Številka 82.
Trst v petek 23. marca 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja mkl dam
. ii ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih
ob V. uri zjutraj, 'osamile številke se prodajajo po 3 wvb (6 «totink) mnogi^ tobakamah v Tr-tu in okolici, Li ubijani. Gorici, -anju. Petru, Sežani, Nabrežini, 8r. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu. Solkana itd. • rne orlasot ne računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke • , mm i ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 sto t. ; osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov i > st«»t. Mali ogluši po 3 stot. heseda. najmanj pa :•[> 40 »t«t. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Kiinoat". — Flacuje se izključno le upravi . Edinosti".
Cdinosl
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
Naročnina znala
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne n/.ira Vsi dopini naj se pošiljajo na uredništvo lista. Netrsnkovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vr&laj". Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO 'INA. Lastnik konsorcij lista ,,Edinost'". — Natisnila tiskarna kousoruja lista „Edinost'- y Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18.
Poštno-hranilniČni račun 5t. S41.6i-. rrcccc^
V ediaomti je moč!
TELEFOV štev. 1157.
Volilno gibanje po tržas J okolici
Shod v Barkoljah.
Shod volilcev v Karkovljah se je vršil • inolo nedeljo jiopoludne v dvorani tamošnjega Narodnega <k>ma". Shod je bil mnogoštevilno biskan. ker došlo je volilcev od vseh strani IV. okraja: iz FSarkovelj. Rojana. z Krete in
-	Trstenika.
Shodu je predsedoval v imenu političnega
.Iruštva ..Edinost" g. dr. Josip Abram. ki v toplih b«*sedah povdarjal važnost pred-v- »jerih volitev. V nadaljnjih izvajanjih svojih je proti vil mnenju, da tako mala opozicija ni« »iv niiVsar doseči v mestnem svetu. Nasprotno: važnost opozicije je celo zelo velika. /~lo pikantnih dogodbic. s katerimi je bil v zvezi nasprotni kandidat. Takemu možu mi - moremo poverjati svojega zaupanja. Zato i »/ivlja navzoče volilce. naj oddajo svoje gla-
-	ve za moža. ki bo znal braniti naše inte-
■ >e. In ta mož j«' gospod Ivan Gerdol. (\se-
>rran>ko pritij«-vanje).
Ko j«- g. 1. M. Bolle priporočal Ger-
L- r ona vrši nalogo kontrolorja. Govornik je
<ziv)jal volilce, naj složno stopijo na volišče,
•i.i Im» okolica častno zastopana v mestnem
► Znano je že, da bomo v tem okraju
imeli nasprotnega kandidata. Temu se mo-
•juno upreti z vso odločnostjo ter poskrbeti.
4t naš kandidat ne le izvoljen, ampak da
Jčastno izvoljen.
G. Anton Vodopivec starejši, je podarjal v lepili besedah, da so se naši zaupala i/ vsega okraja soglasno izjavili za zo-kandidaturo g. Ivana Gerdol a. Zato rifdlag.« tmli današnjemu zboru to kandida-
'mi (11« tkanje).
i J. Svetko Martelane je načrtal več 4o\o kandidaturo, ie predsednik Abram dal \ »dopivčev predlog na glasovanje. Predlog ImI v-prejet soglasno in s tem je bila proglašena kandidatura g. Ivana Gerdola tPl«»-kanje in žhio-klici I.
(i. Iran «ierdol seje zahvalil nav/.o-ui volilcem na izkazanem zaupanju. Obljublja. U Im* tsikdar vestno hranil toliko narodne. N<»likor materijalne koristi svojih volilcev in vsikdar [»ostopal v soglasju z drugimi t -topniki naše okolice. (PohvalaK
Zat»iu >o govorili Še druidi volilci. ki so -i priportHali volilcem naj vrše dne 25. t. m. -r«#j«» dolžnost. <la se j>odajo na volišče v .'••jau ter da oddajo svoj glas g. Gerdol u.
\a to je predsednik dr. Abram zaključil V-rovanje, ki nas j«- utrdilo v nadi. da poj-lo narodni vohh-i v IV. okraju kompaktno * boj za našega kandidata.
Shod v Lonjerju.
Minoli |Mjnedeljek o jw>ludne se j«- vršil hI volilcev v prostorih konsumnega društva » I>*njerju 01. okraji. Zbrani so bili v le|>em -'••vilu postavni kmetje-poštenjaki iz te rasi. Shod je otvoril odbornik političnega dru-.Kdinost" iu ]H»sestnik v Lonjerju.
P o 1> L ISTE K.
Prokletstvo.
.odovinaki roman Avgtuta Seao«. — Nadaljeval i d dovršil I. C. Tomlć.
1'revel M. C 6.
Vražji svati -o to ! je majal Marko •lavo. Kaj nam Im>. so govorili, na naši uilji j*o|>ovsko gnezdo, tisti prokh-ti zvonik. • prvi priliki porušimo ta osuijak, radi ka-ega smo iz-ku-ili že mnogo hudega.
Vraga ! je zakričal sodnik Lacko. ni\-i s j Mastjo ob ioi/o. Mari mislijo. da pravijo to l»rez nas !
Tudi jaz s* ia rekel tako iu dodal, i škof in naš kapit<-i| imata več vojske. 15® je njih	skupaj. Ali sam vrag me
zavt-l. da s#-m /a<-e| j»ri^ovarjati... 1'očasi primio tmli do hujih be-«ed in te hudob«-i*v«-sk*- poirrabdi mene samega in me 'nrh v«*n. I^ontaćm in njegova ^osta so se ««-jali nebi»tt*. ko s*» čuli o tej nepriiiki. »i je zadela Marka.
vredni naš starina Martin Pečar. Razlo-živši pomen sedanjih volitev in namen današnjega shoda, je podelil besedo gosp. O t o -k a r j u I\ v b a r u, ki je naglašal. kako srčno rad prihaja vsikdar med -svoje Lonjerceu —- ki se vsikdar kažejo može in značaje. Govornik je pojasnjeval bitstvo volilne reforme, kakor že na drugih shodih.
Potem je v žarkih in prepričevalnih besedah dokazoval potrebo, da si rai tržaški Slovenci ne dovoljujemo luksusa boja med libe-beralizmom in klerikalizmom ter da se vsi zbiramo pod slovensko zastavo dotlej, dokler ne bomo res le mi gospodarji na svoji zemlji. (Burno pritrjevanje).
Dalje je govornik razpravljal o volitvi v 111. mestnem razredu in o vzrokih, ki so zakrivili nepričakovano sijajno zmago Patrie. Obe o{>ozicijonalni stranki — partito popo-lare in socijalisti — se nista hoteli združiti na eno listo in to je bila pogreška, ki se je ljuto maščevala. In danes pričajo številke, kako prav smo imeli mi, ko smo opozicijo pozivali, naj gre združena v boj, in kako prav smo imeli potem, da se nismo združili z nobeno stranko. Mi bi se bili le blamirali. Mi pa ne smemo hoditi v sramoto in v ogenj po kostanj - za druge. (Glasno pritrjevanje). Tega principa se moramo držati tudi odslej : za-se delati združeni v eno maso. I Živahna pohvala}.
Na to je razpravljal govornik o gospodarskih potrebah okolice, za katere so gospoda v mestnem svetu gluhi. Za mesto trošijo brez vsacega premisleka stotisočake, za okolico pa ne bi hoteli niti toliko storiti, kakor se navadno skrbi za v.sako brkinsko vas. No. vendar se je slovenskim zastopnikom posrečilo, da so vsaj nekaj iztisnili za ta drugi okraj. Cesto v Rocolu so že začeli graditi, a potrebne so še druge ceste. Tu je govornik ]»ozival Lonjerce. naj tudi oni moralno podpirajo zahteve svojih zastopnikov s tem. da hodijo vsako toliko v deputacijah naglašat svoje potrebe. Sicer se izgovarjajo gospoda, da ljudstvo nič ne zahteva, ampak da smo le ini tisti, ki ne dajemo miru in da smo sitni. (Tem besedam so kmetje posebno glasno pritrjevali).
Govoreč dalje o nar odno-k uit urnem programu našem je izvajal govornik, da noben narod ne more napredovati, če nima šole. A koliko šol ima naša okolica ? Toliko, kar jih je še iz davnih prejšnjih časov. Če bi imeli samo tiste, kar so nam jih dali v zadnjih desetletjih, ne bi imeli — nobene. V tem drugem okraiu ne stoji nijedna šola. A ravno nam tržaškim Slovencem je omika posebno potrebna. Zato bodo morali biti prihodnji okoličanski zastopniki posebno glasni se svojimi zahtevami na šolskem polju. Ce ne bo druzega, ho vsaj ta vspeh, da vlada spozna, kako smo zanemarjani in kaka krivica se nam godi. Saj mi ne zahtevamo, da bi se Italijanom kaj vzelo! Mi zahtevamo le svojo pravico pravico, da moremo živeti kakor Slo-
Vidite, tako se dogaja onim, ki jih jezik vedno srbi ! je rekel Grga. —- Mislil menda, da si med svojimi, na kupitelju. kjer te imajo za apostola. Moj dragi, tam na <Triču imajo druge svetnike.
-Ic-li to vse. kar si imel povedati. Marko? je vprašal domačin.
Vse. gosjK>d sodnik! Iz kumove krčme sem priletel naravnost k tebi, da ti |»oveni, kaj se tam govori in snuje. .Taz vam pravim, bodite previdni, k«*r to so ljudje, ki ne j»oznajo nc Boga. ne svetosti. Jutri bodo j volili sodnika in veselja iu pijančevanja bo brez kraja in konca : pazite samo, da ne bo pokore...
Dobro, dobro ! mu je presekal besedo domačin... le pusti to nam. to je naša skrb. I>aj. pogoltni še enkrat od tega starca, in fHjtem hodi v imenu božjem : tu imamo važne pogovore.
Marko je izpil maj oliko do dna in jo položil prazno na mizo.
Hvala lepa. plemenita gospoda. Želim Vam dobro srečo in lahko noč ! se je poklonil irloboko in odšel previdno skozi • vrata.
Ali si cul te grožnje, prijatelj Lacko !
venci, istotako kakor so živeli naši predniki. (Dolgotrajna pohvala).
G. M. Cotič se je potem malo ozrl na shod, ki so ga imeli nasprotniki vna hribu". Tam je zatrjal neki govornik, da za vse, kar ima okolica, se ima zahvaliti Mauronerju oziroma mestu. To je značilno, da naši nasprotniki vedno tako govore, kakor da mesto deli le milosti naši okolici. To je laž in oni, ki jo izreka, je ali zlobnež ali bedak. Čemu imajo občine svoje zastope? Menda zato, da ti skrbe za razne potrebe občinarjev in da so jim v zaščito. Ker pa v to treba sredstev, plačujejo občinarji občinske davke in doklade. Iz teh davkov, ki prihajajo tudi iz okoličan-skih žepov, prihajajo sredstva za vse to, kar tržaška občina daj a okolici. To ni torej ni-kaka milost, ampak vaša pravica. Občina je torej dolžna denar, ki ga vi zlagate, porabljati v namene, v katere je določen. Zato je drzno in nesramno od nasprotnih agitatorjev, ako govore vedno le o tem, kar mesto daj a okolici, a molče o tem, kar vi znašate v mestne blagajne ! (Živo in vsestransko pritrjevanje).
To spoznanje je jelo prodirati bolj in bolj tudi v tem okraju. O tem sta bila sijajen dokaz včerajšnja prelepa shoda „pri lovcu" in v Rocolu. delo je svitati tudi tu. In ko konstatujemo to tolažljivO dejstvo, bilo bi nehvaležno, ako bi se ne spominjali hvaležno njih, ki imajo največ zasluge na tem. Vi L o n j e r c i ste b i 1 i, ki ste se svojim lepim vzgledom vztrajnosti, zavednosti in narodne zvestobe potegnili za seboj tudi druge dele- tega okraja ! Hvala Vam iskrena na tem v imenu narodne stvari! In prosimo Vas, da tudi v nedeljo prednjačite v boju in do-vedete našo zastavo do zmage ! ( Viharen anlavz).
Volilec Josip Čok je omenjal, kako so se naši predniki daj tili zavajati in so volili Mauronerja. To je minolo v našem Lonjerju za vedno. (Pritij e vanje od vseh strani). Potem )e govornik, na priprost način sicer, ali naravnost ganljivo apeliral na mladino, naj se uči od sedanjih boriteljev in naj na dan volitve spremi volilce na volišče, da bo vojska naša čim impozantneja. Mladina - je vskliknil govornik — uči se in pripravljaj se, da boš prevzela za nami narodno delo. Burno pritrjevanje je pričalo, kako je ta apel segal vsem do srca.
Potem, ko sta še volilca .Josip M a-ver in Anton C o k govorila in istotako vspodbujevala na složno nastopanje vseh narodnih volilcev, se je na tozadevno vprašanje predsednika Pečarja ves zbor soglasno izrekel za kandidaturo dra. Ryb6Fa. (Navdušeno vsklikanje).
Dr. H v b a i- se je zahvalil za vnovič skazano mu zaupanje. Ne obljubujem vam — je rekel — zlatih gradov, ali to obljubljam, da bom, kakor sem vedno doslej deloval po svojih močeh za korist svojih volilcev. Vsikdar bo rad na razpolago volilcem, ali jedno izjavlja že danas: nikdar ne stori koraka,
je začel Grga, ko je Marko odšel iz sobe.
Huda sramota bi bila, ako nam res porušijo naš stolp.
— Pijane glave !... ie odgovoril domačin... Jaz se ne bojim radi popovskega stolpa ta bo stal tam, dokler bo Grič : ali pazijo naj ti kramarji, da jim jaz ne skuham vrele kaše !
Pa da čujemo ! je rekel Grga : ti si mojster v takih stvareh.
Potrpi do jutri! Meni je navada, da govorim poprej se svojimi gospodarji, ko gre za važna opravila. Ko so mi oni dali svoji, blagoslov, potem je vse drugo moja skrb. Saj delaš ti tudi tako, ni res ? !
Prav tako : Torej jutri bomo videli! In če ti treba naše pomoči, mi smo pripravljeni. Je-li tako Stanko ? je stresel Grga mladeniča za rame: ki je temnega obraza sedel na stolici.
Pojdi k vragu ! je zagrabil sedaj do-inačin majoliko. Ta tvoj poročnik je vedno zamišljeu. kakor da je srce izgubil. Torej, mladič, na zdravje nje, za katero ti srce gineva...!
- Stanko je pordečel od sramožljivosti do vrli čela. Njegovo srce še ni poznalo
ki bi ne bil v soglasju z našo narodno častjo. Ne zatajujmo principov nikdar!! (Viharno odobravanje). Ker zapomimo vsi: še le potem, ki si izsilimo spoštovanje, ko bodo videli. da smo neomajni in da morajo računati z nami. nam začno tudi kaj dajati. Zato to treba, da smo trdni in odločni (Glasno pritrjevanje).
Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je predsednik Pečar s primernim nagovorom zaključil zborovanje, a odhajajoči volilci so eden za drugim dru. Rvbaru stiskali roko.
Avstrty«k& poslanska zbornica.
Prvo čitanje volilne reforme.
(Brzojavno poročilo.)
DUNAJ 21- Zbornica je nadaljevala prvo čitanje o volilni predlogi. — Posl. 1> a e r n-r e i t h e r je izjavil, da glede volilne reforme ne goji onih nad, ki jih imajo branitelji te reforme. in sicer radi tega. ker ne more volilna reforma oživeti Avstriie prej nego se reši narodnostno vprašanje. Volilna reforma, reforma poslovnega reda in narodno varstvo se morajo skupno rešiti, kar je možno doseči po ustanovni korporaciji. Govornik je konečno naglašal nstavne razmere v obeli državnih polovicah,.. svarivši Nemce, naj ne plačajo računa za sedanjo politiko. - Posl. Griissl je omenil, da morejo češko-nemški poslanci glasovati le tedaj za predlogo, ako se jo bit-stveno spremeni v prilog nemškega posestnega stanja. Nemški kmetje na Češkem žele miru in obžalujejo izrečno češki značaj volilne teforme. — Posl. Bianchini je izjavil, da store Hrvatje vse. da odpravijo velike krivice, kijih ima predloga o volilni reformi za Slovane v prilog nemške hegemonije. Vdeleživši se debate nočejo pa nikakor prejudicirati državnopravnemu stališču glede Dalmacije. Posl. 0 1 s z e \v s k i je-dejal. da se je poljska ljudska stranka vedno bojevala za splošno volilno pravico. Nadeja se, da bo odsek za volilno reformo "brezpogojno potrebno spremenil na predlogi v korist poljskega naroda, ki je znatno oškodovan. Govornik je izjavil, da je po uvedbi splošne volilne pravice neobhodno potrebna reforma poslovnega reda. • • Posl. Michejda je naglašal, da je slovansko prebivalstvo vsled volilne reforme razočarano. Isto zahteva, da se mu da najmanje en mandat več nego Nemcem. Potem so govorili še posl. Vogler, Erb. Seidel. Breiter in Schonerer.
DUNAJ 22. Zbornica je nadaljevala prvo čitanje predloge o volilni reformi. - Posl. U d r ž a 1 se je izjavil za demokratično volilno reformo, ki temelji na enaki volilni pravici. Volilna reforma pa ne odgovarja temu principu in izlasti morajo biti proti njej češki kmetje. Posl. W o 1 f je protestiral proti junetimu volilne reforme z reformo poslovniškega reda, označivši volilno reformo ne le kakor zapostavijenje Nemcev, ampak- tudi kakor nevarnost za državo, kateri se je možno izogniti le s tem. da se da Galiciji posebno avtonomijo. Nemci morajo nasproti želji Slo-
čutstva ljubezni in je menil, da je sramota za vojaka, ako ljubi, mesto da bi hodil za svojim resnim poklicem v usodnem /iv-jenju.
—	Varaš se. gospod sodnik ! je rekel mladenič na pol zbegan na pol razdražen. Take muhe mi" niso šle nikdar po glavi. \ ta namen ne pijem.
Ali ga vidiš ! je udaril Lacko s pestjo ob mizo, opazovaje župana Grgo, ki se je smehljal izpod brk. Mislil sem, da mu pogodim žilico, pa sem se prevari!. Torej na če-gavo zdravje naj trknemo?
V	imenu, maščevanja! • v pogubo svojim sovražnikom ! je zakričal mladenič razžarjenim obrazom, skočil po konci ter dvignil majoliko v vis.
V	pogubo sovražnikom ! sta pritrjevala župan in sodnik, ki sta pošteno trknila s Stankom.
In za maščevanje ! je ponovil Stanko
krepko.
-	Maščevanje ?... Kako maščevan je V je vprašal domačin.
(Pride še.)
vanov |m» autonomistični spremembi postaviti svoje državno pravo. - Posl. O p v d o je v imenu poljskega kluba izjavil, da niso njegovi ožji kolegi proti razširjenju volilne pravice : toda volilna reforma je krivična in koristi le Nemcem in socijalnim demokratom, škoduje pa Slovanom, posebno občutno pa narodnostima v Galiciji. — Po si. Peschka je dejal, da bo njega stranka le tedaj glasovala za volilno reformo, ako ugodi narodnostnim zahtevam Nemcev. — IVvo čitanje predloge o volilni reformi je vspelo do konca debate. < »lavni govornik posl. K b e n h o c h je skušal pobijati vse argumente in pomisleke, navedene proti predlogi o volilni reformi. Dejal je. da je i/lasti izključena nevarnost za Nemštvo. pod pogojem, da so Nemci nasproti vsem narodom pravični in med seboj edini. Kavno tako je izključeno, da bo pravi ljudski parlament neugodno uplival na vnanjo politiko ter se branil dajati državi sredstva, potrebna, da vzdrži svojo veljavo in svoje zveze. Najbolji argument za volilno reformo je okolnost, da m- je sedanji parlament pokazal nesposobnega, da se doseže narodni mil. Govornik je koračno apeliral na zbornico, naj se odloči za posvetovanje v odseku, da se tamkaj potom kompromisa izpolnijo pravične zahteve in da se zjednačijo obstoječa nasprotstva. Prihodnja *eja jutri.
DUNAJ 11. Na današnji seji je \ »ditelj ministerstva za železnice \Yrba odgovoril na interpelacijo posl. Kaftana in tovarišev glede poročil listov o težkočah. ki so se pojavile v karavanskem tunelu ter glede zopetnih velikih prekoračenjih kreditov za gradnjo alpskih železnic.
Dogodki na Rusk
Nevarno gibanje med delavci v moskovskem okraju.
..Novoje Vreinja" poroča, da je v tovarnah v Jusovki pričelo štrajkati 16.00«» delavcev in da se je bati splosnjega gibanja v moskovskem okraju, kjer vlada med delavci veliko nezadovoljstvo.
Usmrtitev poročnika Schmidta.
K:<kor poročajo vs Petrograda, je usmrtitev )>oročnika Smidta. provzročila v revolucijom irn i h krogih veliko razburjenost. Pričakovati je maščevalnih atentatov.
General Steselj.
I/ Petrograda javljajo : Portarturska komisija je konstatirala, da sta generala Fock j škodo slovanskega in Kondratenko hotela aretirati generala Ste-selja. poveljnika v Port Arturju. Ije smrt Kondratenka da je ta sklep preprečila.
Drobne politične vesti.
N o v i u a m e s t n i k za Ti r o 1 s k o. ..Politik" javlja, da pride za namestnika na ; Tirolsko, namesto odstopivšega barona Sch\var-j zenaua. bivši deželni predsednik na Kranjskem, baron Hein, sedanji sekcijski načelnik v mi- j nisterstvu notranjih stvari.
skrbite, da se našemu Angelu tako zgodi, kakor se je tistim angeljem, o katerih čitamo v svetih zgodbah, da so — padli!! In „tombola" našega Angelja naj bo — temeljita. Dajte, potrudite se. da bo vedel Angelo, kaj se lahko zgodi angeljem, če hodijo plesat na ed — volitev! !
C. kr. irredenta. Iz krogov mestnih volilcev smo prejeli: Letošnje volitve v III. razredu so pokazale več zanimivih reči, o katerih smo mi že dolgo trdili, da obstojajo, a so jih znani, merodajni krogi vedno zaniko-vali. Pokazalo se je. da je opravičen izrek nekega našega politika, češ. da se v južnih provincijah. o katerih hočejo na Dunaju, da so italijanske, zistematično dela na to, da odpadejo istotako, kakor se je to svoječasno delalo po gornje-italijanskih provincijali, dokler so bile pod habsburškim žezlom. To delo je v velikem stilu pričel Kinaldini in je dandanes nadaljujejo njegovi pristaši, katerim je Kinaldini kakor namestnik pomogel do lepih služb, do sijajnih karijer. sam pa je postal (v plačilo menda) baron ! Nas vse to nič ne vznemirja : nam je vseeno, kajti slabeje se nam ne more goditi, nego se nam je godilo doslej. Bolj zatirati nas že ni možno, kakor so nas zatirale avstrijske vlade in nas izročale vladajoči stranki na milost in nemilost. Toda. oglejmo si malo volitve v III. razredu T Iz gotovega vira smo doznali, da so na višjih krajih pričakovali drugačen izid. Nekateri so celo pričakovali, da s pomočjo vladnih. oziroma državnih nslužbencev zmagajo v tem razredu, da bodo mogli pokazati, da v Trstu še obstoji -vladna stranka", da je v Trstu še mnogo -patrijotov", ki čutijo ..avstrijski". dasi so Italijani. In ravno c. kr. uradniki so se izjalovili in pobili te lepe nade. Od nad 2<Mh> c. kr. uslužbencev, ki bi sami lahko zmagali (ker je vseh volilcev 3973) in napravili vladi malo uslugo, jih je velik del odpadel in vladna stranka, ki se je sicer nazivala za časa volitev „partito popolare je propadla. Njeni kandidatje so dobili malo več, nego po K»00 glasov in še ti glasovi so bili] večinoma le iz nižjih k a t e g o r i j in ti-I stih. ki so mislili, da morajo tako glasovati, j kakor se jim je naročilo v ..povelju". Zavedni j višji uradniki pa so glasovali, kakor jim je]
—	srce velevalo ! Pokazali so vladi, kakošno je j njihovo menenje ! Pokazali so jej. da jo imajo j radi le tadaj. kadar jim daje ljubi kruhek na
življa ! Pokazali so jej. da se znajo imenitno zatajevati in prikrivati svoje prepričanje tam, kjer bi jim moglo škodovati ! Pokazali so jej slednjič, da so solidarni
—	irredentisti! Neki visoki dostojanstvenik je
po izidu volitve vskliknil : -Ne. kaj tacega pa
nisem pričakoval !" I Pač pa mi! uredništvo
»Edinosti".)
Pa ne samo italijanska irredenta se je
izkazala to pot. ki je lepo molčala, za kidi-
sami delala in z volitvijo pokazala, kaj da
ije! Ampak tudi slavna nemška irredenta je
: to pot nastopila javno in izdala plakate na
: rumenem papirju s črnim tiskom. Nemci so
: poznali svoje somišljenike, naj glasujejo
Domače vesti.
Pozor volilci! Oni volilci. ki do j italijansko-napredno stranko, kajti ta da jim
najbolj ugaja, ker Italijani da so jim po kulturi najbližnji. Ker so pa inožie od „partito 1 popolare" tudi večinoma Italijani in je bdo
sobote ne dobe na dom volilnih dokumentov, naj gredo ponje v soboto od H. ure dopol. do 2. ure pop
k dotičnim
komisarjem: in sicer: volilci I. okraja v j med kandidati celo par Nemcev, pač ni treba, šolo v Skednju, II. okraja v Šolo v|da hi to postopanje komentirali i>oblizje. ulici Donadoni, III. okraja v šolo na Omemti bi nam bilo le to. da se je nekje Vrdeli, IV. okraja v šolo v Rojami. V. pred „dolgim časom reklo, da se v naši dr-okraja v šolo v Trebčah, VI. okraja i >MY\ smej«Nanašati edino le še na Nemce! v šolo na Prošeku. Vsakdo naj vzame Uni ^ nosjtelji državne ideje, zaslomba di-kak dokument seboj, s katerim se bo j naytlje ju\	tega so tudi pri nas privili-
mogel ligitimirati. n. pr. davčno knji- j „iran narod. gospodujoč element, ki ima vse /ico, davčno pobotnico ali kak drug do-! prpdpravic(. in pristop povsodi. Oni lahko de-
i lajo. kar hočejo, njim se ne dogaja nič. Kadi tega se t«di nič ne bojijo in so izdali na
kument.
Dreja Štolfa in njegova vojna kasa
Kandidat Dreja Stolfn <za IV. okoličanski okraji m »če odpreti svoje vojne kase. Poročajo nam namreč, da se nekateri gostilnu-arji. ki jim je Dreja privoščil svojo naklonjenost, že praskajo za ušesi, ker jim nič prav ne -.štiina". da jim Dreja obljublja, da se bodo računi poravnali še le — po vojski. Bog sani \edi od kodi ta gostilničarska nezaupnost do takega vrlega Tržačana s Krasa ! ! Pa ne da bi ti ljudje kaj slutili, da je kasa Dreje vuna potrebna ojačenja ! Će je tako. potem seveda ni zameriti gostilničarjemt ako ne zaupajo — ..bonom" kandidata Dreje !
Angeljskemu kandidatu. Veste, da na in ljudje niso hoteli verjeti, da hoče Aii-selo Nicbetti kandidirati?! Posebno v Skednju so zmajali z glavo, ker se jim je naša w<t zdela preneumna. In vendar je res! 4 •. Aug«-lj je že razobesil svoje angeljsko-me-%an-ko-ostirske plakate ! ! Ali se še smejete, drajri Sk«denjci ■ ? Dajte, dajte, prijatelji, po-
svoje somišljenike omenjeni oklie. Pa recimo tudi. da so jim ta oklie podtaknili Italijani. Nam je vendar dobro znano, kako ti dve stranki simpatizujeti ena z drugo in da vse javne prireditve Nemci v Trstu plakatiraj© tudi v italijanskem jeziku in sicer na prvem mestu, za kar so jim tukajšnji časopisi že mnogo slave speli. Očitno simpatiziranje Nemcev z irredento je znana stvar, saj se obe stranki boriti proti Slovencem in to je dovolj ! Kam pa pes taco moli. tega pa tudi gg. Italijani nočejo videti in vedeti. Torej od 3973 volilcev v III. razredu, od katerih je več nego 2<mm> takih, ki jedo c. kr. kruh. je dobila kompaktna lista vladnih kandidatov le
1054 glasov !
To označuje, koliko je ura bila. da žito
gre v klasje: z zatiranjem Slovencev v Trstu in okolici se pobija inpomalem mori oni element, ki ovira združeno Italijo na reši-
tvi n e o d r e š e n c e v in ki ovi r'a N e m-c e m građenje mosta d o A d r i j e ! Sicer pa mi nimamo nič proti temu. če je kdo v Trstu irredentist. To je njegova privatna stvar in mi ne zamerjaiuo tega ne Lahom, ne Nemeem : zamerjamo pa tistim, ki še vedno zahtevajo od nas Slovencev, da mi moramo biti črno-žolte zastave, lakaji tistih, ki nas vedno tepejo. Tak zisteui vlada v naši monarhiji od nekdaj. Pri nas se vlada s pritiskanjem slovanskih narodov. Slovane derejo in preganjajo. Ko pa je prišla sila, pa naj mi rešujemo zavožene barko ! In tak zistem je dosegel na Madjarskem štrajk in revolto rekscelenc", pri nas — pa c. kr. irredento !
Volilno gibanje po okolici. Poročilo o volilnih shodih v Trebčah in Gropadi. na katerih je bila soglasno v s p r e j e t a kandidatura g. Ivana G o r i u p a. smo radi obilice gradiva odložili na jutri.'
Mauroner — dr. Rybif. Bivši socijalist in sedanji komorist, ki je bil in ostane italijanski podanik. Viktor Donnati. je na shodu pri sv. Alojziju pred volilci zbranimi v ogromnem številu celih — šest. primerjal Mauro-nerja z drom. Rybarem. Dr. Rybar je fore s to. calato dalle montagne", Leopold Mauroner pa pravcati potomec sv. Justa. Dr. Ry-bai radi tega ne ve. ni kje je sv. Alojzij ni kje Montebello. če ne pogleda na geogratično karto, g. Mauroner pa pozna vsaki kotiček, vsak prašičji hlev in vsaki smrdljivi kanal v II. okraju. Zato je boljši Mauroner. ker: prvič prihranja geogratično karto ter dotični trošek izda za pijačo svojih volilcev in -slavnostnih govornikov, in drugič, ker je v II. okraju še dosti smrdljivih kanalov, katere je g. Mauroner pozabil pokriti v dobi svojega večletnega poslanstva.
Kar ima ta drugi okraj dobrega, je po mnenju g. Donnatija vse delo g. Mauronerja. A skoraj v istem hipu je g. govornik, poza-bivši svoj prešnji izrek, povedal, da je ta okraj — seveda vsled krivde dra. Ry-bara — strašno zanemarjen, poln smrdljivih kanalov in pomanjkanj in brez vode !
Zakaj pa ni g. Mauroner vse te pomanjkanja odpravil in vodo preskrbel. ko je vendar več let. nego dr. Rvbai". osrečeval ta okraj in ko je — kakor pravi g. Donnati — tako vsemogočen pri božanstveni kamori ? !
Kar se tiče mogočnosti je gosp. Donnati tudi primerjal oba kandidata in našel je. da \ Mauroner zmore — vse RybaJ- — nič ! Samo tega nam ni [»ovedal. kaj je g. Mauroner iz-posloval se svojo vsemožnostjo in zakaj se niso vsa novejša dela — kakor n. pr. toli potrebna cesta skozi Rocol — prej napravila, temveč še le v času poslanstva g. dra. RybA?a ? !! Samo v enem obziru ni mogel Donnati — žalibog primerjati Mauronerja z Rvbarem. namreč glede glasu in zgovornosti. Kajti «> dru. Ribaru vemo, kako govori in kak glas ima, ker je večkrat povzdigal svoj glas za svoje volilce, a glasu Mauroner-j e v e g a ni bilo slišati nikdar, ne v mestnem zboru tržaškem, ne v parlamentu na D u n a j u. No seveda : tako mogočnemu gospodu, kakor je Mauroner ne treba da bi govoril — kar migne in zgodi se njegova volja, — če se —
ne zgodi drugače!
G. Donnati je svoj plačani govor končal
s pozivom na slogo z meščani in s klicem : Evviva s. Giusto ! Mi vemo, kakšno slogo si želijo gospodarji gosp. Donnatija. tako namreč. kakoršnja je meti gospodarjem in njegovim oslom!! Gospodar tepe. osel drži! Gospodar ga v p r e z a in osel vleče! Gospodar je p i š k e. osel pa slamo! In tako gresta popolnoma d' accordo ! Za tako slogo se gospodu Don-natiju lepo zahvaljujemo, ker nismo — osli!!
,.Piščalka za abstinentne pivce in pijancePrejeli smo in objavljamo :
Ko je naše secesijonistično-dekadentsko-socij alno-demokrat ično dete zagledalo luč sveta, so jej mnogi znanci in sorodniki prerokovali krotko življenje. Toda dete je ostalo zdravo in postaja vedno krepkeje in glasneje. Sedaj je že prestalo otroške slabosti in dokazalo. kakšne zmožnosti da ima. Odslej se bo razvijalo še veliko lepše, in postane umno pridno in lepo. da bo mati Slovenija od njega
imela veselje in korist.
Stopili smo v zvezo s poljskimi, češkimi, srbskimi, hrvatskimi, rusinskimi. francoskimi, angležkimi, laškimi in vsemi najvažnejšimi nemškimi protialkoholnimi listi, društvi in predstavitelji protialkoholnega gibanja. Tako bomo stali popolnoma na višini toka in prinašali najbolj raznovrstne in zanimive reči. Prinašali bomo tudi slike, tičoče se naše tvarine. Da je tudi naša tiskarna zmožna in
voljna storiti vse, da bo jiaš list tudi > nanjem oziru stal vedno na najvišji možu stopinji : to je že dokazala.
Vsem naročnikom, izlasti iz dijaških krogov, ki povprašujejo, če bo rPiščalka" prinašala v prilogi Lermontova, odgovarjamo da bo priloga prihajala že zanaprej in sittr v sledečem redu :
Ze lansko leto so prišle M. J. Leruiou-tove lirične pesni iz zrelostne dobe (vse l>re izbira, da se lažje spoznava duh in nazori največjega ruskega pesnikaj, dalje so pri;] „Balade in romanca" in dva zvezka r Izbranih liričnih pesni iz mladostne dobe". Pridejo trije zvezki „Izbranih liričnih pesni iz mladostne dobe", potem zvezek pravljic (».Spominčica" in r Pravljica za otroke"), dalje dva zvezka raznih verzov, posvečenij. poslanij, napisov, puščic itd. Potem bo prinašala ..Piščalka" M. .1. Lermontova izbrane epieiu pesni. Obširno in jako pohvalno oceno nagega prevoda je napisal ruski vseučiliški profesor Zabolotskij, ki je zastopal Ruse na Preštir novi slavnosti. v listu Filologičeskij Vijestnik.
Krasna povest Olge Kobilanjske »Zemlja", se bo nadaljevala vse leto.
Vsi slovenski abstinentje, pirci in pijanci, naj se naroče na ..Piščalko". Stane za w leto samo 4 krone. Naročnina naj se pošilja v ('elje na zvezno tiskarno, Silerjeve ulice .'!.. ali pa položnici. Dobivali bodo sebi obila prijetnega in poučnega čtiva in store dohrn delo za narod.
..Piščalka" ima edini namen : boj zoper alkoholizem, brez vsake druge tendence in barve.
Mestne volitve v 1. razredu. V sredo
so se vršile volitve v I. mestni razred. Od 4<il upisanih volilcev jih je glasovalo 271. Izvoljeni so bili kandidatje »Patrie* in sicer: Brocchi dr. Higin z 255 glasovi. Doria Con-stantino z 251, Valerio dr. Alfonz z 251, Turrok Edvard z 249. Ricchetti dr. Hektur z 247. Rusconi dr. Artur z 247. D'Osino dr. David z 245. Polacco Angelj Alfonz z 244 Vianello l^eopold z 244, Ravasini Oskar v. 24:5. Vivante Henrik z 242, Samara Marko z 2-5M glasovi. (Ta notica je včeraj izostala radi preobilice gradiva).
Umesten opomin. V svojem poročilu «» delovanju ptujske posojilnice piše »Slovenski Stajerc" tudi to-le:
»Ptujska posojilnica ima v svojem pogledu o poslovanju tudi rubriko za dobrodelne namene. To je rubrika, katero bi morali imeti vsi naši denarni zavodi brez vsake izjeme. -— Denarni zavodi naj skrbe za rezervne zaklade, kakor to predpisujejo njili pravila : pa načelstvo slovenskega denarnega zavoda ne sme nikoli pozabiti, d:« se !<■ z združenimi silami dajo izdatno podpirati kulturne in humanitarne potrebe slovenskega ljudstva. Znano nam je. da baš ptujska posojilnica že leta in leta podpira slovensk dijake na raznih visokih šolah posebno radodarno.
Ob tej priliki pa moramo omeniti še to. ptujska posojilnica podpira kmetske fante i/ ptujskega okraja, ki obiskujejo kmetijsko šol na Grnui. še posebej, da bi prišlo sčasoma ptujski okraj čim več razumnih gospodarjev. Tudi to uvedbo bi morali drugi denarni zavodi prav izdatno posnemati! Le tako s»-nam kedaj zboljšajo žalostne gospodarske razmere. ako skrbimo za strokovno izobrazbo
kmetskega naraščaja !"
Koncert tamburaškega društva pri
SV. Ivanu. Zbrala se je cela vojska nadobudnih mladeničev in dražestnih gospie po« spretnim vodstvom gospoda kapelnika Vo-griča. da oživi zopet, oziroma ustanove no* tamburaški zbor, ko so v zadnjem času tak zbori kar izginili iz Trsta in okolice. Se nanje v živem spominu tamburaški zbor »Kola-in njega koncert v gledališču „Politeama Rossetti". Kaj tako veličastnega nismo še doživeli mi Slovenci v Trstu. Tisti imponentia mešani zbor na odru in tisto velikansko gledališče nabito polno samih Slovencev A t«« je bilo imenitno, a minulo je vse ! O tambu-raškem zboru ni več ne duha ne sluha m tako so preminuli tudi drugi mnogoštevilni tamb. zbori. Škoda jih je res, kajti to j«* nekaj pristno slovanskega in to bi morali ohraniti in čuvati !
V veliko naše zadoščenje smo čuli torej, da se je ustanovil pri sv. Ivanu nov tamburaški zbor, da se pridno vežba ter da nastopi v nedeljo dne 25. t. m. v dvorani Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Dolžnost slehernega rodoljuba je, da s svojo navzočnostjo fočasti to novo mlado društvo iu dolžnost vsacega je, da tako požrtvovalna vspodbudi mladino podpira po svojih moček
ter jo - tem aardnšuje n Kodri k vstrajaemu ^Movauju !
Za slogo in svobodo. Prejeli muo : V Pni in izhaja <m1 novega leta 19<*6. s**m nov li^i ..Narodna Prosvjeta", glasilo hrvatskih i*.tr>kih učiteljev. Pno številko je poslalo upntvnLštvo v>eni slovenskim in hrvatskim i^tr-kim učiteljem na ogled. Umevno je. da nekateri učitelji poslali list retour. ker se niso mogli ali niso hoteli iz privatnih in poju »bi < >ma indiferentnih Tzroknr naročiti na li>t. V tem se niso prav nič pregrešili, ker v-.tkoinur ie svol*o<lno. da vračaj«« ali naro-i no li>t. Naša stvar ni. da hi ta list očeti! di. ker je nov iit vsak začetek je težak.
V drugi številki pa se prav čudno pri-|M»roča onim. ki so 1. številko vrnili.
IH>slovno -e glasi v »Narodni Prosvjeti" tako-le : »d ono prip<»slanili hrojeva na « _'!• I. tek nam se malen« dio povratio. Med ii\> spadaju «»ni. koji hi imali po svom zvanju i |Hi]ožaju poduprijeti ovaj naš teški rad. no oni nas odhjegoše. Mi za time ne žalimo, i i ->mo preponosni. a da hi se ikome nametali. Boli na->. da iian» povratiše prvi broj i «>ni. koji bi smali s nama rabotati i snovati. To su naši so<lnigovi koje eto imenujemo < Tu navaja uredništvo imena dotičnikov.)
Vstkđo izprevidi, <la je takšno pisanje /uljivo. Siojra je prepotrebna vsem Slovencem in Hrvatom sploh, izlasti pa nam istrskim ih iteljem. Zakaj ni rNarodna iVosvijeta" prijela dotu nikor	druge strani in sicer
tako. da hi	marsikateri potem izmed
njih na rotil pozneje na list. Takšno postojanje pa podira občno slogo. Nepraktično je to. izlasti za nov list. Želim omenjenemu listu v>o srečo. Želim, da bi dalje vspešno ]»rosj»eval. toda g. urednik naj bi v prihodnje takšne stvari prej dobro premislil in popravil t j pogrešek. ako je možno. Toliki' v obrambo -loge.
m ilili i iTiiii in ki j* v n * g 1 i e i list pregledal Jter ga vrnil. . -- . *
Snežilo je včeraj po Ljubljani in okolici.
C. in kr. eskadra je glasom brzojav-11- _.» poročila priplula v sredo v Aleksandrijo. kier ostane okoln tri tetine. Na ladij ah je vse
/dravo.
Je-li tat m morilec, ali je blazen ?
raj je bil aretovan 18-letni Josip Filipo-. doma iz Jajca v Bosni. Filipovič je*nam-
povedal nekemu Galiču. tla jena ljudskem | :« nočišču v ulici (raspare <iozzi. kjer on pi uttčuje. ukral »vot«» kron. kron da |H*ral>il za na kuj) ob!eke. a 2H(> kron da je nekje zakopal v /emljt».
Nekemu Hamču je pa. povedal da je pred « - ma mesecema v Kotoru umoril nekega člo-■ ka. Sicer se ne ve š»* nič ne o tatvini ne o m "iu. vendar so KBiporiča pridržali v za-j. >ru. tlokler ne dobe liatanonejih informacij.
Mej izseljenci. Na zahtevo izseljenca Mek-andr« Zurda. ki gre v Ameriko, sta bila .♦retovana brata »-letni Damijan in 26-letni Jurij M. Vsi trije. Zurda in brata M.f so <loma iz Bukovmc ter se selijo v Ameriko. No. Zurda je prijavil na policiji, tla sta mu brata M. v krčmi ..Ai dne (iemelli". kjer so
•	•ih v»i trije pri kozarcu vina. ukradla mošnji-»<*k. v katerem je imel Hi kron in 40 sto-tink tlenarja. Brata M. sta bila vzeta na zapisnik in potem izpuščena, ker ni dokazov, da <ta res onadva okradla Zurdo.
Aretovan j<* bil predsinočnjim 19-letni p.stopat- Marcel Fonda, stanujoči v ulici Ptizzti tli < Vosatla -t. ker je skušal, okolu 7; ure isti večer, uloiniti v delavnico čevljarja Vngela I>e Lorrnzi. ki se nahaja v vezi hiše -t. In v ulici tli ('rosada.
Spodnje hlače, vredne 2 kroni, je 28-1. čevljar Anton K. ukral svojemu tovarišu Jo--ifru (V metu. a ta poslednji ga je dal are-tovati.
Hotel je krasti. 23-letni zidar Ivan S., -tanujoči v ulici tleli* Industria. je bil pred-čerajšnjim v jutro aretovan. in sicer na zahtevo lastnika kavarne .A 'ostanza"*. ker je -kosal o krasti nekega gosta v kavami.
Zgodovina ukradenega ženskega
krila. Antoniji Tominčič, stanujoči na Corsu -t. II.. je bilo pred H meseci ukradeno eno >nlo. Predvčerašnjem je šla Tominčič po ulici
•	elle Beccherie in tam slučajno srečala neko
/♦-ii-ko. ki je imela na sebi Antoniji ukradeno -ilo. Antonija je takoj poklicala redarja ter da aretovati ono žensko, kije 33-letna Ana
stanujoča v ulici di Riborgo. Na policiji Ana H. povedala, da je ono krilo kupila
•	1 neke Marije K. Poklicali so Marijo K. na •heijo. a ta je potrdila, da je res Ani K.
j nodala knio. ki je je oua kupila od nekega 1 r»d;»;alca ponošene »»Meke. Pt»klican je bil i .i i* lit ijo tudi ta in tudi ta je potrdil. da
je res Mariji K. prodal za 2 kroni ono krilo. A ni vedel povedati od koga je je vkupil on. ker je namreč to že pozabil.
Koledar ta iifl Danes: Oton, škof; Dra-žiaiav; Plani. — .Tutri: Gabrijel, arhaogelj; Jaro-sla*; Krasa. — Temperatura včeraj: ob uri po-poludne -f- 7* Celaiua. — Vreme včeraj: deževno.
Društvene vesti in zabave.
Društvo „Narodni dom v Trstu * opozarja tem potom zadnjikrat vse one p. n. gospode, ki so se svoječasno zavezali pristopiti k društvu Narodni doui v Trstu", bodisi kakor deležniki, bodisi kakor ustanovniki. ali društveniki. ki do danes niso še plačali, da svoje deleže, oziroma članarino vplačajo čim prej v društveni pisarni (ulica <reppa št. 21). Pisarna je odprta vsaki dan od 11.—12. ure ; predpoludne.
Društvo „Ljudski oder" v Trstu priredi v dneh 24.. 25. in 2C. marca 19n6. le ta v veliki dvorani ..delavskega doma'" (ul. Boschetto o, II. nad.) cikel treli znanstveno poljudnih predavanj o socijalizmu. Predava >odrug Anton Kristan iz Idrije. V soboto, dne 24. marca ob 8. uri zvečer: a) utopistični socijalizem ; b> predzgodovina socijalnega gi-banja. V nedeljo, dne 25. marca ob 11. uri zjutraj, a) Kari Marx. b) Sedanje stanje socijalizma. V ponedeljek, dne 26. marca ob h. uri zvečer : Razne organizacijske oblike gosjK)darskega boja v sedanjosti, a) Strokovna organizacija* b) zadružna organizacija.
— Občni zbor ženske podružnice družbe sv. Girila in Metodija v Rojanu
se bo vršil v sredo tlne 28. marca v otroškem vrtcu. Začetek ob 3. uri popoludne. Vspored : pozdrav predsednice, poročilo tajnice, poročilo blagajnice, volitev novega odbora. Uljudno vabimo vse Slovenke, posebno pa. slovenske matere, katerih deca hodijo v šolo. naj se mnogoštevilno udeleže tega zborovanja. Spo-minjajmo se besed pesnika: t'utimo gorko, da vse Slovenstvo je naše in mi njega smo ud. To naš ponc»s, to dika je naia. Narod je naš, domovina je naša.	Odbor.
Brzojavne vesti.
Pogreb princesinje Marije Beatrice Bourbonske.
GORICA 22. Danes popoludne se je vršil pogreb princesinje Marije Beatrice Bourbonske. Sprevod je vodil stolni prost dr. Fai-dutti ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Za mrtvaškim vozom je korakal sin pokojnice don Oarlos, zastopnik cesarjev nadvojvoda Leopold Salvator. princesinja Berta Bourbon-ska. nadvojvodinja Blanka, namestnik princ Hohenlohe in mnogo drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov.
Inventarizacija na Francoskem.
PAKIZ 22. Dva francoska nadzornika sta skušala ob asistenci stotnije pehote in orožniškega oddelka izvršiti cerkveno inventarizacijo v vaseh Venteuges in Greces v de-partementu Haute-Loire. Kmetje in kmetice oborožene z vilami so jim zabranili vhod v vas. Da se je preprečilo prelivanje krvi. so
se čete in orožniki umaknili. Kmetje ob tem obmetavali s kamenjem.
Konferenca v Algecirasu.
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta V»9.32, italijanska renta —.—. španski exterieur 93.30. akcije otomanske banke »»51 — . Meojice na London 251.30.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnic? —.— Lombarde 130.— unificirana turska renta 93.90 avstrijska zlata renta 100.20, ogrska 4u/» zlata renta 94.40. Landerbank 4S5.—, turške srečke 145.75. parižka banka 15.77. italijanske opozicijonalne akcije —, akcije Rio Tinto 16.82 Trdna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 90.3/ls. srebro 30.'/i6, Loinbardi 5.*/^, španska renta 94.5/„,italijanska renta 104.'/g tržni diskont	menjice na Dunaju 24.35 Mirna.
Tržna poročila 22. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 16*44 do K 16*46, rž za april S 13 58 do 13 «0, vea za april od K 15 36 do 15 38 koruza za maj K 13 28 do K 13*30 Pšenica: ponudbe slabotne, povprafievanv pičlo, tendenca mrtva. — Prodaja nekoliko tisoč meterskih stotov, za 10 stot'nk nižje. Druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepo. a mrzlo.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Sautos good average za marec 331'., za maj 3H mjf, za september 39 */; za december 40.—. — Mirno. — Kava Rio navadna loco 39—41, navadna reelna 42 - 43, navadna dobra 44—46.
Xew-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, zaf> stotink zvijanja. Prodaja 10C0 vreč
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za marec
17.—, za april 17.10, za maj 17.20, za junij 17.35,
Mirno.
Pariz: Zaprta.
gospodarsko društvo1 na Prošeku
isee

Loterijske Številke izžrebam- tlne 21.
marca t. 1.: i Lvov 1 PraiM
iH5 Ito
32
14
12
»1 V»
o*
Razne vesti.
: Angležka in nje kolonije. Y f.on-tionu jf aedavnt* i&el uradni statistični pregled skupne angleške tlr/ave z vsemi njenimi kolonijami. Po tem statističnem izkazu znaša prostor Anglije in njenih kolonij 12 milijonov kvadratnib milj : od leta 1861. se je povečal za 4«» odstotkov. Tedaj j<* imela Angležka > kolonijami vred H in pol milijonov milj. Skupno prebivalstvo šteje 400 milijonov. <M teh spada okolo 1 O*/0 --- 41 milijonov j na Angležko; veči del, nad	milijonov,
spada n;i p<»sestvt> v Aziji. Pred 40 leti je ! prebivalst vo skupne anidežke države iznašalo
milijonov. Od tejra prebivalstva pripada beli ra^i le "»9 milijonov ljudi. Najzanimiveja statistika je v verskem pojrledu : Bramanrev je 2t»8 milij.. mohamedancev ?<4 mil.. kri>tijanov je nekaj nad 40 milijonov, potem prihajajo budisti ter razne druge verske sekte.
Srbskih dijakov je ua dunajskem vseučilišču 2(>1 .<>:; teh jih je 70 iz Srbije. 2 iz Črnogore. HO iz Bosne. *» > iz Hrvatske in Slavonije. iz Ogrske, 20 iz Dalmacije in 1 i/. Ni že-Avstrijskega.
*	Železnica iz Azije v Ameriko. Železniška komisija je vsprejela osnova ameriških kapitalistov za gradnjo te zeleznice. Železnica pojde preko Beringove ožine v }K»dmorskem tunelu. Husku vlada dovol gradnjo le pofl pogojem, da 2750 angležkih milj dogradijo ruski delavci. Ameriški kapitalisti so izjavili, da dado miljard krr»n kakor osnovni kapital.
Pet milijonov se je potopilo. Pri Xew-.Tersev-u v Severni Ameriki se je potopil neki velik transatlantski parnik. dospevši iz Brazilije. Silni valovi so parnik zagnali ob morske pečme. A" parniku je bilo raznega blaga za 5 milijonov frankov. Potniki so se rešili.
*	Sneg. Na Gorenjem Avstrijskem in na Solnograškem je zapadel v zadnjih par dneh tak sneg, da je na mestih ustavljen železniški promet.
" Žare Iz slovanske dobe so izkopali v nekem gozdn pri Liegnitzu na Gor. Štajerskem. Našli so tudi vet- igel in zapestnic iz brona.
so jih
za julij 17.45, za avgust 17.<>0. — Mirno. — Vreme: i oblačno.
Havre. (Sklep ) Kava Santo« good average za PARIZ 22. Na današnjem ministerskem tekoči mesec 47.75, za maj 49.— Mirno, svetu je minister vnanjih stvari Bourgeoiš	London. Sladkor iz repe surov 8r/s Sli.
pročal o stanju delovanja konference v Algecirasu.	' - '
ALGECIKAS 22. (Agence Havas.) I>e-legatje na konferenci razvijajo veliko delav-. nost. Pri angležkem delegata Niholsonu se j vrše dolga posvetovanja. Zastopnika Avstro-1 Ogrske si prizadevata, da bi svoje najnoveje , predloge spravila v soglasje s" splošnim um®-' vanjem. Kazvozljanje vprašanja je očevidno! blizo, vendar se bodo najbrž že vršila poca-
- ■	'	'Prošnje je pismeno vložiti do 1. aprila
Izvedba zakona o ločitvi cerkve od dr- na odbor omenjenega društva. Zahteva žave na francoskem. .
PAKIŽ 22. Doslej je okoiu 15.000 du- j honiikov na podlagi zakona o ločitvi cerkve od države vložilo na luinisterstvo za bogota^ stje prošnje za umirovljenje. Od teh jih na katoliško svećenstvo odpade 14.256. in sicer jih je 7082 prosilo za dosmrtno pokojnino. 7176 pa za začasno podporo.
Dipiomatični zbor. pri papežu. RIM 22. Papež je danes vsprejel diplo- j matični zbor, ki mu jepriSel čestitat povodom njegovega .godu.
_
se kavcijo 500 kron.
SAMARA 22. (Peti.	brz. ag.) T minoli
noći so se kakor policisti	preoblečeni roparji
na državni cesti polastili	denarne pošte ter odnesli 28.000 rubljev.
Borzna poročila dne 22. marca.
Tržaška borza.
Napoleoni E 19.12—19.14, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240 -">5—240. SO, i
Francija K 95.75—95.90, Italija K 96.70-95.S5,
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K
117.50---117.70, nemški bankovci K —.—— —
avstrijska e notna renta K 99.30—99.60, ogrska kronska renta K 94.15—94.45, italijanska renta K —.— —, kreditne akcije K 669.— — 671.— državne železnice K 673 00 — 675.00. Loinbardi K 130— 1 !5.— IJovdove akcije K 669.— 6/2 — Srečke Tisa K 831.75—335.75, Kredit E 496 — < do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Boden kredit 1889 K 302.— 310.—. Tolike K 149 — do lbl.— Srbske —.— do —
Dunajska borza ob
Državni dolg v papirju „ „ « srebrn Avstrijska renta v zlatu
„	v kronah
Avatr. investicijska renta 3' ,°. Ogrska renta v zlata 4#/„ kronah 4°;.
n » ^ V«
Akcije nacijonatne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. Ur Cesarski cekini
2. pop, včeraj 106.70 1C0.65 117 75 99.60 90.50 112.35 94.30 85.50 1633.— 670.25
danes
100.65 100. oj 117 60
99 00 90.20 112.20 94.20 85.30 1635.— 66^.75
V40 42« ,240.5'i 117.45 117.45 23.48 > 23.46 19.13 19.1 H 95.75 95.65 11.31 11.31
Podp sani javljajo potrtim srcem vsem^ tOstalim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je gospod
Josip Mikelič
zidarski podjetnik in posestnik pri sv. Ivsnu
po dolgi in mučni holezni v 3t>. letu starosta, previden se avetotajstvi za. umira joče umrl nocoj ob 10. uri.
Pogreb zemskih ostankov blagega pokojnika bo pojutraj.^njem, v soboto, dne 24. t. m. ob 3 uri popoludne iz hi«e žalosti pri sv. Ivanu 342.
Sv. IVAN (pii Trstu), 22. marca 1906.
Katarina, mati. Antonija, soproga Dragottn, LJndevlt, sinova, Ivan, brat.
NB. Posebna obvestila »e ne razpošljojo
ZAHVALA,.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom britke smrti naše ljubljene matere, oziroma tašče in stare matere
Antonije udove Kramar
roj. Lokar
kakor tudi za podarjene vence, za tolažilne obiske in obilno spremstvo k večnemu počitku, izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejo zahvalo.
TRST, 22, marca imo6.
Žalujoči ostali.
Serravallo-vo železnato kina vino®
za bolehne otroke in rekonvalescente«
Pfonrofa voljo do Jedi, utrjuje želod— in oja^nje orgmniz<
Priporočeno od nejeloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni o|ačiti.
Odlikovan« • te ktlajmal na * razaib raz tavali la z m<I 3800
zdravniikinl spričevali.
I. SERRAVALLO
= M. =
L,
MALH OGLftSI.
Mali ogifcsi računajo sr« po 3 rtot besedo ; uis<stnotif«kane besede se računajo enkrat v, č. Najmanji pristojbina 40 atotink — - Plačil se takoj. =====
Kijr irves Trsta pismeno naroči kak ..MALI OGLA j", naj (•sij« (tur v naprej. k?r drugače ne bo njegov oglas objavljen, ce m oseba poznana Upravi lista.
Tanfa t* natisnjena na čelu ..■ ALIH OGLASOV" in vsikda ahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje beseCc. Oglas- treba nasloviti na .II5ERATII ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja peta« P'Setn bo dajal ..IVSERATII ODDELEK". -fo-«ac j; ed no le. če bo pismu priložena znamka za odgovcr.
¥ gostilni „Ali' flurora"
• 4 TRST — ulica Torrente
koncert uje vsaki večer —-
„Žensko tamburaško društvo4'
v hrvatskih narodnih nošah
99
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst-£

Vstopnina prosta, mof~ Postrežba točna Cene zmerne.
Glasovir
liOSt".
dobro ©hran eč, se proda radi selitve Ona SO kron. Nasljv pove ..Edi-
Kupi se
we rabljeno mizarsko mi^o. Ponudbe : Hotel !'.hIkan — Trat.
Mbripnir p* 6taxe in dobre pozicije -e
mlaUCilIL £e|j seznaniti z gospodično tudi ubogo a pc-teno tn simpatično. Ponudbe s sliko pod J. T. Planinski — Post restant — Pi*zza Giuseppinu.
(334)
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične kožne bolezni itd.
se je povrnil in prevzel Svoj ambu/atorij.
Sprejema od 12. do t. in od 4. do 5. pop.
TRST — ulica Sanita 11 2, I. n. — TRST
I -
F
88 fW
a
Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meao) dobro vino, jsdravni^k*! službe. Parniki - ** električno razsvetljeni in ventili ani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.	i
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH.
T ova rečna. Ilira 'n dlreklna »Inž t a za blajjo In potnlko
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hilri in elegantii novi brzopar ">brod
Francesca s^m®
olpluje dne 3T. marca t. 1. v Novi 1 rork.
Folnina znaša lil. razred K 175.—, I. razrod K 300.—.
TRST — ulica delle Acque 2
l/ohiln na domačo zabavo z godbo in pieaom. Prodaijlnica jestvin, kolonialnega blaga,
VdUlIU k, bo dno S&. t. m. V gostilni p n „Stari	,	J	.
sireni-4 ulic* Beivedere -t. 37> Začetek .b 5. uri po- delikates, svežega in suhega sadja.
polodne in traja do ;0 zvečer. Uljudno vabi—Josip Noyj furUni,ki	_ Videmski kotekini - Graški
*"url*n.	* ' gnjat. — Ovčji >ir pijemon'eski — Ovčji sir star
fc* (ulica Beivedere Zornije — Parmezan I. in II. vrste — Oljke
r*	J rov ital., najbolje vnte.
Cene brez konknrence
Krčma „Al Trifoglio št. 7). Toči se zelene — Konserve iz pomodorov »tal., najbolje vrate.
istzako, vipavsko in dalmatinsko vino. Daber kraški Na debelo in drobno teran. Izvrstna kuhinja. Piiporoča se si. občinstvu. Katarina Vatovec.	(196)
Društvo „Jadran"
-t. 17 (pri sv. Jakobu1, kjer se toči : izvrstno belo vipavsko a ttO st. liter ; črno kopersko a SO st. liter ; orno dalmatinsko » Ho st. liter. — K obilni udeležbi mljudno vaai odbor.	(3lt<i)
Službo
eoetr
i^če služkinja Dalmatinka, v kaki hrvatski obitelji ▼ Trstu. Na-lov pri »Edi-
(31«)
Proda se na Vrdeli
za primerno ceno večjo množino ne-obeekaneira borovega leso za kurjavo. Komadi ao do 30 cm debeli ter 2 do 4 tn dolgi. Pojasnila v ulici Scussa (i.
M o nuniloi Je	malih velikih hi& v
lld prOUdJ Kojanu, Skorklji in v Barkovljah. kad rojansko cerkvijo je na prodaj tilO Stirjažkih •ežnjev sveta. Um blizo pa 200 ; cena nizka. Posojila na menice ali vknjižbe se hitro preskrbujejo. Naslov pove „Edinost"	(5i7)
Vosek Sxetsior
/a svet I iti parkete
Kremo Exe!sior za ćevije ?
BV ste ju te poskušali?
jsicprekosljivo!^
--------l>«»biti j«* povsod-	-=
novih ali vie rabljenih iz prvih tu- in inozemskih tovarn
frodaja i« mesjava po ■godnih cenah
Zastopstvo in z loga dobroznanih koles
Waffenrad Steyr
Bogat izbor pripattoT in pnenniatik
iT Sprejemajo se m poprave "»•
RUDOLF ROTL
TRST - Acquedotto 21 - TRST ,
i
(
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Tr^tu, ulica Molin piccolo št. 2 > j
1 MU'.' ■ - r—<aiB— Ml m	v^V.-'-. T-.r&SS2ČZJ& w---T—r- ' *
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje \
rudolf exner - trst	\j
Telefono »t. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono St. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
== iFosniaBje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevajanje Dlaga na vse prage.) =
Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
mm- Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOH
gjC Točna postrežba in nizke cene.
C. VE€CHIET
MT ZLjlTAR -mm
TRST - Copso štev. 47 - trst
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. ^
Cene zmerne.
Tovarna voska za nretliti	I
Escher A Dal Seno
TRST — ulica Giulia 76 — TRST |

C
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. 2)alsasso
TRST	.
ulica S. Spiridione Štev. 6. W
flvtorizirana mehanična delalnica
za	i
inštalacije plina, vodovodov in tovarna aparatov za acetilenski plin
za prisebnega izvedenca
JOSIPA JESCH
TRST, ulica dei Gelsi št. 7
Koncesijo ni rana od c. kr namestništva v Trstu V Izvršila je že preko 200 iaštalacij. 'VB
pralnica in čistilnica na suho
MM. obleko bretc razdiran j a, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
TRST — ulica Farneto št 11 — TRST
: 1
jllbin gMgan
priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala sc lika po iO itč. komad.
Ustanovljena leta 1867.
Odlikovana
livarna V.* Vincenc Osvaldeila
nI. Hedia 28 TRST Telefon 374
Mehanična delelnica.
7Z	Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji.
Hočete se prepričati ?| Stiskalnice za grozdje,
Obiščite velika skladišča ! najnovejšega sestava na množeči se obrat in napredujočim
JKarijo wlm Salarini pritiskom. — Obiralnice za oljke. — Stiskalnice za oljke
Pont« della Fabra 2 l ul. Poete Nuove 5
(vogal Torrente).	I : -Alla Citta di Londra-
Velik izbor btgotovljenih oblek za možke, dečke, Vodile Sttsk.*IniC6-kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in
ifo. ~
z obratom na vijak in vodnim pritiskom.
Proračuni na zahtevo.
raznih paletotov.: Ohleke za dom in delo. Delavske, obleke. Tirolski loden, NepremoiHjm plašči (pristni ange^ki). Speoljaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Iagotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidne in elegantno po nizkih cenah.
ntuarTiA
Asanacijsko podjetje.
Po<tružuice v vseh večili mestih.
najviših odlikovanj)
V bogatej zalogi jwhi$tva
Em. Ehrenfreund
(prej Jarf)
Hlica Huo?a 24
daja novo in"rabljeno pohištvo po konknrončnih cenah, v najem. ZH
Dr. KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. A.. BKittak, uUca delu Zonta it. 7, I.
Plombovanje zob po najboljših znansfuenib zisfemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g.	Sclillliclt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z ,,Graad Prix" in zlatimi kolajnami na rastavah v Rima, Berolinu in Saint-Luis.
Zdravje — najdražja stvar človeka !
Moderni, napredni človek, ki ve, kako po»ubljivo vlogo <la zamore igrati za zdravje skupiiesra človeštva prenašanje bolezenskih kali, ki ae v grozni meri pomnožujejp, akn.^, da ae temu /.lu ubrani z uničevanjem vseh bolezenskih klic.
Zato ae v prvi vrsti zahteva: časna, racijonalna deaiulekcija njegovega stanovanja : des -i-fekcija. predno se nastani v novem stauovanju : desinfekcija po boleznih in smrtnih slm- m i» ; desiniekcija javnih poslopij in zavodov, kakor so uradi, šole, tovarne, hoteli itd., kjer se n: haja mnogo oseb.
„X u 5" T I A"
ima nalogo, da se tej splošni potrebi odpomore in zbolj-a zdravstvene razmera, kjer je posebno velika nevarnost za okuževanje, kakor v velikih in primorskih mestih.
Najvarneje in najpripravneje sredstvo v do*t*go te svrhe je brezdvomno desinfekeijsko po*r>>p:uije z izparjenjem .,Formaldehyd-Hapld-Dlslnfaktorja". Sistem dra. med. Aleksandra
viteza Zarewlcxa. ki je vseh državah patentovan in odlikovan na vseh higijeničnih razstuvalu
Prednosti pred vsemi drugimi metodami:
1. Najracijonalneja, priznano najvspešneja desinfekcija, ker para vse prešine.
■J. JJajpripravneja izvedba, ker zamore ostati vse na licu mesta, ne Ca bi se pokvarilo
oziroma poškodovalo, kakor so: svilnato blago, čipke, perilo, cbleka. kožuho-
* vina, dragocenosti, zlato, srebro, broneni predmeti itd. tudi živila.
3.	Predmeti se ne perejo oriroma škrope.
4.	Ni tudi nikakega neprijetnega ali škodljivega vonja kakor pri karbolu, sublimatu itd.
5.	Najhitrejša izvršitev : v komaj € uran se zamore desiniieirane prostore zopet lahni, pri čemer ostane prijeten zrak.
S. Formaldehid je tudi desodoracljsko in ohranjujoče sredstvo, zato ga je posebno
priporočati i:a magazine, zaloge, delavnice. T. Hiake eene —■ radi ugodnosti tudi pavšalni sistem — izvežbano osobje.
Podružniško vodstvo za Trst, Reko, Primorje in Dalmacijo j5}
TRST - ULICA S. SEBASTIANO 2.
J5LAVIJA" sprejema zavarovauja člo-▼eikega življenja po najraznovrninej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jc agodno zavarovanje na doii vetje x zmanj^ujočimi M vplačili.
Voak
flan ima po preteku petih x pravico do dividende.
„Slavij a"
vzajemna zararofalia MU t Prao. — Bezerni (ni 31,865.386 80 1 izplačane odškodnine: 82,737.159 57 K.
Po velikosti druga vaajemnm mavarovmlniea naše države m vseskozi slovansko-narodno opravo.
Vea p«jHsllt taj«:
6aneralii zastop ¥ Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hisi v 6osporf3'xi'i ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najakutneje. Uživa najboljši slove«, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne šn občunk »nstne namene, os^"-^'