Okamenela dežela
opofval je mladenič že mnogo mnogo let, Obhodil daljne kraje, že bil je ,,križemsvot'': Ko nekegn, večora nebo se zatemni, Popotnik mlad v temoti pot pravi izgreši,
Nij vedel kaj početi; k pečini strašnej gre, Tam hotel je vedritij in čakati do dne. — Al komaj vatijo stopi, prestrašno zagermi, Neznana pa svitloba votlino razsvetli.
,,Kaj more tukaj biti; od kod svitloba taV Ko zunaj vse je temno ? — Pogum sedaj velja!" — MladeniJ dalje stopa, začudi se inočno, Kristalne vidi stebre, bliščeče kot srebro.
Čim dalje zdaj koiaka, tem lepše ae mu zdi, Do konca jame pride, počitka si želi. Na kamenu naslonjen, povesi zdaj glavo V podzemeljskej votlini zaspal je prav sladko.
Al' ko mladenič zjutraj se zopet probudi Od daleč glas se čuje, ki to-le govori: ,,V deželo okam'nelo, mladenič si se vjel, Ki jo zaradi mene Najvišji je proklel.
In blizu k njemu pride podoba černa vsa, Na palico operta iz čistega zlata. ,,Hladenič, miren bodi! jaz prosi-m te lepo, Deželo okam'nelo ti rešiš zdaj lehko."
— 146 —
,,S to palico po stebru udaril boi trikrat Deželo okam'nelo boš videl na enkrat. Pa predno boš to storil, poslušaj dalje tne, Dežela okam'nela kako postala jo."
,,Jaz bila sem kraljica; sodila sem ostro, Nedolžnemu človeku odvzel« sem glaeo." In ko so mi dejali: ,,Krivično sodis ti!" Hotela sem tajiti: nNaj vse okameni;
,,€e bil je po nedolžnem jetnik pod meč dejan!"— AV čujl takoj osvete napočil mi je dan. Še nijsem to izrekla, prestrašno zagerzni — In moja vsa dežela na hip okameni.---------
,,Le kedar bo na grobu nedolžn«ga stal križ, Na strani s tem napisom — kar lehko ti atoria — ,,Hrivicno bil ,iem sojen, pod bridki mee dtjan"— Bo mojega terpljenja tek še le dokončan.
nA zdaj mladenič stori! jaz proaim prav lepo, Da rešena dežela okamenela bo." — Mladenič gre do groba, in križ ko zasadi, Dežela okam'nela se spet izpremeni.
Pastirci spet so pasli, vge bilo je živo, Obdelovali polje kmetiči so skrbno; Kraljica kraljevala tako je kot nekdaj Dežela okanTnela spet zemeljski je raj.
V spomin pa te dogodbe, križ stavijo visok, Ki vedno še naznanja, da je pravi^en Bog. Nikdar ne sodi krivo, da Bog ne ndari te, Za razžaljivce svoje mehko imej serce!
F. Šetina