAJ	JUNIJ
N	1	8	15	22	29	5	12	19	26	5	12	19	26	2	9	16	23	30		7	14	21	28	4	11	18	25
P	2	9	16	23	30	6	13	20	27	6	13	20	27	3	10	17	24		1		15	22	29	5	12	19	26
T	S	10	17	24	31	7	14	21	28	7	14	21	28	4	11	18	25		2	lil	16	23	30	6	13	20	27
S	4	11	18	25
Č	5	12	19	26
P	6	13	20	27
S	7	14	©)©
1 8 15 22 2 9 16 23
3	10 17 24
4	© 18
1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
3	10 17 24 31
© 11 © ©
5	12 19 26
6	13 20 27 7 14 21 28
©8 15©©
3 10 17 24 31
4	11 18 25
5	12 19 26
6	13 20
7	14	21	28
1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
©10 17 @
N
LEGENDA: enojni krog označuje prosto soboto, dvojni krog označuje drug prosti dan, kvadrat pa državni praznik. Tako imamo letos
JULIJ	AVGUST	SEPTEMBER	OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
2	9 16 23 30
6 13 20 27
3 10 17 24	1	8 15 22 29
5 12 19 26
3 10 17 24 3
P	Ql0 17 24 31
T	011 18 25
S	5	12	19	26
Č	6	13	20	27
P	7	14	21	28
S	.©8	15	IH	29
7 14 21 28
1	8	15 22 29
2	9	16 23 30
3	10 17 24 31
4	11 18 25
©12 ©©
1
2
2	9 16 23
3	10 17 24 11 18 25 12 19 26 13 20 27
£3) 28
6 13 20 27 ,	7	14	21	28
[T| 8 15 22
2	9	16	23
3	10 17 24
4	© 18 25
4	11 18 25
5	12 19 26
6	13 20 27
7	14 21
8	15 22 9 16 23 (30’
24 prostih sobot in 6 ostalih prostih dni (poleg nedelj in državnih praznikov). 31. december manjka!
Letna skupščina sindikalne organizacije
(dalje s 1. strani)	Tov. Istenič je v referatu zajel potrebe. To breme (50 stanovanj)
lektiva, izbor novih članov v raz- res bistvo poslovanja in težav ter ostane tako zopet nam. 50 stallone organe, strokovno in družbeno bodočih nalog, pa je tail zato re- vaJlj pa mese 400 do 500 milijo-izobraževanje, resnična demokrat ferat prava osnova za živahno tičnost govora in sodelovanja. razpravo, ki je sledila.
nov starih din. Če bi hoteli v prihodnjih letih rešiti ta problem,
Izvoz
Ker se postavlja vprašanje, zakaj smo izvozili toliko surovih tkanin, bom skušal tudi to razlo-
Razprava
Peter Gunčar: Govoril sem
potem ne bi mogli rešiti nobene žiti. Res je, da smo izvozili preko prošnje, ki jih imamo preko 200, 4 milijone metrov takih tkanin, od katerih jih je 90 kritučnih. CDS kjer nismo kaj prida zaslužili, o morali do zaključnega računa, bo zato moral izdelati program, vendar smo to morali nareditl>
Ìli IVI 1IC.1 trn /11 Ort rvt-1 n t%nonl.1n p*a 5«« Iri INA v-\ nlr-A a »v,	J n 4-a
bi drugače ne mogli zajamčiti surovin za proizvodnjo v zadnjih
obveščanju članov in o izbiranju Mislim, da so bila posojila za in- ki bo netkako omogočil, da te kandidatov za samoupravne or- dividualno gradnjo zelo pametna, probleme rešimo tja do leta 1970. gane.
treh mesecih v letu 1966.
smemo in ne moremo računati samo na klasični (dosedanji) na- Glede izvoza lahko rečem, da kup stanovanj. Treba bo najti poteka v redu. Bomo pa seveda
tudi druge možnosti. Le-te so:
— vlaganje denarja v banke.
—	odkup stanovanj, namensko varčevanje,
—	itd.
Le tako bo možno zdržati pritisk, ki je vsako leto večji.«
Milka Kovač
pa ne bo napak, če bo nekaj Dejstvo je, da v prihodnje ne
Po mojem prepričanju je treba takih P°s°jd ‘udi letos, vzrok za neaktivnost članov ko- Metka Friškovee lektiva iskati tudi v nepopolnem
obveščanju. Tudi prepričanje mn o- »Na račun »Koreje« za obra-gih, da je sindikat nedejaven, da tom II je precej kritiziranja. Pri-
eo samoupravni organi nemočni, zadeti pravijo, da stanovanja ne	mesecih je potem možno
hliaja iz te pomankljivosti. Isto delite pravično. Drug taik problem dobiti večji kredit, velja tudi za nepotrebno kritiko,	je zamenjava stanovanj, kar dela	— individualna gradnja, ki bi
za ikritizerstvo, za, nezadovoljstvo	komisija. Ljudje trdijo, da dobijo	jo omogočili s kreditno podporo,	j'reb^ obdelati*1
posameznikov in skupin. Dejstvo	nekateri vedno nova stanovanja,	— —1	 ■—
namreč je, da se v današnjih po- delavci pa, kar ostane. Zanima gojih in ob današnjem tempu pro- me dalje še naslednje: kandidat izvodnje porajajo težave, napake za stanovanje navede v prošnji, in pomanjkljivosti, ki so v mnogih da bo imel v stanovanju .vzemimo’ primerih neizbežne. Ce bi ljudem äe svojo mater, očeta itd. Glede lepo povedali vzroke, bi vsaj ve- na zahteve dobi ustrezno veliko čina to sprejela z razumevanjem stanovanje, potem pa se vseli
in prav gotovo bi mnogi pomagali, samo s svojo družino. Ali komisi- »v našem podjetju vem
da se razmere urede. Ker to	ja kontrolira take podatke in	žene, ki že imajo prihranjen del	da jih	bomo morali	prodati	po
običajno ne naredimo, si te po-	resnično stanje?	denarja za gradnjo. Rade bi	znižanih	cenah,	kar	tudi	že	dela-
jave razlaga vsak po svoje in že Tov. Križnar je takole odgovo- imele garsonjere, vendar niso za mo za<Inje mesece.« je tu nezadovoljstvo, napihovanje, rj[. ,,Res je> da naredimo zame- tako obliko gradnje, kot je sam-šušljanje za vogalom in podobno. njavo jn meniln) da t0 nj napak, ski dom. Morda bi v okviru ob-Take razmere pa zmanjšujejo Naredimo pa zamenjave v takem- čine bilo možno najti več takih voljo do dela in tudi aktivnost je prjmeru: družine se večajo in interesentov in ustrezno obliko mnogih.	potrebujejo večje stanovanje. Ce gradnje?«
Posebno slabo je, če gre po- imamo hkrati dve prošnji (eno za memben dogodek (namera) mimo manjše in drugo za večje), potem Peter Tulipan kolektiva, samo preko samouprav- to zamenjavo naredimo. Tako
ni h organov. Tak odnos vzbuja dobi tisti, ki je brez stanovanja, ’»Po mojem mnenju dejavnost med člani prepričanje, da so ne- manjše stanovanje, ki ustreza sindikata, po odhodu Rozmanove, pomembni, da je njihovo mnenje njegovi prošnji in potrebam, pro- hi upadla. Menim, da nam pla-brez vrednosti. Takšno prepriča- SHec za večje stanovanje pa dobi ^ani predsednik ni potreben, ker vendar zato še ni rečeno, da bo nje pa zmanjšuje voljo do sode- večje. Tako pomagamo obema in homo samo izgubili denar. Ce bo takšno ostalo. Mi sami prav goto-lovanja, in kar je še hujše: ljudje nihče tu ni na izgubi. Mislim, da del° pravilno porazdeljeno na y° ne moremo na lastno pest zni-delajo brez interesa tudi na tako ne naredimo nikomur kri- ostale člane TO, če bomo tudi žati proizvodnjo, ker nastane svojem delovnem mestu. Mar ni vice, saj ne izgubimo nobe- člani bolj aktivni, potem sem potem problem, kje zaposliti od-od delavčevega interesa v veliki nega stanovanja! Glede »Koreje« prepričan, da bo sindikat tudi večne ljudi. Ce kdo, potem mora» meri odvisna njegova produktiv- smo nekaj najnujnejših primerov hrez plačanega predsednika v i° namig dati kje zgoraj!« nost in kvaliteta?	rešili, vseh pa ne moremo. Tu bi redu izvrševal svoje naloge,
Isto velja tudi za sindikalno morala pomagati občina. Je pa
morali resno premisliti, kaj bomo proizvajali v letu 1967, da bomo uspešno lahko plasirali na zunanjih tržiščih, kjer so pogoji vsak dan ostrejši. Posebno glede kvalitete bo to vprašanje še posebno
Letos smo izvozili 12 milijonov metrov tkanin, kar je največ doslej, vendar moram povedati, da ne uspemo prodati naših izdelkov za iste cene, kot smo jih dosegali pred 10 leti, čeprav delamo boljše tkanine.
Glede zalog lahko rečem le to,
Boris Soklič
»Ce bo šlo še tako naprej, se bodo zaloge še povečale. Kje bomo zaustavili proizvodnjo!«
Pavle Gregorc
»Težko je reči, da je že kar treba zaustaviti oziroma znižati proizvodnjo. Trenutno stanje je težko,
Peter Gunčar
delo in za delo ostalih organizacij, dejstvo, da v tiste barake za Ce le-te ljudem ne povedo, kaj obratom II ne bomo nastanili in kako delajo, pač ne morejo ra- nikogar več. Se pa vselijo na čunati na njihovo pomoč in so- dio, zakon pa ne omogoča, da bi delovanje.	to preprečili.
V tem pogledu bo treba v bo-
Prodaja, zaloge izgledl... ~
Bodoča gradnja stanovanj
»Ali obstajajo kakšne primerjalne analize o tem, koliko domača proizvodnja tekstila pokriva oziroma presega potrebe potrošnikov Na vprašanje, kako je s prodajo trga? Ali ni morda omenjeni in zalogami, je v odsotnosti ko- uvoz prav posledica pomanjkanja mercialnega direktorja odgovoril takih podatkov? Dvomim, da bi tov. Pavle Gregorc.	merodajni upali zagovarjati tak
»Lahko rečem, da poteka letos-	uvoz, če	bi na primer	Poslovno
nja prodaja kar v redu, saj smo	združenje nastopilo z ustreznimi
Tine Rojina je govoril splošno	le pol milijona metra za proiz-	podatki	kot dokazom,	da tak
kje so napake, ~zakaj~ šo nastale!	° reševanju stanovanjskega pro-	vodnjo. Ostaja pa na zalogi blago	uvoz onemogoča normalno in eko-
kako jih odpraviti? Vse to bi	hlema v Kranju. Takole je dejal:	iz lanskega leta. Imamo pa stalne	nomično	poslovanje	tekstilnih
vzbudilo med člani spoznanje, da »Žalostno je dejstvo, da se v probleme s surovinami in ostalim podjetij?« eo enakopravni, potrebni in dà se	okviru občine pričakuje, da bodo	reprodukcijskim materialom. Pred-
nanje računa. Uspeti ne bi izostal!	stanovanjski problem rešile veli-	vsem nam boljšo prodajo one-
Glede bodočih članov samo-	ke tovame. kot so: Tekstilindus,	mogočajo stalni uvozi takih
upravnih organov sem dejal da	&iva> Iskra “t deloma Planika,	tkanin, ki jih proizvajamo tudi
jih moramo izbrati premišljeno	To ni Pravilno in pošteno! Vsi bi	mi. Ni nikakršne možnosti, da bi
in demokratično. To morajo biti	moraH ~ vsak po svojih močeh-	tak uvoz preprečili. Jasno je, da
vestni dn delovni ljudje, ki se	Pomaga'ti> prispevati. So primeri,	nam tak uvoz postavi na glavo
doče izkoristiti izredno možnost, ki jo nudi Tekstilec, kot najboljše sredstvo za informiranje članov kolektiva. Zakaj ne bi ljudem odkrito povedali kako delamo,
Kako je in kako bo...
Rudi Polak (glavni direktor)
bodo zavedali odgovornosti, ki jih
ko dela eden od zakoncev v naš plan, ker nikoli ne vemo, kaj	dosedanji razpravi ni bilo
imajo člani samoupravnih orca- našem podjetju, drugi pa v manj- in kdaj bo kdo uvozil. Predlagali povedanega nič novega. O vseh nov posebno CDS. Ne smemo šem, pa se potem zahteva, naj smo Zbornici, da bi nas poklicala teh problemih smo se že pogovar-pozàbiti da je od pravilnega	ProMem reši naše podjetje. Zakaj	na posvet okrog nameravanih	iali	tudi na	CDS.	So	pa	razmere
imravliania ms odvisno delo	ne vsak polovico? Je morda pra-	uvozov, vendar je ostalo vse	takšne,	da	se	člani	kolektiva
nL vS naš olStoj m ^dalSi	vično, da manjše podjetje deli	naše prizadevanje brezuspešno.
razvoj, naš standard, naša bolj	ves dohodek na osebne dohodke,	Tak uvoz je za trgovce intercali manj uspešna vključitev v	ml pa ^ marali del sredstev dati	santen, ker prvič za tako blago
lahko zaskrbljeno sprašujemo, kaj bo?
nih artiklov, ker nam to ne dopušča tehnološka ureditev tovarne. Vsako leto nekaj procentov več je edino, kar si lahko dovolimo in tudi to ima svojo mejo.
Že tov. Gregorc je omenil, da nam Urad za cene onemogoča ekonomičnejše poslovanje, ker zelo zaviralno deluje na vse osnovne elemente naše reforme. So sicer izgledi, da se bo ta politika reformirala, vendar gre ta zadeva veliko prepočasi naprej.
Izrečene je bilo veliko kritike na račun komerciale. Delno je vzrok manjše prodaje povedal že tov. Gregorc. So pa tu seveda še drugi vzroki. Eden velikih je dejstvo, da ne poznamo vseh tekstilnih kapacitet, ki se še razvijajo v Jugoslaviji in še vedno nesistematično. To postavlja na glavo vse planiranje, saj vnaša zmedo v gospodarstvo prav sedaj, ko zahteva gospodarska reforma skrajno načrtno in sistematične delo.
Glede viškov zalog je jasno, da veliko izgubljamo, ko kvalitetne tkanine prodajamo s popustom. Potrebno bo preusmeriti proizvodnjo, predvsem na sintetiko. Posebno pa bomo morali paziti na kvaliteto.
Kako bo v letu 1967?
Jasno je, da bomo imeli velike težave s preskrbo surovin. V tem letu (1966) smo zastoje v zadnjih mesecih preprečili tako, da smo izvozili precej surovih tkanin. To ni bilo ekonomično, vendar še vedno bolje, kot da smo stali. Vzrok je ta, da nam banka — s svojim sistemom — ni pravočasno dala deviz. Cas preliva se je zavlekel 2—3 mesece, pa je bdi omenjeni izvoz edini izhod, vsaj neboleč, ker smo tako rešili vprašanje zaposlenih.
Razume se, da to ne more biti stalen način, ker bi izgubili potem veliko dohodka in bi nam zmanjkalo tudi dinarjev. Težko je reči, kako bo v letu 1967. Bojim se, da je instrumentarij postavljen tako, kot da bi morali pričeti z zmanjševanjem proizvodnje. Perspektive torej niso obetajoče. Verjetno bomo prisiljeni zmanjšati proizvodnjo predvsem v tkalnicah. V prvi vrsti bo to III. izmena. Povečevati proizvodnjo, pa nima smisla, če ni kupcev.
V našem podjetju so se dvignile zaloge nasproti lani samo za 9 %, dočim so se v nekaterih tovarnah znatno več. Danes je v Jugoslaviji preko 90 milijonov metrov zalog tekstilnih tkanin.«
Nadomestilo za K-15 in regres-vsem enako!
mednarodno delitev dela.
za stanovanja?
Pri vsem tem moram povedati MILAN ŠOŠTARIČ
plačajo tudi po 20 % manj, kot naslednje: naši letošnji proizvod-
V povojnem času je naše pod- za domače (velik dobiček), poleg ni rezultati so najboljši doslej, jetje dalo za stanovanja že 2,5 mi- tega pa dobi en grosist večji del Orientacija je torej dobra. Uspeli lijarde din. To je izredno veliko določenih desenov, katere potem smo zmanjšati delovno silo. Do-in mislim, da smo naredili več, prodaja kot edini, medtem ko segli smo znaten dvig kvalitete in kot bi smel kdo od nas zahtevati, prodajamo mi naše izdelke vsem, povečali produktivnost. Pri formi-Drug tak problem je vpraša- enemu več, drugemu manj, kar ranju novih artiklov smo — po-ie delal- »Staouwaniska"kostalil	ljudi za obratom II. CDS je zanje ni posebno ugodno. Lastne sebno v obratu II — dobro začeli.
J	J	J	že posredoval pri Občinski skup- ekskluzivne proizvodnje pa smo Gre za nove, modne artikle. Jasno
ščini Kranj, vendar ta nima de- v letu 1966 proizvedli in prodali je, da ne moremo kompletno narja, saj ga išče celo za lastne le 5 % naše proizvodnje.	preiti na proizvodnjo samo mod-
Stanovanja
Anton Križaj je razložil vprašanje stanovanjske stiske. Takole
ima trenutno 260 prošenj za, družinska stanovanja. Delo komisije je izredno težko in nehvaležno. Naj povem samo zadnji primer, ko smo dodelili 5 stanovanj. Na račun tega je bilo izrečene veliko kritike, čeprav smo razmere prerešetali na večih sejah, pozno v noč. Izmed 260 smo izbrali 11 najbolj kritičnih in od teh smo jih morali izbrati 5. Ce kdo misli, da ne delamo dobro in pošteno, naj kar prevzame to delo. Prepričan sem, da bodo visi člani komisije z veseljem odstopili. Glede našega dela bi dejal še to, da smo skušali biti vedno pošteni, predvsem pa smo se morali žati pravilnika. Kako bo v hodnje z novimi stanovanji se-
>Na> občnem zboru tkalnice I so člani predvsem kritizirali nadomestilo za K-15. Želeli so zvedeti, zakaj je bilo to nadomestilo v nekaterih kranjskih organizacijah znatno večje, tot v naši? Zakaj ne bi dobili enako vsi, vsaj približno?«
(dalje na zadnji strani)
daj še ne vemo. Počakali bomo Delegati in gostje na letni skupščini sindikalne organizacije Tekstillndusa
Letna skupščina sindikalne organizacije
Nadomestilo-
regres
Tine Rojina
»Tu je odgovor enostaven. Zakon predpisuje 1,5 % od bruto izplačanih osebnih dohodkov. Ker
potrebna
počitniški dom, je bilo nemogoče dati več kot je bilo dano.«
Milan Šoštarič
»Tudi regres je bil na dnevnem redu. Ljudje zahtevajo, da bi dobili regres vsi, in ne le tisti, ki koristijo naš počitniški dom.«
Tine Rojina
»Ce bi dali regres vsakemu članu kolektival, bi prišlo na posameznika okrog 500 starih din, kar nič ne predstavlja, počitniški dom pa bi potem lahko zaprli.«
Srečko Mesarič
»Ce že ljudje zahtevajo, da dobi vsak regres, potem bi bilo prav, če bi upoštevali enakopravnost tudi drugod. Vsi vemo, da regresiramo tudi našo menzo oziroma kosila in enolončnice, prevoze z avtobusi, stanovanja itd. Tudi te regrese ne koristimo vsi. Ce eni vztrajajo, da marajo dobiti regres za letovanje, čeprav ne gre-
udaril bi še to da gre tu za mno- gi je zopet trdil, da je prav, da glasov. Mislim da je eovečie Zneske kot pri regresu ga dobe le tisti, ki gredo letovat v prava mera demokratičnosti -5 iptovanie« ’	počitniški dom. Prav imajo eni in in problem je treba reševati spora
*	1 '	drugi. Morate se pač pogovoriti, zumno z ljudmi — člani kolektiva.
kaj je bolj ekonomično in za ka- KAKgEN BO JUTRIŠNJI DAN? tero varianto je večina.
Rad bi vas opozoril tudi na po- Pravijo: »Hudo šele pride.« tio-čitniške skupnosti. Taka skupnost dimo realni in priznajmo, da bi to (v Ljubljani že obstajajo) zdru- morali povedati glasno in jasno žuje več počitniških domov in na- že ob uvedbi reforme, pa bi bilo selij, kar omogoča udeleženim de- v prihodnje manj hudo. lovnim organizacijam, da koristi- Mislim, da tako hudo spet ne
Zlata Humer
»Problem tega regresa je vsako leto navzoč. Na današnjem zboru ga ne moremo rešiti, vendar ga bo enkrat treba, tako ali drugače.
Menim, da bi se morali pogovoriti kaj več o izpopolnitvi našega samoupravljanja, o naši orga» nizaeiji poslovanja in predvsem o potrebi, da je treba kolektivno odgovornost prenesti na osebno odgovornost. Ker to ni obdelal občni zbor, bo to morala biti ena glavnih nalog novoizvoljenega tovarniškega odbora naše sindikalne organizacije
Peter Gunčar
je v tej masi zajet še regres za pr- ^em pa ne smemo pozabiti, da nnniftiičlri rlnm ÌP Kiln TIP.IT10ETOC0	v -i _ •___n _ i	»«r,
smo se doslej odločili za tak napodili'za ^etovanjiTn^mOTju^za- jo za letovanje r^ične kraje^Ta- bo. Drži pa, da bojjolje shajal
Šport v Sloveniji
vedajoč se, da jim je tak oddih nujno potreben, za njihovo zdravje, večjo delovno sposobnost in podobno. To pa je zelo pomembno dejstvo.«
Stane Božič, predsednik Občinskega sindikata
Tov. Božič je pozdravil navzoče v imenu obč. sind, sveta, nato pa je dejal: »Moram reči, da je bila
ka skupnost seveda ne bi kršila tisti, ki pametno gospodari, ki se pravic včlanjenih podjetij, namreč je vključil v okvir reforme, ki zna tistih, da imajo v lastnem počitni- pametno izkoristiti še tako majh-škem domu prednost njihovi čla- no možnost. Priznati moramo, da ni, Mi v Kranju že razpolagamo z ima danes vsak to možnost, ker je
prvenstvo veleslalomu za
ustreznimi analizami. Ce boste želeli, jih bomo poslali na vpogled.
Rad bi povedal nekaj besed o anketi, ki je bila izvedena. (Vso dokumentacijo bomo poslali v podjetja). Podatke boste morali dobro pregledati. 2e predsednik TO je v referatu navedel nekaj dosedanja razprava uspešna, ce- datkov iz te ankete, med drugim prav se z vsem, kar je bilo rečenega ne strinjam popolnoma. Tako menim, da takrat, ko gre za socialno skrb za delovne ljudi, ne moremo jemalti v obzir samo ekonomična merila.« (Pripomba pisca: v razpravi je bilo rečeno, da počitniški domovi niso ekonomični, ker so zasedeni samo 2,5 meseca!). Treba je upoštevati tudi
do v naš počitniški dom, potem druga. Glede omenjenih sredstev smejo z isto pravico drugi zahte- regres, stanovanja, prevoze, vati, da dobe del tistega regresa, menzo itd. sem mnenja, da jih je ki gre za menzo, prevoze in grad- treba deliti po istih kriterijih, njo (stanovanj, čeprav sami ne Valš tovariš je dejal, da žele vsi koristijo niti eno niti drugo. Po- člani kolektiva dobiti regres. Dru-
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta Franca ČESEN se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa se zahvaljujem osebju kontrolno-raziskovalnega sektorja za venec.
Žalujoča hčerka Tončka Česen
tudi odgovor na vprašanje:
ALI POZNAŠ DELAVCA, KI JE BIL ZARADI SVOJE ODKRITOSTI PRIZADET?
Kar 25 % je odgovorilo z »DA«. Tak odgovor je zaskrbljujoč. U.pam sicer, da pri vas ni tako, da tudi drugje mi tako rasen. Menim pai, da drži trditev, DA NI DOBRO PREVEC GOVORITI. To mnenje res obstaja. Naloga sindikata je, da ugotovi, kaj in koliko je res! Naslednji podatek je, da je 14 % anketirancev izjavilo, da bi izstopili iz sindikata. Tu gre predvsem za ljudi z višjo izobrazbo in kvalifikacijo. Tu se torej ne smemo igračkati. Moramo ee vprašati, od kje in zakaj taka želja?
Tu je dalje vprašanje samostojnosti samoupravnih organov. Kak-šme naj bi bile lastnosti člana DS? Kakšne so kvalitete članov, kako odločajo? Zavedati se moramo, da imajo ti organi v rokah eksistenco podjetja. Znano je, da vidijo nekateri samo večinski
reforma prinesla za. vse enake pogoje gospodarjenja. S pametno politiko in z dobrim strokovnim kadrom je možno marsikaj narediti. V prihodnjem letu želim vašemu kolektivu veliko delovnih uspehov.«
Zakjuček:
Mislim, da je bil občni zbor skupščine kar uspešen, vsaj v nekaterih pogledih. Tako smo zvedeli precej o stanovanjskem problemu, o prodaji naših izdelkov in o zalogah, o dosedanjih problemih s surovinami, o bodočih težavah glede proizvodnje in prodaje, o problemu regresa za letovamje v našem počitniškem domu in delno tudi o informiranju in samoupravljanju.
FEBRUARJA
19.	Krvavec —
Slovenije pionirje
24.-26. Kranjska gora — državno- prvenstvo v alpskih disciplinah
26.	Kranj — mednarodno prvenstvo Kranja v skokih (na Gorenji Savi)
MARCA
11.-12. Kranjska gora — mednarodna FIS-A-1 prireditev v slalomu in veleslalomu (člani)
18.-19. Zelenica — evropski mladinski kriterij v alpskih disciplinah
26. Planica — mednarodno tekmovanje v skokih na 90-m skakalnici za Poldov memorial
26. Krvavec — mednarodni veleslalom
J.	J.
Na dopust-tudi pozimi
Nagradna križanka
Vodoravno: 1. delavec v obratu skem fiziku Torricelliju), 39. vez-
tekistilne tovarne, 7. zastava, 13. njiva z zorano zemljo, 14. poleg menueta glavni dvorski ples 17. in 18. stoletja, 15. sestra očeta ali mame, 16. kratica za »poštni predal«, 18. potomstvo, 19. figura prii četvorki (v francoščini .pomeni
nik, 40. razdor,- razipad, 427 kratica ameriške jporočevalslke agencije Associated Press, 44. znamka nemškega osebnega avtomohi-la, 47. medicinski izraz za mesnato bulo, 48. model Citroenovega vozila, ki ga izdeluje tovarna »To-
poletje), 20. medicinski izraz za mos« v Kopru, 49. reklamni listič, prodor del drobovja pod kožo, 22. 51. začetnici francoske filmske del telesa, 23. osebni zaimek, 24. igralke (»Lili«), 52. del pohištva, meso gozdne divjadi, 26. ploskov- 53. človek brez močne volje, 55. na mera, 27. glasbeno znamenje, zveza med spodnjim in zgornjim 29. značilna francoska popevka, delom noge, 57. pripadniki uralsko-32. splet las, 34. pisarniške potreb- altajske narodnostne in jezikovne ščine (kartonski ovitki za sprav- skupine, 58. gorovje vzdolž zahod-ijanje aktov), 35. nalezljiva čre- ne obale Burme.
vesna bolezen, 37. enota za tlak v fiziki (imenovana po italijan-
Navpično:	1. indijansko
umnež, 3. ime odličnega slovenskega alpinista Mahkote, 4. tuje žensko ime, 5. latinska kratica za »na primer« (exempli causa), 6. malopridnež, šleva, 7. začetnici urednika našega tovarniškega glasila, 8. greben, 9. Ober, 10. odprtina na koži, 11. Turek, Osman, 12. moderna navigacijska naprava, 17. žamet z dolgimi dlačicami, 20. vulkansko žrelo, 21. pokrajina v Vietnamu z glavnim mestom Hue, 24. slog, 25. strokovnjak v anatomiji, 28. organ vida, 30. genus, 31. skandinavski drobiž (iz istih črk kot ERO), 33. ime sodobnega armenskega skladatelja in pie- dirigent Hačaturjana (iz istih črk
n	2	3	4	5	6	u	7	8	9	10	11	12
f							f					
f				a	f	t	1	f				
f			r	20			21	Ü	22			
ir	1	e						25			26	
h	27	28			□	29			30	31		r
f	n	32			33	_	34™				C	
1	35					36	m	f			38	L
M		1	a	40			41			J	42	43
44		45 		46	a	47				S	48		
f				50	m	f		2	52			
53					54	n	55	56				
57	SiSi					- ...J	II	d					■				,i
mensko znamenje, 2. bebec, slabo- kot MARA), 35. stranski prostor
v cerkvi, molilnica, 36. pribeža-
lišče, zavetje (običajno iz političnih vzrokov), 38. špansko žensko ime (naslov pred leti zelo popularne popevke), 39. klobučevina, 41. geometrijsko telo, omejeno s šestimi kvadrati, 43. sodobni slovenski slikar, ki živi v Parizu in je pred kratkim praznoval sedemdesetletnico (Veno), 45. letni gozdni posek, 46. čehoslovaško-nemška reka, ki teče skozi Dresden in se pri Hamburgu izliva v Severno morje, 48. očka, 50. znamenit staroperzijski vladar, ki je osvobodil Perzijo izpod Medijcev (iz istih črk kot KRI), 52, poželenje, strast,
Zdaj je pred nami zimska sezo- jesensko, zimsko in tudi spomla-na, katera je za marsikoga prijet- dansko smuko, nejša kot letni čas. Marsikdo si Velika prednost za nas je to želi rekreacije na snegu ali ledu. smučišče, ker je razmeroma naglo In če opazujemo porast števila dostopno. Edina morda slaba »nedeljskih« smučarjev v zadnjih stran je, da je pobočje dokaj iz-dveh letih vidimo, da je za to postavljeno in zato včasih vetrov-zvrst naše rekreacije vedno več no, kar povzroči razen v Tihi zanimanja. Kljub temu, da je dolini, da je sneg spihan in da je oprema za ta šport dokaj draga, zato lahko tudi snežna odeja sistem si jo marsikdo, ki želi uživati na manj obilna. Ker pa je ves predel belih poljanah, na soncu, na sve- proti severu močno zavarovan, ta žem, čistem zraku, privošči. Prav nevšečnost ni odločilnega pomena, gotovo je ta oblika rekreacije ena Spričo ugodne lege, primerne najbolj koristnih za telesno kre- višine in za naše razmere tudi pitev. Zato ni čudno, da si mar- zelo prostranih smučišč, je pome-sikdo planira dopust prav v nila sedanja sedežnica do Gospin-zimskem času ali pa se odloči za ca dokaj pomanjkljivo rešitev, letni in zimski del letnega do- Velik del nevšečnosti je bil letos pusta.	odpravljen, saj je lani začela
Člani našega kolektiva si lahko	V^m. nova fenica,
poceni privoščilo kl seda’ smucarla Pripelje vse do sai imcuno svoio PlanmskeSa doma. Velika prido-kočo na Krvavcu L Dom v Bohi- bltSV ludi nova }.^ko pričako-nju, od koder se lahko potegneš va™ vlecnl™ n.a Glivice, z žičnico na prostrana smučišča	tore’ naPreduje in prav
vin TZnal,, v lot in	___cudno 1« m nerazumljivo, da so
ga medtem prehitela že mnoga naša dosti manj slovita smučišča. Najbližji pa nam je vsekakor Prav je zato, da bodo zgradili še Krvavec, kateremu se v novi sezo- nihalno gondolo iz Kokre na Krni odpira spet večja možnost raz- vavec in s tem razbremenili seda-maha. Gotovo ni pretirano, če re- njo sedežnico, ki predstavlja že čemo, da so prav smučišča na nekaj zim dokajšnje grlo.
Krvavcu zlasti sedaj, ko so pri- Zato, dragi prijatelji belih popravili^ se nekaj novih terenov, ena ljan, nikar ne oklevajte in se najlepsih pri nas. Zlasti razsneina morda vsaj letos odločite za ko-planjava na Njivicah se zaradi ristno obliko rekreacije, saj so se prostranosti in zaradi gladkega in pogoji sedaj v vseh naših smu-enakomerno padajočega brega carskih centrih močno izboljšali, lahko meri z znanimi smučišči Povsod s precejšnjo naglico ra-drugod na tej^ višini. Dokajšnja stejo nove smučarske proge in nadmorska višina med 1.300 in seveda s tem združene nove vleč-1.800 m zagotavlja namreč pozno- nice in žičnice. J. Javornik
sorazmerno zimski dopust,
na Voglu, kjer je smuka ugodna tja do sredine maja.
Vojaki in bolniki se zahvaljujejo in - pojasnilo uredništva
V uredništvo smo dobili precej pisem naših vojakov, v katerih . se zahvaljujejo kolektivu za poslana darila. Zaradi pomanjkanja pro-54. četrta in deseta črka sloven- st°ra ne moremo objaviti vsebine teh pisem v tej številki, v februar-'	~	■	ski pa bi bilo že malce pozno.
Zahvale in čestitke smo prejeli tudi od naših bolnih sodelavcev katere so predstavniki podjetja obiskali na domu ali v bolnišnici’ Zaradi pomanjkanja prostora tudi teh čestitk in zahval ne moremo objaviti.
ske abecede, 56. oranje.
Rešitve oddajte do 15. februarja!
Izžrebani so bili:
1.	nagrada — 50 N din — Tine Delavec, obrat II.
2.	nagrada — 40 N din — Anica Gregorič, obrat I.
3.	nagrada — 25 N din — Marinka Mohar, obrat I.
Sodeluj v Tekstilcu!
Vojake in bolnike prosimo, da nam to ne zamerijo!
Uredništvo
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta — FRANCA KUMŠE — se najlepše zahvaljujeva ZB Tekstilindusa, sindikatu in e. e. plemenitilnlci in tkalnici, vsem mojstrom in njegovim sodelavkam in sodelavcem. Prav posebno hvala tov. Škofiču za poslovilne besede ob grobu in vsem, ki so nama pomagali.
Žena Jerca in sin Franci