REČICA OB SAVINJI	MOZIRJE
Sarins/*-
Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje
l.vlo XII Številka 9 September 19110
LJUBNO
GORNJI GRAD
Nujnost ali navada
Neugoden gospodarski položaj v svetu, ki je tudi posledica resničnega včasih pa tudi umetnega pomanjkanja nekaterih ključnih izdelkov (denimo nafte) in vseh mogočnih političnih svojeglavosti in avantur tistih, ki posedujejo velikanske materialne dobrine (razvite države in velike družbe v teh državah), je povzročil povsod skoraj brez izjeme, da je varčevanje postalo bolj aktualno oziroma aktualno. Očitno zdaj ni nobenega nacionalnega gospodarstva ne poslovne organizacije, ne enote, ki ne bi skušala tako ali drugače racionalneje gospodariti in varčevati. Varčnost postaja vrlina, bolj opazna, kot je bila do nedavnega.
S to vrlino, varčnostjo, se ne morejo vsi pohvaliti. Glejte, ko je bilo potrebno začeti z varčevanjem nafte in njenih derivatov, so v Angliji, denimo, samo s pozivi in opozorili dosegli večje prihranke kot drugod in tudi kot pri nas z zakonskimi omejitvami („pamepar” in podobno). Drugače kot pri nekaterih drugih, praviloma bogatejših narodih, varčnost torej ni naša vrlina. Zaradi zgodovinskih in drugih okoliščin smo se navadili na nekakšne zunanje, vsiljene omejitve. Če jih ni, se radi lagodno obnašamo in gospodarimo s tistim, kar pač imamo.
Ta naša lastnost in navada se kaže prav zdaj od splošnih, družbenih razsežnostih pa do vsakega gospodinjstva in posameznika. Navzlic številnim političnim sklepom in pozivom, naj bi z bolj racionalnim gospodarjenjem utrjevali gospodarstvo in razvijali samoupravne socialistične odnose, so relativno še redki primeri družbenopolitičnih skupnosti in organizacije združenega dela, ki bi odstopile od realizacije projektov, katerih gospodarnost in družbena racionalnost ni gotova. Nasprotno, več je tistih, ki skušajo kakorkoli po logiki „gotovega dejstva“, končati tisto, kar so naklepali, ne glede na to, da z dokončanjem šele pridejo prave težave in razdajanje že tako skromnega dohodka (izgube).
Stabilizacijski programi — za katerih pripravo se že zdavnaj zavzemajo, ki pa jih še nismo povsod sestavili — morajo biti v bistvu programi varčevanja, racionalizacije proizvodnje in porabe. Tam, kjer ti zares obstajajo in kjer se uresničujejo, posta-' ja varčevanje postopno, pa čeprav bi ga okvalificirali tudi kot „akcijo”, navada. Ker se takšna navada seveda le počasi zakore-ninja, kaže, da bi bilo smotrneje obravnavati varčevanje in varčnost v političnem žargornu kot način obnašanja, lasten pripadnikom socialistične samoupravne družbe, namesto kot „akcijo”, ki namiguje na to, da je samo nekaj trenutno aktualnega, prehodnega.
Dejali smo, da navade, o katerih govorimo, opažamo tako v družbi, v družbenih zadevah in ukrepih kot tudi v gospodinjstvih in v ravnanju posameznikov. Koliko nas je, ki smo v času umetnega ali dejanskega pomanjkanja nekaterih izdelkov na trgu (kava, detergenti, olje ...) skušali z varčevanjem doma omiliti to pomanjkanje. Seveda, če k temu nismo büi prisiljeni. Ali, koliko nas je, ki smo zaradi domačih zalog in „zvez” v trgovini še naprej trošili, kot da se ni na trgu nič spremenilo. Nedvomno je nekaj takšnih in drugačnih. Koliko pa jih je, lahko slutimo iz količin prodanega blaga, ki dosegajo rekorde.
Vseh težav tega časa in tega sveta, v tem svetu pa tudi naših, ni mogoče odpraviti samo z navadnim varčevanjem in varčnostjo. Seveda jih lahko omilimo, zlati če razumemo varčevanje kot trajno potrebo in varčnost kot odliko vsakega med nami.
Razmere nas bodo menda naučile, da bomo v varčevanju končno le videli tisto, kar pomeni tudi v sedanjem trenutku: odgovorno ravnanje slehernega posameznika, predvsem zaustavitev razsipništva. To pa je prvi pogoj za preseganje gospodarskih težav in za ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj ter na-glejšo rast osebnega in družbenega standarda.
(Komunist)
Med otvoritvijo šole na Lepi njivi
Zborovanje v Nazarjah
Občinska priznanja
Vsi trije zbori občinske skupščine so na svojih ločenih sejah na predlog komisije odločili, da se v letošnjem letu podelijo štiri plakete in 3. občinske nagrade.
Plakete
občine Mozirje so prejeli:
1.	DO GORENJE - GLIN Nazarje — za visok delovni prispevek in za razvoj samoupravnih odnosov. Začetki lesne industrije sežejo namreč 80 let nazaj in tu se je oblikoval poleg gozdarstva naš prvi proletariat, ki je svojo pripadnost ciljem in idealom, tako naroda kot delovnega človeka, znal pokazati za časa NOB. Že koncem leta 1950 so izvalili, kot pni v občini, organe samoupravljanja t. j. delavski svet. Urejeni samoupravni odnosi so pogojevali tudi to, da je danes GLIN dobro organizirana DO s 5 TOZD. Delovni dosežki, ki se očitno kažejo na pospešen razvoj v zadnjih petnajstih letih, ko je bilo skoraj vse na novo zgrajeno, tako: žaga, tovarna ivernih plošč, obrat družbene prehrane, tovarna stavbnega pohištva, skupna kotlovnica, v zadnjem času pa še modernizacija iverice za oplemenitenje surovih plošč in tovarna za izdelavo pohištvenih sklopov. Za vse te dosežke, napore in usmeritve k večji finalizaciji našega naravnega bogastva je plaketa občine celotnemu kolektivu vsekakor zasluženo priznanje!
Savinjska dolina je v povojnem obdobju bistveno spremenila svojo zunanjo sliko, saj je od takratne skoraj neprevozne pokrajine postala danes prepletena s številnimi kamionskimi cestami, ki povezujejo neštete osamljene kmetije med seboj in z dolino, za kar gre glavna zasluga kolektivu GG Nazarje. Pravočasen posluh do razvoja dejavnosti in solidarnost za ohranitev hribovskih kmetij ter za izgradnjo družbenega standarda, ko širša družbena zavest še ni bila tako naravnana, daje plaketi poseben čar!
3.	ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Mozirje — za svoje družbeno angažirano in predvsem pospeševalno dejaynostna področju kmetijstva in kmečkega, turizma. Z uvedbo koncepta preusmerjenih in tržno specializiranih kmetij je omogočen nadaljnji razvoj in obstoj naših hribovskih kmetij. Znan je tudi njen delež v pogledu jačanja socialne varnosti kmečkih proizvajalcev, organiziranje in usmerjanje aktivnosti mladih zadružnikov, nadalje aktivov žena - zadružnic ter neštete oblike strokovnega ali družbenega dopolnilnega izobraževanja. Uspešno je razvijala tudi kreditno hranilno službo, ki ima svoje zasluge pri naglem napredku kmetijstva v občini. Vsi ti rezultati so plod skupne zagnanosti, tako delovnega kolektiva, kot kmetov zadružnikov za cilje, ki so zares blesteči. Plaketa občine naj bo vzpodbuda nadaljnjim rezultatom!
grafske značilnosti doline, posebno pa še prenašal izročilo, da je samo z enotnostjo, vztrajnostjo in ustvarjalnostjo možno doseči vse. Glede na to, daje to trajen spomenik naše povezanosti, najrazličnejših društvenih dejavnosti (ptičarji, planici, vrtnarji, ribiči, vodarji, gozdarji in še kdo), da je kot živa podoba premišljene preobrazbe po človeku in njegovem eksploata-torskem odnosu uničenega okolja v novo, naravno, čudovito obliko ima plaketa poseben družben pomen!
Podeljene nagrade občine Mozirje
1.	OBČINSKA TABORNIŠKA ZVEZA - za njen vzgojni in organizacijski del najmlajših ter za razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB dokazanih ob naštetih pohodih, taborjenjih, zborovanjih ipd. Poseben povdarek v vseh njihovih akcijah je dan množičnosti in kolektivnosti dela, zato naj nagrada še bolj vzpodbudi njihov entuziazem in polet!
2.	OBČINSKA GODBA NA PIHALA - je z neumorno zavzetostjo in požrtvovalnim delom posameznih članov uspela v razmeroma kratkem času pomladiti in učvrstiti aktiv. Za dosežene uspehe in opravljeno delo ji naj bo nagrada samo vzpodbuda za njen še hitrejši vzpon!
2.	GOZDNO GOSPODARSTVO Nazarje — že zaradi svojega značaja ohranja, čuva in gospodari naše skorajda edino naravno bogastvo. Gozdovi predstavljajo nad 2/3 območja občin? in če so pljuča sodobne civilizacije, jih je nujno učinkovito negovati. Kolektiv omenjene DO to funkcijo uspešno oprvlja, saj je tudi ustrezno samoupravno organiziran. Gornja
4.	KRAJEVNA SKUPNOST Mozirje — Odboru za urejevanje Savinjskega gaja za njegov organizacijski, programski in akcijsko učinkovit pristop, kije dokazal, kaj zmore solidarnost delovnih ljudi, v katerih je neizmerljiva moč ustvarjalnega nemira, če je prav usmerjena. Ta gaj bo namreč še poznim rodovom zanamcev ohranial etno-
3.	GASILSKO DRUŠTVO Nova Štifta - je kljub aktivnosti tudi drugih podobnih društev v zadnjem času dokazalo s pridnim delom svojih rok največ. Razširilo in obnovilo je dom, ki je lahko v ponos ne samo krajanom Nove Štifte, pač pa tudi širši družbeni skupnosti. Nagrada naj bo priznanje za opravljeno Ide!
Priprava
akcije
„NNNP- 80/81”
Iz ocene akcije „NNNP-79” lahko ugotovimo, da je akcija uspela in dala vrsto pomembnih rezultatov pri krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in V praksi potrdila kot pomembna oblika pre-veijanja celotne družbene organiziranosti in praktične usposobljenosti za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V vseh sredinah se je v praktičnih izkušnjah izoblikovalo spoznanje, da je akcija potrebna in da jo je treba razvijati tudi v bodoče, saj bistveno prispeva k uresničevanju obrambnih in zaščitnih nalog in h konkretnim aktivnostim v vseh okoljih, še zlasti v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, to je v KS, TOZD, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugih skupnostih.
Osnovni cilji
akege „NNNP-80/81”
1. Akcija mora biti pditično — mobilizacijska in množična. Zagotoviti mora udeležbo delovnih ljudi in občanov in vseh sredstev v sklopu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite od temeljnih samoupravnih skupnosti, KS, TOZD, SIS, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti od družbenopolitične skupnosti ter organe in vodstva družbenih subjektov vključno s samoupravnimi organi, organizacijami in delegatskimi skupščinami. V akcijo se, upoštevajoč na posebne naloge in vlogo, ki jo imajo na področju usposabljanja delovnih ljudi in občanov vključujejo še zlasti upravni organi za LO in notranjih zadev ter štabi in enote JLA, TO in civilne zaščite. 2. Prispevati mora k nadaljnemu podru-žabljanju SLO in DS. Ustvariti je pogoje, da bodo delovni ljudje in občani v KS, TOZD in drugih skupnostih z aktivnostjo celotnega samoupravnega in delegatskega srstema odločali o vprašanjih SLO in DS in da bo SLO m DS postala sestavni del celotnega razvoja in družbenopolitičnega in ekonomskega sistema.
3.	Akcija mora kar v največji meri prispevati k usposabljanju delovnit ljudi in občanov, zlasti mladine za uresničevanje njihovih , nalog na področju SLO in DS, h krepitvi moralno političnih vrednot, vzgoji in zavesti, poglabljanju koncepta SLO in DS, k borbeni pripravljenosti in usposobljenosti celotnega prebivalstva.
4.	Pomembno vlogo v akciji imajo tudi sredstva obveščanja z vidika ustvarjanja ugodnega vzdušja, seznanjanja ljudi z osnovo, vsebino in cilji akcije ter njenem stalnem spremljanju. V naših razmerah je to medobčinski, lokalni tisk, glasilo delovnih organizacij itd.
5.	Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti morajo občinska skupščina z izvršnim svetom in upravnimi organi, občinska vodstva DPO, strokovne zveze in organizacije nuditi vso pomoč KS, TOZD, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter drugim dejavnikom, ki se vključujejo v akcijo.
Časovna opredelitev aktivnosti
Najpozneje do 30. septembra morajo biti izdelani programi aktivnosti v vseh KS, TOZD in drugih delovnih organizacijah, DPO, družbenih organizacijah, društvih in ostalii, ki se vključujejo v akcijo.
Od 1. oktobra dalje pa je intenzivno izvajati oblike usposabljanja delovnih ljudi in občanov in vseh ostalih subjektov v družbene organiziranosti ter izvajati druge aktivnosti iz sprejetega programa.
Preveijanje usposobljenosti na podlagi enotne predpostavke se bo izvedlo za celotno območje občine v mesecu aprilu ali maju 1981. Konkreten čas preverjanja bo določen v soglasju z nosilci akcije v občini.
HHHSBREHfiflBHHHHHHflIHHHI
Govor predsednika
IS SO Mozirje Antona Vrhovnika
na svečani seji v Nazarjah
Zgornja Savinjska dolina, obsežna, razgibana, ob vznožju Alp, ki je zaradi težkih naravnih pogojev gospodarjenja od nekdaj redko naseljena, kje je bilo v preteklosti veliko izseljevanja, zaradi česar število prebivalstva stagnira že več kot eno stdetje in kjer se še danes dnevno zaposluje izven občine ena četrtina dđavcev, je privzgojila v nas občutek samozaupanja, ki je in bo povezan z našo rahločutnostjo in vztrajnostjo zagotavljal družbeni razvoj.
Zato nikoli ne bomo pozabili trpljenja, ki so ga prizadejali fašisti in domači izdajalci med narodnoosvobodilno borbo. Življenje je izgubilo mnogo prebivalcev, izseljenih je bflo veliko družin, požganih vrsto kmetij, v celoti pa kraji Solčava, Bočna in Šmartno. Ponosni smo na 12. september 1944 in zahvalni borcem Šlandrove brigade, kije ob širši zaledni podpori Tomšičeve, Zidanškove in III. VDV brigade osvobodila kot zadnji kraj v naši občini Mozirje. Nastalo je eno izmed prvih dokončno osvobojenih ozemelj v osrčju podjarmljene Evrope. Osvobojeno območje Zgornje Savinjske ddine je imelo velik strateški in pditični pomen za osvoboditev celotne severne Slovenije.
Takrat, poprej in pozneje smo mnogokrat dokazali, kako smo vsi kot eden premagovali najtežje ovire v našem družbenem razvoju. V eni izmed takšnih bitk smo tudi danes, ko smo ostali brez našega očeta, velikega voditelja, znamenitega vojskovodja, od vseh spoštovanega državnika, nam vedno dragega TITA. Zvestoba do njega, spoštovanje do sočloveka in želja po zdravem napredku nas ohrabrujejo, da se kot pravi borci spopademo z gospodarskimi težavami, ki izvirajo iz prekomerne večletne splošne, skupne in osebne porabe, iz svetovne energetske krize, ekstenzivnega širjenja gospodarskih zmogljivosti, razreševanja finančnih težav s pomočjo inflacije itd. Te zahtevajo preokret v sami kvaliteti gospodarjenja, kajti stabilzacija ne more biti zgolj manjšanje potrošnje pač pa mora bolj sloneti na povečanju storilnosti.
Poiskati bomo morali več notranjih rezerv s pomočjo boljše organizacije dela, študije tržišča in bolj preudarno se bomo mo-
rali odločati za investicije. Izboljšati bomo morali že sedaj aktivno zunanjetrgovinsko bilanco. Izvoz surovin in golega dela bomo morali zamenjati bolj z izvozom gotovih izdelkov.
Pogoj za uresničitev teh dolgoročnih stabilizacijskih ciljev pa je znanje. Z izpopolnjevanjem strokovnega in vodstvenega kadra, z usmerjeno štipendijsko politiko, ki bo izhajala iz potreb združenega dela in z izobraževanjem ob delu, bomo posredno večali učinkovitost opravljenega dela. Povečali bomo zaposlenost v naslednjem obdobju na proizvodnjih
delovnih mestih za 4 % letno. S tem bi presegli ekstenziven razvoj in obenem uspešno premostili sedanji velik razkorak med poklicnim odločanjem mladih in potrebam našega gospodarstva.
To še toliko bolj velja za nas, zakaj, sodimo po prostorskih, prometnih in mnogih drugih pogojih gospodarjenja med občine z težje uresničljivimi razvojnimi možnostmi. Zategadelj je ključnega pomena osnovna gospodarska usmeritev. Te, kot smo si jih zastavili s sedanjem srednjeročnem obdobju, ne bomo spreminjali. Precejšen napredek smo dosegli v tem obdobju v kmetijstvu. Preusmerili smo 4/5 kmetij. Veliko delamo na oživitvi planinskih pašnikov.
V	naslednjih 5 letih jih moramo pridobiti 500 ha. Uspešno uvajamo kot dopolnilno kmetijsko dejavnost kmečki turizem. Doslej se z njim ukvarja 25 kmetij, kar predstavlja 20 % v Sloveniji.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju pa bi ga morali najmanj enkrat povečati. 2/3 kmetij se pri nas nahaja v hribovskem svetu, kjer so pogoji gospodarjenja znatno slabši. Te kmetije so pomembne, kot pridelovalke hrane, kot živi mejniki s sosednjo Avstrijo in kot kulturna zaščita krajine. Zato nikakor ne smemo v občini, pač pa tudi ne v širši družbeni skupnosti dopustiti, da bi se te kmetije razšel jevale. Preko ugodnejših kreditnih pogojev in dotacij za infrastrukturo moramo vgraditi razreševanje tega problema v nov srednjeročni plan. Brez kmeta gospodarja je danes že mnogo kmetij, ocenju-
jemo pa, da jih bo doživelo isto usodo ob dosedanjih pogojih še več.
Položaj hribovskega kmetijstva pa je možno povezati z gozdarstvom in lesno industrijo. Ti dve panogi ne smeta biti le logični nadaljevalki kmetijstva, pač pa morata zagotavljati čim večje ovrednotenje lesne surovine. Po izgradnji mnogih gozdnih cest bomo morali usmeriti v gozdarstvu vse napore v izboljšanje tehnologije izkoriščanja gozdov.
Čeprav imamo bogato lesarsko tradicijo že iz prejšnjega stoletja, prvo večjo žago iz katere se je razvila današnja lesna industrija pred 80 leti, tu v Nazarjah in čeprav danes slavimo pomembno otvoritev — oplemenitenje ivernih plošč in specialne žagalnice za drobno hlodovino, bomo morali obstoječo surovino v prihodnje, še bolj ovrednotiti z našim znanjem in delom. Izvoz žaganega lesa, ki je trenutno še opravičljiv, bomo morali zamenjati z trajnim izvozom lesnih izdelkov. Več skrbi bomo morali posvetiti smotrnemu izkoriščanju lesne surovine. Zgolj zadovoljevanje primarnih žagarskih kapacitet mora postati drugotnega pomena.
Pomemben napredek smo dosegli tudi v ostali industriji. Novi obrati v ELKROJ-u, Kovinarstvu, Gorenju so največ pripomogli h gospodarski rasti v tem srednjeročnem obdobju. Tudi v naprej bomo morali razvijati industrijo, ki ne bo onesnaževala okolja, ki bo tehnološko zahtevnejša, kajti le tako bomo lahko zagotovili rentabilnost in zasedbo delovnih mest z doraščajočo mladino in delno zmanjševali dnevno migracijo.
Naše območje ima zaradi reliefne razgibanosti, klimatskih razmer in sorazmerno razvite infrastrukture ugodne pogoje za razvoj turizma, vendar ugotavljamo, da tu ne beležimo skoraj nobenih uspehov. Poenotiti bomo morali turistično ponudbo razdrobljenih nosilcev razvoja turizma in v sklopu tega izkoristiti RTC Gdte, ki mora pričeti z rednim obratovanjem. Verjamemo, da bodo občine, ki gra-virtirajo v turizmu na Zgornjo Savinjsko dolino, podprle samoupravni sporazum o nadaljni izgradnji in delovanju Golti. Združeno delo v občini pa bo
Med kulturnim programom pred slavnostno sejo vseh zborov SO Mozirje
moralo dokazati, da je akumulacija družbena ter, da je naš skupni interes razvoja turizma. Le na ta način se bomo sposobni poslovno povezati v širši turistični tok v Sloveniji.
Zapozneli gospodarski razvoj, razsežnost občine in druge specifične razmere, pogojujejo težje zadovoljevanje potreb v družbeni nadgradnji. Kljub tem dejstvom ima elektriko skoraj sleherna družina, do vsake kmetije je zgrajena cesta, pospešeno, z veliko lastno soudeležbo, pa moderniziramo makedamske ceste. Rast večjih naselij v občini narekuje izgradnjo kanalizacije s čistilnimi napravami, kar že uspešno izvajamo. V gradnji je primarna kanalizacija Rečica — Nazarje — Mozirje. Zavedati omejenimi zemljišči. Velikega pomena je tudi razširitev telefonskega omrežja. Letos vključujemo 660 novih številk. S solidarnostjo v vsej občini bomo uspeli povezati s telefonom skoraj vse zaselke v občini, vendar pa bomo ostali še vedno izpod regijskega povprečja, da o republiškem ne govorimo.
Področje družbenih dejavnosti smo v zadnjem srednjeročnem obdobju razvili bolj, kot gospodarsko. Z referendumom in drugimi prispevki smo zgradili, oziroma modernizirali vse osnovne šde, otroške vrtce, izvedli pa tudi vrsto drobnih investicij v telesni kulturi, kulturi, kamor sodi tudi otvoritev delavskega doma v katerem smo. S tem smo si ustvarili dobre pogoje za opravljanje osnovne dejavnosti.
Zaradi razširitve programov družbenih dejavnosti in zaradi relativnega manjšanja solidarnosti v Sloveniji, v SIS, družbenih dejavnosti bomo primorani v naslednjem srednjeročnem obdobju črtati skoraj vsa vlaganja, izjema bi naj bilo otroško varstvo in delno, zdravstvo.
Naše napore bomo morali bolj usmeriti v racionalizacijo obstoječih programov. Zelo negativno vpliva neuveljavljen domicilni princip zbiranja sredstev v zdravstvu, zaradi nizke stopnje zaposlenosti v občini in neugodne strukture prebivalstva. Zato moramo povsod podpreti prizadevanja po izenačevanju te interesne skupnosti z ostalimi. Vse te težave razrešujemo organizirano v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v številnih društvih ob velikem razumevanju OZD glede na njihove dohodkovne možnosti.
Osnovna vrsta investicij pa je še vedno udarniško delo in samoprispevek.
V tem srednjeročnem obdobju, ki se izteka ne bomo izpolnili vseh zastavljenih ciljev, čeprav bomo verjetno dosegli 7 % realno gospodarsko rast, delno uspeli v prestruktuiranju OZD, na novo odprli 650 proizvodnih delovnih mest in s tem presegli v družbenem razvoju slovensko poprečje. Zato moramo v snovanje novega srednjeročnega načrta vključiti vse pozitivne izkušnje in odpraviti znane po-mankljivosti. V ta proces planiranja od KS, SIS, OZD do občinskega plana, moramo vključiti večino občanov, kajti načrtovanje je ugotavljanje razvojnih možnosti, vsklajevanje
Anton Vrhovnik med govorom
delitve dohodka, načrtovanje prednostnih in drugih vlaganj, razpolaganje s prostorom itd. Nekatere ključne naloge moramo opredeliti vse do leta 2000.
S tem ne bomo naredili le realen plan, pač pa bo vsakdo v njem spoznal tudi svoje naloge in možnosti zadovoljevanja svojih potreb. Številne pripombe na smernice in družbeni dogovor o temeljih plana, potrjujejo, da smo na pravi poti. Čeprav se težko soočamo z materialnimi možnostmi razvoja, smo prepri-
čani, da bomo pravočasno sprejeli nov srednjeročni načrt. Z nadaljnim razvijanjem samoupravljanja in podružabljanjem do včeraj državnih funkcij, spoznavamo sproti naš dejanski položaj, ki tokrat zahteva večjo delovno in obrambno pripravljenost.
Zato naj izvene te besede kot povabilo k še boljšemp delu, k pristnejšim medsebojnim odnosom in s tem uresničevanje idej razvoja naše socialistične družbe kot jih je nakazal naš predsednik TITO.
j Obisk I grobnice i predsednika 1 Tita
Republiška konferenca SZDL Slovenije nas je obvestila o možnostih in pogojih obiska grobnice tovariša, TITA. Seznanjeni smo, da več organizacij in društev v naši občini načrtuje obisk grobnice, zato vam posredujemo naslednjo informacijo:
Vsi delovni ljudje in občani iz vse Jugoslavije lahko obiščejo grobnico vsak dan, vendar iz posamezne republike le določeno število in ob določeni url Izjeme so ob republiških praznikih dneva vstaje, ko je dan rezreviran za delovne ljudi in občane tiste republike, ki praznujejo svoj praznik. Vse to še vedno zahteva usklajeno načrtovanje obiskov delovnih ljudi in občanov ter organizacijsko pomoč SZDL.
Bistveni podatki spremenjenega načina obiska grobnice so naslednji:
-	obisk je mogoč vsak dan razen ponedeljka,
-	vsaka skupina mora imeti potrdilo Republiške konference SZDL Slovenije, da je obisk z njo usklajen oziroma da je dano soglasje,
-	iz naše republike lahko obišče grobnico dnevno do 1000 ljudi,
-	ob delavnikih je za našo republiko določena ura obiska od 8.00 do 8.30 ure, ob nedeljah pa od 7.00 do 7.30 ure. ■
Kot smo že navedli, je obisk grobnice potrebno soglasje RK SZDL Slovenije, ki hkrati tudi zahteva, da morajo biti prijave posredovane vsaj 10 dni pred predvidenim odhodom. Vse prijave morajo biti posredovane preko Občinske konference SZDL.
Prosimo, da to navodilo upoštevate in ga posredujete drugim organizacijam in društvom. Dodatne informacije lahko dobite pri OK SZDL Mozirje.
Občinska konferenca SZDL
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
.★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★

Kmečka hiša v gaju
Znano je, da je tukajšnje turistično društvo shranilo v kmečki hiši v Savinjskem gaju razne zanimive predmete iz hišne rabe prejšnjih časov. K temu so dodali sedaj še statve za tkanje, ki so bile še pri tkalcu Irneku na Brezjah. Nameravajo namreč v sodelovanju z Elkrojem urediti sobo v kateri bo mogoče videti vse priprave, ki so nekoč bile v rabi pri tkanju, tako lanu, kot volne. Tako bomo s časom dobili tudi v Mozirju delček narodopisne zbirke, ki bi pritegnila obiskovalce doline. Turistično društvo in kulturna skupnost Mozirje prosita občane, da z raznimi predmeti obogatijo zbirko, ki nastaja v kmečki hiši in v arhivu v kulturnem domu v Mozirju.
Konjeniška prireditev v Mozirju
Naši bralci že vedo za prizadevanja turističnega društva Mozirje, ki v sestavu sekcije za konjeništvo zbira ljubitelje tega lepega šprota. Rekli smo že, da bodo poskrbeli za razne izlete s konjskimi vpregami in za šolanje konjenikov. Vse to bo obogatio turistično ponudbo kraja. Posebno zanimiva bo prireditev, ki jo pripravljajo skupaj s konjeniškim klubom iz Celja. V nedeljo 5. oktobra 1980 bo v Mozirju konjeniško tekmovanje. Točen čas pričetka zanimive prireditve bo še objavljen. Vsekakor že sedaj opzarjamo na možnost vključevanja v tečaje šolanja v konjeniških veščinah. Prijave sprejema konjeniška sekcija pri turističnem društvu v Mozirju.
Nagrajevanje po delu v kulturi
Predsedstvo zveze kulturnih organizacij v Mozirju je v razširjenem sestavu obravnavalo osnutek pravilnika po katerem naj bi v bodoče posamezna prosvetna društva v dolini dobivala sredstva, ki jih za ljubiteljsko dejavnost namenja kulturna skupnost. Sprejeli so merila po katerih bo delitev sredstev izključno opravljena po delu, saj se za posamezne zvrsti kulturnih prireditev namenja določeno število točk, pač po zahtevnosti in vsebini. Posebno zanimivo je, prizadevanje ZKO za vkljčevanje šolske mladine preko kulturnih društev na šolah. Delo z mladimi bo zagotovilo naraščaj za vse vrste kulturnih prizadevanj v naših društvih. Več povdarka pa bo treba dati kudumemu delu v samih kolektivih. Ugotavlja se, da se je v tem pogledu le malo kaj storilo.
Kulturna dediščina v ospredju
Pri mozirski kutlumi skupnosti dela že leto dni poseben odbor za kulturno dediščino. Ta si prizadeva rešiti kar se še rešiti da. Res se ta vnema kaže že v Gornjem gradu, kjer je zadnja razstava pokazala, da so dani pogoji za javno zbirko. Tudi množica gradiva, kije že zbrano v arhivu v Mozirju daje nade, da bomo vendarle v dolini naši javnosti pokazali nekatere zanimivosti iz preteklega časa. Tudi gradiva iz osvobodilne vojne se počasi kopičijo. Manjka pa še vneme občanov, ki le redko pomagajo. Odbor je stanje ocenil kot ugodno m je sklenil predlagati kulturni skupnosti ustanovitev zbirke predmetov iz kuüume dediščine v Gornjem gradu, medtem, ko bi se dokumenti, oziroma tiskane, pisane in druge listine hranile v Mozirju. Tako bi oba kraja pridobila na turistični ponudbi, predvsem pa bi dokazovali svojo kulturno preteklošt. Saj končno velja pripomniti, da takšne, sicer skromne zbirke po drugih občinah v Sloveniji in izven nje množično obstojajo. Mi sicer kasnimo, pa vendarle si prizadevamo!
Najdeni Kitajski dokumenti
V Mozirjuje do leta 1943 živela vdova po avstro-ogrskem veleposlaniku v Šanghaju na Kitajskem. Po njeni smrti je ostalo nekaj zanimivih listih in precej slikovnega gradiva na podstrešju neke hiše in tako je končno vse to spravljeno v arhivu. Ce bo uspelo ugotoviti posameznosti iz množice dokumentov, bo to prava redkost v naših razmerah.
Premalo obveščanja
Komisija za obveščanje pri OK ZKS Mozirje je na svoji seji ugotovila, da je raven obveščanja predvsem v naših delovnih organizacijah še marsikje nezadovdjiva. Glin, Elkroj, Smreka in komunalno podjetjj že imajo svoja glasila, Največ izhajajo mesečno. Tako imenovani obrati izven matičnega podjetja pa so največkrat vezani na glasila svojih osrednjih delovnih sredin. Seveda se v teh primerih manj posveča pozornost dogajanj v TOZD. Dogovorjeno je bilo okvirno vsebinsko usmerjanje tovarniških glasil, saj morajo ta služiti enostavnim, razumljivim in sprotnim obvestilom o stvareh, ki jih samoupravljalec mora dobro poznati, če naj bo njegovo odločanje ustrezno. Tesnejše delo med komisijo in posameznimi uredništvi bo k temu pripomoglo.
Nova pridobitev v Savinjskem gaju
Obrtno združenje Moziije je pripravilo srečanje obrtnikov in delavcev občine Mozirje v Savinjskem gaju. Posebno priznanje gre združenju za ureditev kovačije, ki je zanimivost posebne vrste, saj so skušali prikazati način kovaških opravil nekoč. Tovrstni prikazi so seveda posebnega pomena prav v času, ko marsikatera obrt prehaja v pozabo. Nedvomno pomeni torej kovačija v Savinjskem gaju novo narodopisno in turistično pridobitev.
Razstava slik v Mozirju
Letos so v drugo razstavljali člani železniškega prosvetnega društva iz Celja v dvorani TVD Partizan v Mozirju. Predstavili so številna olja in akvarele. Gre za skupino ljubiteljev, ki so zaposleni v železniškem podjetju Celje. Iz knjige utisov je razbrati, da je razstava bila dobro sprejeta. Tudi obisk ni bil slab. Če vemo, da gre za dela, predvsem težkih fizičnih delavcev, potem bo seveda naše priznanje veljalo prav posebno navdušenju, ki ga ti ljudje kažejo do likovne dejavnosti.
»ivu uvuavuuii uuiKwuui picuncuiuiva oiutcu^vui auiuiiaiur v uuuu
Mozirski otroški vrtec bo ob roku
V razgovoru z vodjem skupnih služb SIS Rudijem Kuharjem in predsednikom izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva Mozirje smo zvedeli nekaj podrobnosti o poteku gradnje otroškega vrtca v Mozirju. Znano je, da že mnoge družine težko pričakujejo odprtje novega vzgojno varstvenega objekta.
Komunalno podjetje Mozirje je izvajalec gradbenih del, ki so zelo zahtevna. Ne toliko zaradi tehnične plati. Pač pa so naleteli na izredno neugodne talne razmere, k temu pa je treba pripisati še mnoge deževne tedne, ki so delo ovirali. Naleteli so tudi na predel zemljišča, kjer so morali tia razstreliti, kar ni bilo predvideno. Vsekakor je treba poudariti, da zaradi tega ne bo prekorečen rok, ki je bil določen za izgotovitev vrtca. Montažna dela opravlja Marles iz Maribora, ki tudi ne kasni. Posebno težke so talne prilike na mestu, kjer bo zgrajena kotlovnica s prostori za pralnico in
sušilnico. Povsod je dosti vode, ki nagaja pri gradbenih delih.
Novi vrtec bo imel 6 oddelkov za varstvo in 2 oddelka za jasli. Tako bo okoli 144 otrok našlo tu svoje varno zavetišče. Sedanji prostori, ki jih zavzema otroško varstvo v šolskem poslopju se bodo tako sprostili v korist potreb šole, ki je že tudi na tesnem. Zagotavljajo, da bo vrtec odprl vrata v drugem polletju šolskega leta 1980/81. Tudi za kadre so že poskrbeli v okviru vzgojno varstvenega zavoda občine Mozirje. Ta delovna organizacija združuje v svoj sklop vse vrtce v dolini.
Z gradbenimi deli so pričeli sredi julija letos, z montažnimi pa v avgustu . Torej, vse poteka doslej po načrtu in v določenem časovnem obdobju.
Predračunska vsota stroškov za gradnjo znaša 12,312.000 din. Ta ne bo prekoračena, ker je pogodba na ključ. Seveda bodo potrebna še dodatna sred-
stva za opremo, ki se že dobavlja in skladišči. Večina nje se kupuje iz lastnih sredstev skupnosti otroškega varstva v občini.
Zgornje-
savinjska
hranilnica
m
posojilnica
Mozirje
razpisuje
KREDITE za pospeševanje kmetijstva — 1981
Krediti se dobijo za kmetijske naložbe v proizvodnih strojnih skupnostih, za kmetijske objekte, za plemensko živino, za kmetijske stroje in opremo, za melioracije, za nakup zemljišč, za naložbe v kmečki turizem in za obratna sredstva.
Vloge sprejemajo od 1. oktobra do 15. novembra 1980.
Vsa pojasnila posreduje vodstvo hranilnice in področni pospeševalci.
Obnova mozirskega Kulturnega doma prepočasna
Gradbeni odbor za obnovo kulturnega doma v Mozirju je na svoji 17. seji ugotavljal stanje in možnosti nadaljevanja obnove, ki se je pred leti načrtovala. Ta se v škodo stvari zelo zavlačuje. Seveda je jasno, da vse to zmanjšuje možnosti, da bi v Mozirju, kije eno redkih občinskih središč v Sloveniji-s tako neprimernim hramom kulture, v doglednem času uspeli urediti za vse zahtevnejše oblike kulturnega dela staro poslopje.
Glavna ovira so skladišča, ki so v domu. Vsi dosedanji
dogovori so iz objektivnih, pa tud iz subjektivnih razlogov ostali le na papirju. Med tem, ko se tako pogajamo, nam vrednost zbranih sredstev hitreje kopni, kot če bi z vso vnemo gradili! Da bi rešili, kar se da, so sklenili takoj pričeti z obnovo dvorane, ki bo sodobno preurejena.
Tudi kinoaparature se bodo zamenjale. Seveda pa stane takšna prenova „po obrokih” veliko sredstev in nepotrebnega truda, tistih, ki ljubiteljsko skrbe za razvoj kulture v kraju.
Neprimeren način sušenja sena...
Delovna akcija
V Sečni js dyöieria služila raznim kulturnim prireditvam dolga leta. V zadnjem času pa je Kmetijska zadruga zaradi obnovitve starih trgovinskih prostorov uporabljala dvorano v prodajne namene. Tako smo Bo-čani nekaj mesecev zahajali po osnovne življenjske potrebščine v dvorano. Še tisto kulturno življenje, ki je prejšnja* leta obstajalo med Bočani, je tedaj zamrlo. Mladinci smo prireditve, ki bi jih sicer organizirali v dvorani, morali imeti na prostem, pozimi pa jih sploh ni bilo.
Ko so trgovino obnovili, so se trgovci preselili vanjo. V dvorani pa
v Bočni
je ostalo še dolgo časa skladišče. To «no mladinci videli in še posebej občutili. V.avgustu smo začeli dvorano pospravljati in jo nato obnavljati. Prvič nas je bilo okoli štirideset, drugič nekoliko manj, obakrat pa toliko, da je delo prav lepo steklo.
Upamo, da bodo zdaj, ko so že vidni prvi sadovi našega dela, pristopili tudi ostali krajani, saj je dvorana stvar vseh nas, ne le mladincev. Le v njej bomo lahko zadoščali svojim kulturnim potrebam, in sicer tako ustvarjalci kot odjemalci.
MANCA REMIC
Srečanje v Solčavi
Koroški borci imajo Solčavo kot svojo. Na ta kraj jih vežejo nešteti dogodki v času osvobodilne vojne in po njej. Zato so se tudi to pot srečali iz Prevalj in Solčave ter si ob tej priliki izročili listine o tesnejšem sodelovanju. V zadružnem domu se je zbralo mnogo nekdanjih borcev iz solčavskega okoiiša. Prišli pa so v velikem številu
tudi iz koroških občin. Za kulturni del srečanja so poskrbeli šolski otroci. Borce je v imenu krajevne skupnosti Solčava pozdravil Stanko Ošep. Dobrodošlico pa jim je v imenu družbeno političnih organizacij občine izrekel predsednik ZZB NOV Mozirje Vlado Košir. V prisrčnem vzdrušju je nato potekalo tovariško srečanje.
Še o šoli Nova Štifta
Komunalno podjetje nam je odgovorilo na naše vprašanje glede preo stalili del pri obnovi šolskega poslopja v Novi Štifti, da so dela v teku. To velja tudi za cisterno pri šoli v Šmartnem ob Dreti. V obeh primerih dela še niso končana, ker so glede manjših del vezani v Komunalnem podjetju Mozirje na zunanje sodelavce, ki ne kažejo posebnega zanimanja za manjša obrtniška dela. Prav zato prihaja do neljubih zamud.
--------------------------------------------------------v
Zgornjesavinjska
kmetijska
zadruga
'Mozirje
vabi na ogled
RAZSTAVE POHIŠTVA, ki bo od 1. do 15. oktobra 1980
v dvorani TVD Partizan v Mozirju
Razstavljeni bodo izdelki priznanih proizvajalcev pohištva Ogled je možen vsak dan med 9. in 18. uro
V________________________________________________ J
Turistično društvo Mozirje konjeniška sekcija, prireja veliko
medrepubliško konjeniško tekmovanje, ki se bo pričelo s parado udeležencev
v nedeljo, 5. oktobra 1980 ob 13 uri v Mozirju
Sodelujejo najuglednejše konjeniške vrste iz Novega Sada, Zagreba, Koprivnice, Djakovega, Zobnatice, Celja, Mozirja in konjenica milice iz Beograda. Tekmovanje bo na pomožnem nogometnem igrišču in se bo pričelo ob 14. uri.
Obračun
Letošnje prireditve v okviru občinskega praznika so bile v javnem na območju krajevne skupnosti Nazarje. Zato je potrebno, da seznanimo naše bralce z delovnimi uspehi, ki so jih prizadevni krajani dosegli. Svečana seja sveta KS Nazarje je bila pri Goveku v Kokarjah. Na njej so se zbrali poleg članov sveta še predstavniki družbeno političnih organizacij in društev. Navzoče pa je pozdravil tudi predsednik SO Mozirje Hinko Čop, kije v glavnem izrekel prizanje delu sveta in posebej pa širokemu sodelovanju krajanov pri uresničevanju nalog v krajevni samoupravi. Predsednik sveta KS Nazarje ing. Jože Urank je v strnjeni obliki prikazal dosedanje delovne uspehe in izrazil vse pri-
dela KS
znanje zavednosti in povezanosti krajanov. Kulturni dom v Nazaijah, preko 9000 m2 asfaltiranih cestišč, most pri Mlinarju, obnova mostu v Kokarjah in še marsikaj so uspeli narediti. Vse to so bfli veliki zalogaji za krajevno samoupravo, ki bi seveda brez tesnega sodelovanja s krajam tega »e zmogla. Ti so prispevali v denarju in s svojim delom velik delež bremen. Na seji so izrekli posebno priznanje predsednikom gradbenih odborov: Antonu Jakošu, Zvonetu Pečniku, Tonetu Bitencu in Matevžu Rokovniku.
Govorili so že o nalogah, ki jim predstojijo. Sklenili so tudi preostalemu delu načrtov posvetiti toliko pozornosti, kot so že uresničenemu. Z veseljem so
ugotovili, da se bo v novih prostorih, ki jih bo krajevna skupnost imelav kulturnem domu v Nazarjah dalo uresničiti boljše poslovanje. Doslej so morali s svojimi sejami gostovati po raznih hišah. Predsednik sveta je sklenil svoje misli z željo, da bi tudi v naprej tako dobro sodelovali.. Posebej pa je poudaril velik pomen novega doma v Nazarjah za delovanje kulturnih in drugih društvenih ter družbenih organizacij. Po seji so se podali po zaselkih, ki so dobili asfaltne prevleke cestišč. Krajani so povsod z velikim veseljem pričakali svoje delegate in ob tem pokazali izredno pozornost v urejenem okolju. Mnogo pa je bilo zunanjih znakov slavja, kot slavoloki, zastave in cvetje.
Mnogo gostov je bilo prisotnih na slavnostni seji SO Mozirje
Delavski dom v Nazarjah slovesno odprt
Predsednic gradbenega odbora ing. Iyo Basd predaja ključe doma predsedniku krajevne skupnosti ing. Jožetu Uranku
Slovesna otvoritev novega doma je pomenila zaključek zahtevnega dela, ki so si ga pred nekaj več kot letom dni zadali. Kulturni program so pripravili otroci osnovne šole v Nazaijah, nazarski mladinci in domači pevski zbor. Slavnostne besede je povedal predsednik gradbenega odbora ing. Ivo Bastl. Ko je pozdravil navzoče je med drugim dejal:
„Na mestu, kjer je še pred kratkim stal stari, dotrajam prosvetni dom, nam je uspelo v rekordnem času enega leta postaviti nov, sodoben in funkcionalen objekt. Na površini več kot 1.000 m2 so prostori za veliko dvorano z 266 sedeži, malo dvorano s 74 sedeži, pripadajoče garderobe in prostori za kino sekcijo, predavalnica za izobraževanje delavcev ob delu, oddelek knjižnice, glasbena in pevska soba, prostori za delo krajevnih družbeno političnih organizacij in društev. V ob-
etu so tudi prostori novega jevnega urada Nazarje in izpostava Ljubljanske banke.
Pomembno je, da smo se vsi dejavniki v kraju sporazumeli in
Le redko katera delovna organizacija je v 33 letih obstoja tako hitro napredovala kot je to Elkroj.
Danes sodelujejo s preko 1500 prodajalnami in s 300 OZD v državi. Borijo se za večji izvoz in širijo kooperacijo, ki zajema že sedaj 40 % celotne proizvodnje. To je le nekaj misli iz nagovora, ki ga je ob otvoritvi nove tovarniške prodajalne in učilnice povedal direktor Ivan
Kramer. Že bežen ogled novo
lirpionili	tdr V r>ti'žni^r;
Uivjviuu ptuatuiuv IVI xviijir-iUWC
prepriča obiskovalca o tem, da so v Elkroju še naprej na poti hitrega razvoja. Borijo se za boljše delovne pogoje, zato so zgradili novo, sodobno delovno dvorano. Zaradi znanih težav pri uvozu opreme niso uspeli do proslavljanja občinskega praznika opremiti nove delovne prostore. Računajo, da jim bo to uspelo v dveh mesecih. Morda
samo §e to, £la uO Vrednost naložb, ki je letos zaključujejo kakih 5 miliard starih dinarjev.
V naši občini je Elkroj prva delovna organizacija, ki je uredila v svojih prostorih knjižnico. Kulturnemu izživljanju svojih delavcev posvečajo na sploh dosti pozornosti.
Trak v novoodprte prostore je prerezala najstarejša delavka v kolektivu Pepca Gnader.


s skupnimi močmi na enem mestu ustvarili materialne pogoje za vsestransko družabno aktivnost, ki smo jo v zadnjih letih zelo pogrešali. Številne kulturne prireditve kot so gledališke predstave, koncerti, akademije, filmske in druge predstave smo približali delovnim ljudem in občanom in prepričani smo lahko, da to pomeni nov preporod prosvetne, kulturne in družabne dejavnosti v kraju in širše v občini.
Povedati moramo, da je bla izgradnja delavskega doma tudi finančno zahtevna investicija. Vrednost objekta znaša 17 milijonov din, skupaj z opremo iz zunanjo ureditvijo pa doseže vrednost 25 milijonov dinaijev. Smatramo, da so družbpna sredstva dobro naložena in da smo s skupno investicijo, z združevanjem sredstev in z izgradnjo v predvidenem roku prihranili precej dragocenega denarja, ki bi ga v primeru ločene izgradnje posamičnih prostorov nedvomno porabli.
Investitor našega objekta je bfla Krajevna skupnost Nazarje, skupaj s kulturno skupnostjo občine Mozirje in kulturno skupnostjo Slovenije. Del sredstev smo zagotovil: *2 Samoprispevka oz. prostovoljnih prispevkov krajanov. Pomemben del so prispevale delovne organizacije iz naše občine, med njimi GLIN Nazarje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Elkroj Mozirje, Gorenje — mali gospodinjski aparati Nazaije, Kovinarstvo Ljubno, Savinja Mozirje in Komunalno podjetje Mozirje.”
Nato je sledia predaja ključev. Te je prevzel predsednik krajevne skupnosti Nazarje ing. Jože Urank. V svoji zahvali je poudaril velik pomen novega doma za kraj in dolino. Najbolj nazorno je prikazal veselje krajanov z besedami: ,,. .. gradli
smo ga vsi in zanj želimo, da postane res naš, tako naš, da bi v njem vsakdo našel zadovoljstvo, pa naj bodo to pionirji, mladinci, delavci, kmetje in vsi, ki nosijo v sebi željo po bogatejšem kulturnem življenju. Ogromno truda je blo potrebno, da danes lahko v ton domu z veseljem pričnemo novo, bolj pestro kulturno življenje.” V nadaljevanju se je zahvali vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi dolgoletne želje krajanov. Posebej se je zahvali častnemu odboru načelu z
Ivanom Ateljškom za vso podporo ob gradnji. Dejal je, da delavski dom lahko predstavlja prepričljiv primer povezanosti krajevne samouprave z združenim delom, lahko je dokaz solidarnosti in medsebojnega sodelovanja v želji po napredku. Sklenii je svoje misli z željo, da bi krajani v velikem števlu prihajali v ta svoj dom.
Ljudje so v nabito polni dvorani z dolgotrajnim ploskanjem pokazali svoje veselje in hkrati tudi navdušenje.
Med jublejno slovesnostjo Gorenja - Glin v Nazarjah
Množični zbor v Nazarjah
Vrhunec praznovanja je bü veličasten zbor delovnih ljudi in občanov na pisstoru med novim domom in upravo Glina. Ob starodavnem obzidju gradu je bil postavljen velik oder s sliko predsednika Tita. Zbor je odpri predsednik OK SZDL ing. Jože Kumer, ki je izrekel tudi pozdravne besede. Nato je besedo povzel slavnostni govornik Tone Bole, član predsedstva SRS. Svoj govor je začel z izrazi globokega spoštovanja na tista davna in usodna leta, ko se je v tem lepem delu naše domovine pisal pameben list zgodonine dovenskega naroda, ko so se ljudje te doline odločili za visoko ceno živeti v svobodi in živeti v skupnosti brez krivice in zatiranja. V spominu je segel nazaj v leto 1944, ko je 12. septembra Šlandrova brigada ob podpori vseh enot IV. operativne cone uničila zadnjo okupatorsko postojanko v Mozirju s čimer je bilo osvobojeno ozemlje današnje občine Mozirje. Ta dan Mozirju, Bočni in drugod ustanovljeni prvi odbori OF. Iz čet so nastajali Mozirju, Bočni in drugod ustanovljeni pravi odbori OF. Iz čet so nastajali bataljoni, odredi, ki so vse od leta 1941 do osvoboditve vodili uspešne borbe na območju celotne občine* Tone Bole je razpletal spomine okoli prihoda slavne XIV. divizije na to območje in na nastajanje nove ljudske oblasti. Omenil je mnoge delavnice, partizanske bolnišnice in moč osvobodilnega gibanja. Borbena pot ljudstva te doline je čvrsto pove-ZäHH Z jiibuejno 80-letnico delovnega kolektiva lesne industrije. S ponosom se člani delovne skupnosti lahko spominjajo številnih borbenih akcij tovarišev nekdanjih generacij. Opisovanja tega izjemnega življenja ne delamo zaradi zgodovine ali celo slavospevov samim sebi, marveč zaradi novega rodu, ki prihaja, da bo znal ceniti svobodo, svojo domovino, svoj družbeni red, spoštoval pa tudi delovnega človeka in delo
lastnih rok, od katerih edino za-visi sreča in blagostanje. Ko je Tone Bde govoril o trenutnem položaju, je dejal, da smo sredi zaskrbljujočega gospodarskega stanja. Če hočemo jutri in pojutrišnjem bolje živeti, moramo danes zavihati rokave ter prav vsakdo od nas prispevati k utrditvi gospodarstva. Našo življenjsko silo moramo usmeriti k osnovnemu boju za stabilizacijo. Za uspeh nam je potrebna notranja trdnost in enotnost vseh in vsakogar širom Jugoslavije v pogledih in dejanjih. Nato je govornik obsežno opisal naše izvozne napore ter težave v plačilni bilanci. Izkoriščanje zemlje za prizvodnjo hrane postaja eno od osrednjih nalog stabilizacijsko usmerjenega srednjeročnega gospodarskega razvoja, zato zaslužijo prepotrebno družbeno skrb vsa tista prizadevanja in vsi tisti programi, ki bodo zagotavljali boljše izkoriščanje prirodnih danosti v dolini, zlasti proizvodnje mesa in mleka. V tem smislu je odgovornost samih kmetov in delavcev združenih v kmetijsko zadrugo največja. Čeprav smo danes praznično razpoloženi je prav, da se opozorimo na nekatera dejstva, kot so: samoupravljanje, stabilizacija, bodoči družbeno gospodarski razvoj, samo zato, da ustvarimo trdna tla za vse tisto kar je Mo ustvarjeno z dosedanjim delom v kolektivih in njihovi bližnji in daljni okolici. Nato je Tone Bde izrekd še posebno priznanje kdektivu Glina ob 80-let-nici samraipxävijanja v tej sredini. Čestitke je izrekd še vsem občanom z ždjo, da bi v sreči živeli in v miru ustvarjali lepšče življenje za nas in naše potomce.
Za kulturni program so po-skrbdi združeni pevski zbori doline, mladinci Nazarja in delavska godba nä pihala, ki je že prejšnji dan in ta dan od ranega jutra igrala.
Po končanem zborovanju so si gostje in občani ogledali nove delovne zmogljivosti Glina.
Tone Bde govori ria množičnem zborovanju v Nazarjah
Slavnostna seja vseh zborov skupščine občine
V dvorani delavskega doma v Nazarjah so se zbrali delegati vseh zborov občinske skupščine k slavnostni seji ob občinskem prazniku. Prišli so tudi delegati iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in predstavniki druž-beno-političnih organizacij občine. S svojo navzočnostjo so počastili sejo mnogi gostje, med njimi ing. Andrej Marinc, Tone Bole, Ela Ulrih—Atena, generali Ddničar, Svetozar Oro in Katij an. Prisostvovali so mnogi preživdi borci enot IV. operativne cone in delegacija vojaškega šolstva NOV—PÖS. Iz pobratene Čajetine je prispela posebna delegacija, ki jo je vodil predsednik IS SO Dragiša Ga-vovič. Vabilu so se odzvale številne delegacije drugih občin.
S pesmijo, ki so jo zapdi pevci prosvetnega društva Mozirje in s kulturnim programom nazarskih šolskih otrok se je ‘Javndšt pričela. Pozdravne besede je spregovoril predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop, ki je sejo tudi vodil.
Slavnostni govornik je bil predsednik IS SO Mozirje
Anton Vrhovnik. Njegov govor
objavljamo v celoti na drugi strani našega glasila.
Predsednik občinsKe konference SZDL ing. Jože Kumer je nato prebral sklep in utemeljitev o podelitvi občinskih odličij, podelil pa jih je predsednik Čop.
Klub spmoupravljalcev občine Mozirje pa je podelil plaketo Josip Broz—Tito — 30 let samoupravljanja delovenmu kdektivu Gorenje — Glin Nazarje, krajevni skupnosti Rečica ob Savinji, Franju Pajku iz Prihove in Alojzu Mavriču iz Gornjega grada.
Planinsko društvo Gornji grad je predalo skupščini občine Mozirje zlati znak planincev za prizadevanja ob gradnji doma na Menini. Navzoči so z odobravanjem sprejeli zahvalo planincev.
Posebno prijazno so bile sprejete pozdravne besede predsednika IS SO Čajetina, ki je izrazil najboljše želje za razvoj dobrih odnosov med obema
občinama in ob tem predal spominska darila.
Zaključno se je predsedujoči zahvalil za sodelovanje vsem navzočim in zaključil slavnostno sejo vseh zborov skupščine občine Mozirje.
Svečanost ob 80 letnici Glina
V dvorani novega doma v Nazarjah so na svečan način proslavili 80 let lesne industrije v kraju. Uvodoma je zbrane pozdravil ing. Marjan Dobrovc.
Prebral je tudi sklep delavskega sveta o podelitvi odličij in priznanj. Plakete in priznanja so izročili 118 poslovnim prijateljem v domovini in skupščini občine Mozirje. Enaka odličja so prejeli tuji poslovni prijatelji, teh je bilo 20. Priznanja pa so predali 27 delovnim organizacijam v državi. Prvi so prejeli plaketo in priznanje za uspešno poslovno sodelovanje nad 10 let, ostali pa so sprejeli samo priznanja. Posebno priznanje pa je bilo podeljeno nekdanjemu generalnemu direktorju SOZD Gorenje Velenje Ivanu Ateljšku, ki je s svojim osebnim prizadevanjem pripomegel k novi proizvodni usmeritvi Gorenja— Glina Nazarje. Slavnostne besede je spregovoril‘direktor ing. Ivo Bastl, kije orisal razvoj kolektiva in se posebej zahvahl za sodelovanje vsem poslovnim prijateljem in članom kolektiva.. Za kulturni del programa so poskrbeli otroci osnovne šele v Nazarjah. Tej svečanosti je sledil ogled obratov, posebej pa še novih v Glinu.
Razstave v Nazarjah
V počastitev občinskega praznika občine Mozirje so lovci družine „Dreta” pripravili v kulturnem domu v Nazarjah razstavo trofej in prejetih odličij. Družina šteje 36 članov. Razstava je naletela na veliko zanimanje obiskovalcev, saj je bila prava paša za oči. Posrečeno so bila prikazana likovna dela delavcev. To so glinovci storili v novem domu in razstavili kar zajetno število del, tako
slikarskih, kot rezbarskih. Na ta način so opozorili, da je tudi v njihovih vrstah dovolj ljubiteljev likovnega ustvarjanja.
V Elkroju pa so povabili k sodelovanju domačo slikarko Lizo Lik ž Ljubnega. V tem kolektivuje že kar običaj, da vsako slavje povežejo s kulturnim prizadevanjem. V večernih urah pa so pripravili še nastop slovenske pesnice Svetlane Makarovič.
Na svečani seji je prenesel pozdrave pobratene Čajetine Dragiša Guvovič
Razstava ptic in cvetja
Tone Hribernik prevzema odličje samoupravljalcev za KS Rečica ob Savinji
Naši bralci že poznajo prizadevno delovanje društva za varstvo in vzgojo ptic „Kalin” v Mozirju. Tokrat so nas ponovno presenetili z izredno lepo in bogato razstavo ptic pevk vseh vrst. Posebno zanimivo je bilo pogledati ptice, ki sicer žive le v naravi. Prijazni člani društva so radi pojasnili obiskovalcem za katere ptice gre, skratka, marsikomu se je znanje o pticah razširilo! Ob otvoritvi je navzoče goste, med katerimi so bili tudi delegati iz pobratene Čajetine,
pozdravil predsednik društva Ljubo Benetek. Zahvalil seje za razumevanje, ki ga društvo uživa in povedal, da so razstavili preko 140 ptic. Seveda bi razstava ne bila tako mikavna, če ne bi bilo obilo cvetja in lepih cvetnih okraskov. Za to gre zahvala domačemu vrtnarju Jožetu Skomšku in znanemu vrtnarskemu strokovnjaku iz Ljubljane Seliškarju. Prijatelji cvetja in ptic so množično obiskovali dvorano TVD Partizana, kjer je bila razstava.^
• # J| ■
Hinko Čop izroča občinsko odličje
6 E2Q NOVICE
šl evil kn 9 — September 1980
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Ljubno
POSODOBLJENA CESTIŠČA Krajevna skupnost si še naprej prizadeva za urejanje in posodabljanje cestišč. Tako so po krajevnem prazniku uredili cesto v novo naselje (stanovanjska cona III). Iz sredstev krajevne samouprave so namenili skoraj 17 starih milijonov din, skupno pa je bilo stroškov preko 14Q milijonov. Razliko so prispevali krajani in stanovanjska interesna skupnost. Asfaltno prevleko so naredili tudi na cesti na Peč, za kar so namenili skupnih sredstev 10 starih milijonov. Na novo so uredili še dovoz do prireditvenega prostora v Vrbju. Stroške 28 milijonov pa deli krajevna skupnost s turističnim društvom.
TELEFONSKO OMREŽJE so tudi močno razširili. Kar 55 novih priključkov so uredili na Ljubnem, Radmirju, Melišah, Okolini, Grušovlju in v Podhomu. Vsi ti predeli so vezani na centralo na Ljubnem. Posebej zanimivo za občane paje, da bosta narejeni javni govorilnici na Ljubnem in v Radmirju. Slednji bosta veljali kakih 20 milijonov starih dinarjev, ki jih bo treba zagotoviti.
AVTOBUSNE ČAKALNICE so zelo potrebne. Tega se zavedajo tudi v krajevni skupnosti, zato so naročili gradnjo treh takšnih zavetišč po načru Vegrada TOZD Ostrešje Ljubno. Stale bodo v Okonini, Radmirju m na Ljubnem. Zagotavljajo, da bodo postavljene v kratkem.
RAZŠIRITEV VODOVODA je posebna skrb krajevne samouprave. Imajo svoj vodovodni odbor, ki ga požrtvovalno vodi Ivan Ermenc. Izdelali so vodni red, organizirali obvezno montažo vodovodnih števcev, sedaj pa pripravljajo vse potrebno za ureditev novih zajetij vode. Ta so potrebna, saj primanjkuje pitne vode. Dokončno pa se bo uredila preskrba z vodo v industrijski coni ter v Savini. Vse to bo zahtevalo nova sredstva, zato se že pripravljajo na iskanje virov. Naložba bo zahtevala kakih 200 milijonov starih dinarjev.
RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA V RADMIRJU. Stanje je takšno, da zahteva hitre ukrepe. Prostora za pokope primanjkuje. V izdelavi so načrti za razširitev pokopališča proti jugu. Naloge so se lotili zelo resno, tako pričakujejo, da bodo tudi to zagato kmalu odpravili.
NAČRTUJEJO NALOGE ZA NAPREJ. V izdelavi je nov srednjeročni načrt, ki so se ga z vso resnostjo lotili. Obdobje, kije pred nami ne bo lahko. Prav zato temeljito tehtajo vsako odločitev, ki se seveda mora ujemati tudi v občinskem merilu.
Luče
Šola na Lepi njivi

#
Na Lepi njivi so se otroci zabvalli z besedo in pesmijo za novo šolo
V okviru proslav občinskega praznika je büa tudi otvoritev nove šole na Lepi njivi. Množica krajanov in Sterilni predstavniki javnega življenja so prisluhnili uvodnim besedam ravnatelja osnovne šole Mozirje Antona Veneka.
Nato je spregovoril predsednik gradbenega odbora Franc Kugonič. Za kulturni program so poskrbeli šolski otroci iz Mozirja, Lepe njive in Nazarja ter domači mladinci.
Posebno so presenetili učenci šole iz pobratene Čajetine. Domačini so z vidnim veseljem sprejeli novo šolo. Krajani Lepe njive so že v letu 1914 prisluhnili prigovarjanju takratnega šolskega upravitelja v pokoju Franca Praprotnika iz Mozirja, ki je opozarjal na nujnost gradnje šole v tem kraju. Tu je pokazal posebno prizadevnost Anton Marovt - Mrakovnik, kmet na Lepi njivi. Vendar je vnemo zavrla prva vojna. Šele 2. julija 1923 so pod vodstvom takratnega šolskega upravitelja iz Mozirja Ivana Pušenjaka izvo-
Spominski zapis 1900-1980
Lesna industrija v naši dolini je glede na gospodarski pomen na prvem mestu. Zaradi bogatih gozdov, so že pred stoletji pričeli trgovati z lesom in dolina je imela številne žage ter mnoge lesne trgovce. Ob tem ne moremo mimo splavarske preteklosti, kije cvetela vse do petdesetih let tega stoletja. Industrijska predelava lesa se je pričela pred 80 leti v Nazarjah. V Gorenju — Glin Nazarje so zato pripravili spominski spis v lični obliki in grafični pripravi. S tem bodo mnogim mlajšim občanom pojasnjena nekatera
dogajanja, ki so bistveno vplivala na razvoj doline. S takšnimi tiskanimi sestavki zagotovimo, da določen razvoj ne bo nikdar pozabljen!
Besedila so pripravili: Ivo Bastl, Marjan Dobrovc, Jože Pogorelčnik, Lev Stermecld, Jože Uaker in Franc Tratnik. Slikovno gradivo je iz arhiva Glina. Slika Nazaija iz leta 1892 pa je iz arhiva kulturne skupnosti v Mozirju. Novejše posnetke je izdelal Marjan Tekauc. Tiskala je tiskarna ČGP Večer v Mariboru.
Pozorni bralec bo iz vsebine razbral razvoj lesne industrije v Nazarjah od nekoč pa vse do današnjega dne. V spisu so zajete tudi nekatera poglavja iz področja družbenega standarda ter kratek oris razvoja samoupravljanja. Tudi novo zgrajeni kulturni dom je prikazan. Posebno pozornost pa so posvetili obisku predsednika Tita v Glinu. Končno zasledimo še oris odličij, ki jih je Glin prejel.
Tiskani sestavek Gorenje -Glin Nazarje 1900 -1980 je natisnjen v 5000 izvodih.
CESTA V PODVOLOVLJEK je terjala velike napore v krajevni skupnosti. Vendar so uspeli modernizirati odsek, ki so ga načrtovali. O tem sirio podrobneje seznanili naše bralce v predhodni številki.
VEČ TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV je v delu. Zaradi zahtevnega območja, kjer so redka naselja in hriboviti predeli, je širjenje omrežja zahtevna naloga. Vendar stremijo, da bi tudi višinski predeli bili povezani z dolino preko telefona. Zanimanje med krajani za priključke je veliko, vendar so uspeli zagotoviti trenutno le 52 številk. Tokrat so se odločili da povežejo v omrežje predele Podvolovljeka, Krnice in Podveže. S tem seveda akcija ni zaključena.
KANALIZACIJA V LUČAH se že nekaj let gradi. Sedaj delajo na priključku novega naselja. Tako bo ostalo le nekaj hiš ob strugi in Šavinji brez kanalizacije. Pa tudi ta del bodo uredili, ko bo to mogoče.
POMANJKANJE ZAZIDALNIH POVRŠIN je tudi v Lučah pereče vprašanje. Predvideno zazidalno območje leži med savinjskim mostom in Jovanovim jezom. Zato je potrebna v prvi vrsti regualci-ja Savinje. Z Nivojem iz Celja so se že dogovorili glede tega, vendar SO Z deli šele pričeli. Tako se je vse skupaj nekoliko zavleklo. Ko bodo regulacijska deiä ZakijučćfiH, bO HlQgQöe izdelati podroben načrt za zidalni okoliš na Prodih. Predvidevajo, da bi tako pridobili kakih 40 parcel. Vse to bo še nekoliko trajalo, medtem, ko je tik pred izgotovitvijo načrt za zazidalno območje Baltinov travnik. Bil je obljubljen že v juliju, paje prišlo do zamujanja roka.
CESTA NA LIRIBER se je nekoliko zavlekla zaradi težav pri odkupu hiše pri Grabnerju. Brez tega ni bila cesta prestrma, skratka, treba je bio hišo odstraniti, da bi GG lahko pripravil ustrezen načrt smeri ceste. Tako sedaj pričetku del ne stoje nobene ovire.
MOST ČEZ STRUGO pri Juvanovi žagi se bo pričel v kratkem graditi. Bo v betonski izvedbi. Z njim bodo povezali ves predel Prodov.
JAVNA RAZSVETLJAVA V STRUGATI je že nekaj časa sem načrtovana. Morala bi biti že gotova. Zavleklo se je, ker so skupaj z Elkrojem želeli urediti ustrezne električne dovode. To bo pocenilo naložbe.
EL KROJEV OBRAT v Strugah krajani že težko pričakujejo. Načrti za prilagoditev zgradbe potrebam proizvodnje so že naročeni. Upravičeno se predvideva pričetek rednega dela obrata že v tem letu. Elkroj bo tu zaposlil okoli 100 ljudi, kar pomeni za kraj in okolico nova delovna mesta.
Kulturno zgodovinski spomenik
Že leta sem, se opravljajo dela na obnovi samostanskega poslopja v Nazarjah. Kot je znano, je bila pred požarom v samostanu znamenita knjižnica. V njem so hranili tudi mnoge umetniške slike in druge vrednote. Sama cerkev je pdna del znamenitih slovenskih umetnikov. Projektivni biro iz Maribora je pripravil načrt obnove, za njeno izvajanje pa skrbi Jože Požanko. Pri vsem sodeluje celjski zavod za spomeniško varstvo. Trudijo se, da bi poslopje obnovili, da bi postalo,
Uspel pohod
V okviru proslav občinskega praz-nika so rezervni vojaški starešine z drugimi organizacijami pripravili nisr.uestativni pohod, ki je zajemal množični iri tekmovalni del.
Pohodniki so prehodili pot iz Mozirja skozi Savinjski gaj ter dalje ob Savinji do Nazarja. Tu jih je pot vodila dalje po gozdu proti Dol -Suhi in na strelišče v Mozirju. Med samim pohodom so odgovarjali na razna vprašanja iz zgodovine NOB v dolini, o razvoju delovne organizacije Glin, o topografiji, orientaciji v naravi in podobno. Metali so tudi bombe na cilj, na strelišču pa so se pomerili v streljanju z mafo-kalibersko puško.
Pohod je vsestransko uspel. Udeležilo se ga je nad 150 ljudi. Med njimi so bili rezervni vojaški starešine, strelci, borci NOB, taborniki
in krajani Mozirja ter drugih krajev.
Tekmovalo je 12 skupin. Prvo mesto je osvojila skupina ko. ZRVS Mozirje, drugo skupina hišnega sveta Mozirje 272 (družina Jožeta Plaznika), tretje pa oo. strelcev z Rečice. Vse tri skupine so prejele pokale.
POPRAVEK! Na občinskem strelskem tekmovanju v Lučah je komisija pomotoma objavila, da je tretje mesto v streljanju z vojaško puško dosegel Jože Debevc. V resnici je bil tretji Rade Rakun iz skupine SO Mozirje.
TONE MODRI JANCI C
kot je bilo pred požarom. Gradbena dela so zelo zahtevna, nadzor nad njim je prevzel ing. Čmak iz Celja. V razgovoru z župnikom patrom Borisom Markešom, smo büi seznanjeni z načrti za naprej. Obnovo bi želeli končati v letih. Doslej so vložili ogromna sredstva v preprečitev škod po hišni gobi in v najnujnejše gradbena dela za ohranitev stavb. Nameravajo urediti galerijo umetniških slik in knjižnicoT'Ogled pa bi omogočili širši javnosti, kar bi pomenilo posebno zanimivost za obiskovalce naše doline. Del knjig je v Celju, del pa v zasebnih zbirkah. Upajo, da bodo v danem času ti primerki vrnjeni samostanu. Med deli odkrivajo razne zanimivosti. V zgornjem
nadstropju so naleteli na lepe lesene stropove, ki jih je skrival omet Najdene so feske. Te bodo obnovljene, znamenita slika Fortunata Berganta (sv. Frančišek) je bila razstavljena na razstavi v Parizu in je malo poškodovana, vse to in še slike Valentina Metzingerja ter neznana slikarska dela, bodo prava paša za oči. V sami cerkvi ne nameravajo opraviti večjih posegov. Seveda bodo popravili ostrešja in strehe, ki so ponekod zelo slabe. Staro kapelico Marije Nazaret (1631) bodo poskušali urediti v prvotnem izgledu.
Ko bodo dela obnove opravljena, bomo v dolini pridobili kot mikavno kulturno zgodovinsko točko, tudi Nazarje.
lili prvi šolski odbor v sestavu: Ivan Jurkovnik, načelnik, Ivan Oblak, Jožef Hrastnik, Franc Korošec in Gregor Kladnik, kot člani. Tem ljudem naj velja spomin in hvala! Zemljišče so darovali Ržišani, saj je büa ta površina vaška last. Načrte je izdelal Ivan Kumer, ki je šolo tudi zgradfl. Gradfli so jo dve leti, in dokončali so jo 1926. leta. Najeli so kredit v višini 200.000 din pri kmečki hra-nflnici in posojflnici v Mozirju, država pa je prispevala 30.000 din.
Septembra 1927 so predali poslopje svojemu namenu na slovesen način. Prvi učitelj je bfl Anton Kubin, kije zbeži iz Julijske Benečije pred italijanskim nasüjem. Prvo leto se je vpisalo 26 dečkov in 38 deklic.
Zadnji vpis je bü v letu 1940, ko je druga vojna prekinfla šolsko delo. Med okupacijo je bfl pouk v nemškem jeziku, učitelj pa Friedrich Otto Trinkaus iz Zgornjega Štajerskega. Zaradi vse pogostejšega zadrževanja nemške soldateske v šolskem poslopju so partizani 21. 4. 1944 šolsko poslopje požgali. 1946. leta smo šalo zopet dobili, vendar so bila gradbena dela slabo opravljena, tako, da se je moral pouk 1977 nehati.
Po načrtu o uporabi referendumskih sredstev je bila predvidena novogradnja. Postavljen je bfl gradbeni odbor. Krajani so pridno pomagali in tako davimo danes pomembno delovno zmago.
Lepa njiva zajema obsežno območje — 1173 ha in šteje 112 hišnih številk ter 464 prebivalcev. Mnogo družin je mladih in tako je seveda tudi dovolj otrok, ki bodo hodili sedaj v svojo novo šolo. Kraj sam pa potrebuje prostore za javne zbore in kulturno dejavnost, ki je bila nekoč prav bogata, pa je sedaj domala zamrla. Gre torej za zgradbo širšega družbenega poiTiSilsi ki bo doprinesla marsikaj novega in upamo, živahnega v ta kraj.
Ob tem, daje šolsko poslopje na red za pouk, ne gre prezreti prizadevnosti gradbenega odbora, ki ga je vodil Franc Kugonič., Posebej pa velja poudariti vnemo, ki jo je v času gradnje pokazal Franc Fedemsberg.
Mešani pevski zbor prosvetnega društva „Savinja" Mozirje vabi k sodelovanju prijatelje slovenske pesmi. Prijave sprejema tudi preko telefona Alenka Žagar v Elkroju.
Prijatelji ptic in cvetja so nas tudi tokrat prijetno presenetili. Prizor ob otvoritvi razstave v Mozirju
Po poteh partizanske sanitete
Občinska konferenca ZJÄIS je letos že tretjič organizirala pohod „Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem.” Pohod je trajal dva dni in sicer
5.	in 6. septembra, pri organizaciji pa sta veliko pripomogla Občinski odbor ZZB NOV Mozirje in Krajevni odbor ZZB NOV Solčava. Ta manifestacija tovarištva in ohranjanja revolucionarnih tradicij se je vključila v okvir dveh večjih praznovanj — praznika občine Mozirje in pobratenja Krajevnih odborov ZZB NOV Solčava in Prevalje.
Pohodniki smo se zbrali v petek zjutraj pred zgradbo Skupščine občine Mozirje . Radovedno smo pogledovali drug drugega in si želeli, da bi se nas zbralo čimveč. No, število se je zaustavilo na 45, ko pa se je med nami pojavila še narodna herojka Albina Hočevar - Mali, ki smo jo povabili in dejala, da nas bo spremljala po celi trasi, smo bili prepričani, da pohod mora uspeti tako kot še nikoli. In res je bilo tako.
□K ZSMS MOZIRJE
a
m?
*6
PO POTEH PARTIZANSKE SANITETE NA SOLČAVSKEM
Zbrani smo bili mladinci iz večine 00 ZSMS v naši občini in 00 ZSMS karavle „Savinjski partizan.” Posebej smo bili veseli številne udeležbe dijakinj zdravstvenih šd iz Slovenj Gradca in Celja ter predstavnikov taborniških odredov „Smreka” Gornji grad in „Savinjski partizan” Mozirje.
Stab pohoda so sestavljali: komandant Zoran Hren, Dam-
E' n Kugovič, Tomaž Križnik, avid Paulič in Anton Ikovic, ki je bil vodič, obenem pa nam ie na točkah, kjer so nekoč stale bdnice in ob partizanskih kmetijah pripovedoval o dogodkih med vojno, ki so se na teh mestih odvijali.
Pot je bi a prvi dan zelo naporna in najbrž da celo prena-
Soma. Prehodii smo: od Ži-ovta, kmetij Gradišnik in Kočnar do lovske koče v Matkovem kotu in potem preko Kozje jame do Plesnika v Logarski dolini, kjer smo imeli kosio. Popoldne smo io mahnii preko Plesnikove in Icmanikove pla-
nine na vrh Strelovca (1710 m, če se ne motim), od tu pa smo se spustii do kmetij Knez in Havdej v Robanovem Kotu. Kdor pozna te kraje ve, kakšen napor smo morali premagati. Grizli smo si kolena in željno gledali proti vrhu hriba, vrha pa od nikoder. Toda med nami je vladalo izredno tovariško vzdušje "in velika mera dobre volje. Fantje so pomagali dekletom, vzdržljivejši tistim manj vzdržljivim, jim pomagali nositi nahrbtnike in jih vzpodbujali. Izčrpanih in ožuljenih ni manjkalo, toda ves napor smo pozabili ob srečanjih z neverjetno gostoljubnimi domačini, z ljudmi, ki so prebili mnoge težke čase med NOB Mnogi od nas so šele sedaj na svoji koži občutili, kakšne napore so morali premagovati partizani, saj smo vseskozi hodili po trasi, koder so med vojno prenašali ranjence.
Kakšno zadovoljstvo smo občutili, ko smo prišli do višinskih kmetij Knez in Havdej, do zaključka prve etape pohoda! Navalili smo kot lačen volk na mleko, ki so nam ga pripravili. Za utrujenost pa ni bilo časa. Po večerji smo odnesli spalne vreče na senik, kjer smo prespali, nato pa smo se zbrali v izbi pri Havdejevih, kjer je iz tega povsem nenačrtovanega zbora nastal najprejetnejši družabni večer, kar sem jih kdaj v življenju doživel. Ni manjkalo ne muzike, ne plesa, ne pijače, za zaključek pa smo tisti najbolj vztrajni tolkli še „rihterja . Kako pristno je življenje na teh kmetijah! Nikoli ne bomo pozabili prisrčnega sprejema, ki so nam ga pripravili in hvaležni smo jim!
Zgodaj zjutraj smo se spustili v Robanov kot. Med potjo smo se ustavili še pri treh objektih partizanskih bolnic in poslušali pripovedovanje narodne herojke Albince Hočevar-Mali o njenih dogodivščinah v Kočevskem rogu, kjer je kot bolničarka preživljala težke čase H. svetovne vojne.
Ustavili smo se še pri kmetijah Roban in Govc, nato pa smo pri Bevškovih použili pasulj. Pohodna kolona se je nato mimo Rogovilca napotila proti Solčavi, kjer je bilo srečanje koroških in solčavskih partizanov.
Kar težko nam je büo, ko smo se morali raziti. Kratek čas smo bili skupaj, vendar smo si v tem kratkem času nabrali ogromno izkušenj in sklenili trdnejše vezi prijateljstva kot da bi bili celo leto skupaj na morju.
Obljubili smo si, da se tudi naslednje leto dobimo na 'pohodu „Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem.”
TOMAŽ KRIŽNIK
TOZD ZA PTT PROMET VELENJE n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja OBJA VLJA dela in naloge
DOSTAVLJAČA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom pri ptt enoti Mozirje s poskusno dobo 2 mesecev
Pogoji:
—	dokončana osnovna šola ali najmanj 6 razredov osnovne šole
—	vozniško dovoljenje A kategorije
—	smisel za delo z ljudmi
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: TOZD za ptt promet Velenje, Veljka Vlahoviča 40,63320 Velenje.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri 15 dni po poteku objave.
Direktor TOZD JANEZ KRAŠOVEC
Obrtniki v športu
Luknja pri luknji
Fotografija „trnovške brvi“ med Spodnjo Rečico in Pobrežjem je bila napravljena potem, ko se več kot dva meseca ni nihče zmenil za pasti na brvi. Prazvparav to ne drži povsem, saj so domačim, uporabniki opozarjali na nastajajoče čkrbine krajevno skupnost Rečica. No, fotoaparat je (pravil svoje (gjej siko), samoiniciativa tmovčanov pa se je tudi tokrat potrdila. Pokrpali so brv in začasno je bila past odstranjena. Samo kakšen dan zatem so prišli po naročilu še lesarji ki so popravili brv temeljiteje. Tako je zdaj prehod spet varen, vsaj za nekaj časa, ko bo potrebna obnova celotnega poda. Ponovno se je izkazalo, daje aktivnost občanov (ko gre za akcije) živa, le pristop, oziroma samoupravno dogovarjanje, organizacija in prenos informacij, še ne deluje povsem brezhibno. (Besedilo in sika: Jože Miklavc)
Zgornjesavinjska ali Kocbekova transverzala
Zamisel o planinski transverzali na območju naše občine ni moja, sam predlagam le ime in tudi daljšo varianto poti. Če naj bi se namreč imenovala Zgornjesavinjska ali Kocbekova, kot si zamišljam, bi morala potekati po ozemlju celotne občine, oziroma nekako po njenih mejah, kot bo v nadaljevanju razvidno. Le tako bi bila najverjetneje dovolj mikavna za ljubitelje planin. Naštel bom točke, po zaporedju, kjer bi moral planinec na svoji poti, kot poznejši dokaz, da je prehodil vso pot, žigosati ustrezno mesto v transverzalni knjižici (žigov teh točk za zdaj, razumljivo, še ni vseh): Črnivec, Kašna planina, Lepe-natka, Veliki Rogatec, Inkretov studenec pod planino Vodole (nad Podvolovjekom), Kocbekova koča pod Moličko planino (precej jo je že načel zob časa, kar nam ne more biti v čast, saj bi jo brez večjih vlaganj lahko rešili propada. Mar ni kulturno — zgodovinski spomenik, saj je še iz časov, ko naš narod (tudi v planinah ni bil popoln gospodar? In ne nazadnje: kočo so poimenovali po Kocbeku še za časa njegovega življenja. Takrat so ga cenili, danes... (propadajoča koča pove vse.), Kocbekov dom na Korošici, Ojstrica, Klemenčeva jama, Okrešelj,
Občinsko tekmovanje
Na občinskem strelišču v Mozirju je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave, ki je obenem štelo kot kvalifikacija za republiško prvenstvo. V ekipni in posamični konkurenci so bili daleč najboljši tekmovalci mozirske osnovne strelske organizacije.
Ekipno sta bili najboljši prva
Prav presenitili so javnost obrtniki doline, ko so pripravili obsežn o športno tekmovanje v počastitev občinskega praznika. Pri njih deluje športna sekcija, ki jo vodi prizadevni športni delavec Zlatko Vitanc. Kot obrtnik seje zavzel, da se tudi v okviru njihovega združevanja gojijo razne športne zvrsti.
V	Celju bo namreč s sklopu obrtniškega sejma U. športno srečanje obrtnikov Slovenije. Zato je bilo potrebno opraviti izbirno tekmovanje. Kar 40 športnikov bo poslalo združenje v Celje.
Pomerili so se v Mozirju in to v teku, metanju krogle, skoku v daljavo, streljanju z zračno puško, šahu, namiznemu tenisu, kegljanju, odbojki, malem nogometu in v vleku vrvi. Tekmovalo je 96 moških in 5 žensk. Vendar se je med samim tekmovanjem želelo prijaviti še več športnikov, kar pa zaradi organizacije ni bio mogoče urediti.
V	teku na 60 m je bil prvi Janez Kaker, drugi Miro Cafuta
in tretji Drago Mlinar. V metu kroglje: Slavko Rakun, Ilija Mekić in Peter Koren. Pri skoku v daljino: Drago Mlinar, Sandi Klemše in Zlatko Vitanc. V streljanju: Miro Cigale, Viktor Kovač in Peter Koren. Šah: Franc Hren, Peter Kranjc in Stane Kerč. Namizni tenis: Miro Cigale, Peter Koren in Pavel Petrin. Pri ženskah so dosegle prva mesta v metanju krogle: Jožica Rokovnik, Bernarda Goličnik in Irena Remic. Skok v daljino: Jožica Rokovnik, Irena Remic in Ana Poličnik. Tek: Jožica Rokovnik, Bernarda Goličnik in Irena Remic. Keglanje: Marija Koren, Branka Hren in Bernarda Goličnik.
Pokala sta prejela kot najboljši športnik Slavko Rakun in kot najboljša športnica Jožica Rokovnik. Razdelili so 57 medalj.
Pripravljalni odbor je, opravil veliko delo, sodniški zbor, ki ga je vodila Pavla Troger pa je dobro sodil. Skratka, büa je lepa prireditev.
Savinjski splavarji Angelosa Baša
Matkov Škaf (od sester Logar), Koča pod Olševo, Potočka zi-jalka, Grohot, Raduha, Loka, Travnik, Komen, Smrekove, Mozirska koča, Čreta, sv. Jošt, Biba, Dom na Menini in Sedele na poti na Črnivec.
Kdor bi prehodil transverzalno pot, naj bi dobil posebno značko, ki drugim ne bi büa dostopna. Predlagam, da bi na njej büa doprsna podoba Frana Kocbeka, ustanovitelja Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva (S B. D ),/za, oziroma nad njim pa Ojstrica (severna, logarska stena), kot najlepša gora, ne le na transverzalni poti, ampak tudi v Savinjskih alpah sploh. Zamisel je uresničljiva, še toliko bdj, ker je znano, česa vsega smo zmožni planinci.
Letos je büa 50-letnica Kocbekove smrti (6. 8.) in bi bflo primemo — če seveda kaj damo na obletnice — da bi bü ustanovni sestanek še letos. Do takrat pa bi büo treba imeti še nekaj sestankov (meddruštveni odbor občinskih planinskih društev). Gotovo bodo članek brali tudi planinci in funkcionarji naših planinskih društev ...
JANEZ MAVRIČ
Z naslovom, sicer ni zaobse-čena celotna značUnost pojava: avtor Angelos Baš v knjigi, kije izšla leta 1974 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, opisuje splavarstvo v dolini dveh rek, Savinje in Drete. Vendar je bfla vodna pot, po kateri so naši predniki splavarili les, po večini speljana po Savinji, le deloma pa po Dreti, ki se že v Nazarjah izliva v mnogo daljšo Savinjo.
Delo je bflo napisano v okviru raziskovalnega načrta Slovenskega etnografskega muzeja, katerega sodelavec je Angelos Baš. Pričakujemo lahko torej znanstveno delo, ki ima pregledano literaturo o predmetu (našo in tujo), kije v največji možni meri uporabilo pričevanja še živečih splavarjev in splavarskih gospodarjev in ki je v celoti izkoristilo fotografsko gradivo, ki je na voljo. V pričujoči knjigi vsa pričakovanja še tako zahtevnega bralca najdejo svojo zadostitev.
Vendar je zaradi natisa, ki ga tovrstno delo zahteva (tekst namreč pojasnjujejo opombe, ki pa niso vanj vključene, temveč so natisnjene ob robu strani), odpravljena možnost, da bi delo neposvečenim ne bflo dostopno. Stil, v katerem je knjiga napisana, je kljub znanstveni tehtnosti lahkoten, takšen, kot si ga v znanstvenih delih lahko le želimo. Nekateri pisci namreč mislijo, da ne pišejo znanstveno, če pišejo jasno. Baš sije o tem na jasnem.
V knjigi najprej beremo zgodovino splavarstva od 15. do
19.	stoletja. (Tu pogrešamo le podatek, da je škof Tomaž Hren dajal delati v Gornjem gradu ogrodja za lesene cerkve, ki sojih nato s splavi tovorili na Hrvaško). ^ raZ(jejejc je jcraj§j>
ker ima avtor na razpolago za njegovo osvetlitev manjše število virov. Zato pa je splavarstvo od začetka 20. stoletja do leta 1941, ko se je nehalo, obdelano podrobneje. Posamezna poglavja govorijo o splavarskih gospodarjih in splavarjih, o delu in vožnji ter o dobičkih in mezdah, nato pa so podrobneje obdelana še naslednja področja splavarskega življenja: hrana, prenočišče, noša, zdravstvo, prosti čas, šege in stiki z drugimi narodi (ob družbenem okolju), v teh poglavjih pa je zajeto skoraj vse, kar seje na splavarjevi poti dogajalo; zanemarjeno ni celo njegovo življenje dama, ko je bil na nekakšnem prisilnem dopustu (kadar ni bfla sezona za delo).
Knjigo krasijo (res krasijo) izredno lepe barvne fotografije Joca Žnidaršiča, besedilo dopolnjujejo dokumentarne fotografije, kar vse je (ob kvalitetnem tisku in opremi) pripomoglo k temu, da Savinjski splavaiji izzvenevajo v ubrano celoto, na katero smo lahko ponosni.
Pojav, ki je v knjigi opisan, je bü tako temeljite obravnave potreben. Zaradi knjige bodo lahko o splavarstvu vedeli skoraj vse tudi naši vnuki. Brez nje bi jim bilo to onemogočeno.
PETER WEISS
Odbojkarji Ljubnega
in druga ekipa Mozirja, tretji pa so bili strelci iz Rečice. Med posamezniki so prve štiri mesta, ki pomenijo tudi uvrstitev na republiško prvenstvo, osvojüi mozirski strelci. Prvi je bil Grobelnik (321 krogov), pred Poličnikom (311), Acmanom (305) in Gradičem (304).
J. P.
Premalo vemo o njih in njihovih uspehih. Le malokdo ve, da so v tekmovanju za pokal maršala Tita zmagovali in klonili le pred zveznim ligašem Branikom iz Maribora. Posebno se odlikuje ženska vrsta, ki šteje 20 igralk. Tudi moško skupino imajo. Ženske igrajo že tretje leto v slovenski ligi. Sedaj delujejo v okviru TVD Partizana, razmišljajo pa že o ustreznejši organizaciji. Razveseljivo je, da
imajo dosti mlajših, ki bodo nasledile odlično vrsto sedanjih igralk.
Vodja sekcije Zlatko Vitanc je med drugim tudi povedal, da vključujejo v svoje vrste igralce in igralke iz bližnje in daljne okolice Ljubnega. Posebno pohvaliti velja prizadevanja, ki jih vlagajo v rekreacijsko dejavnost, imajo kar tri moške skupine tistih, ki se žele na ta način dobro razgibati.
rj	1 v
li	jpl ili Caf*
E . \ß	I % 111 lypEyp
"BF S	v i
	IS) IIP Sl S’ lil V will

Turistično društvo v Mozirju je pred leti pričelo prirejati košnjo po starem. Sčasoma sije prireditev pridobila širši krog obiskovalcev, kar se je posebej še pokazalo letos v Tmavčah. V prijetni vasici pod Gdtmi se je zbralo veliko ljudi, da bi si ogledali košnjo in nekatera, za te kraje značilna kmečka opravila. Čeprav ni bilo kdove kako dobro obveščeno prebivalstvo, je obisk vendarle potrdil domnevo, da naši ljudje radi obiskujejo prireditve, ki sežejo v svojem bistvu nazaj v preteklost našega življenja. Videti je bilo veliko! Strogi „birt” je nadziral košnjo in grabljene ter tu in
V Tmavčah so tudi tkali.
tam povedal zbranim kakšno iz „tistih dni” ... Tudi s pohvalami ni štedil, če je bilo delo opravljeno dobro in lepo. Zato je razdelil kar vse cigare, ki jih je imel v pravem „cekru”. Krajani so resnično storili vse, da so gostje bili zadovoljni. Sem sodi tudi hrana, kije bila dobro pripravljena in postrežba boljša, kot smo jo sicer srečevali na raznih dopustniških krajih_______
JPrav veliko zanimanje je vzbudil prikaz tkanja in priprave lanu za prejo. To je toliko bolj pomembno, ker se je nekoč v okolici Mozirja mnogo ljudi preživljalo s tkanjem. Videti je bilo mlatiče s cepci, kuhanje žganja, izdelovanje škafov, pranje s pepelom, izdelovanje grabelj, košev in brezovih me-telj, priprava stelje iz smrečja, kmečko življenje v hiši in še marsikaj. Smemo trditi, da bi podobna prireditev tudi v bodoče pritegnila mnogo obiskovalcev. Posebno zanimivo je bilo pristno kmečko okolje, saj je vasica Tmavče, kot nalašč za to. Morda bi kazalo v prihodnje popestrtiti prireditev s kakšnimi krajevnimi posebneži, oziroma z zgodbami, ki jih iz teh krajev ne manjka. Žiga Laykauf in Franc Hribernik sta mnogo tega napisala, ljudje bi pa tudi želeli zvedeti kaj več o pastirjih na Golteh, tfliodapcih in trških obhodil, ki so se končali prav v Tmavčah. Samo v premislek!
Seznam filmov za mesec
Razširjena seja sveta krajevne skupnosti Nazarje v Kokarjah
Mir v lepem okolju
V	naši dolini je razmah da imajo kopalnice, tudi na
kmečkega turizma zelo opazen, dobro postrežbo so mislili. Go-Kmetijska zadruga vzpodbuja spodinja Štefka se je v posebne kmete v primernih legah k tečaju za gospodinjstvo dodat-usmeritvi v tem smislu. Dose daj no izobrazila. Tako tudi glede ima naša kmetijska turistična domače hrane ne more biti te-ponudba veljavo in dober glas. žav. Tudi mladi so na kmetiji Prav slednje pa je važno. Krneč- pridni, za naslednika pa prea-ki turizem ni gostilna v tistem videvajo sina, ki ima srednjo pomenu besede, ki ljudi željnih kmetijsko šolo. Kot rečeno, miru odbija. Na to v zadrugi še sobe so kmečko opremljene in posebej opozarjajo.	razpolagajo s 16 posteljami. Do-
V	letošnjem letu smo med slej so bili gostje zelo zado-drugimi obiskali tudi Ivana voljni, saj leži kmetija na višini Ugovška—Ramšaka v Florjanu 650 m, do nje pa je speljana kar pri Gornjem gradu. Že od daleč dobra cesta. Svojim gostom se vidi kulturna urejenost oko- želijo ponuditi celodnevno lja na kmetiji sami. Stavba je oskrbo. To je vsled oddaljenosti povsem prenovljena, vendar je od Gornjega grada kar na me-ostala kmečka. Posebno vidno stu. Z dolino jih bo povezal te-izstopajo izredno lepa, stara lefon, ki ga sedaj najbrže že vhodna vrata. Tudi ta so pre- imajo! Stara kmetija je tako do-novljena. Pred 10 leti preusmer- bila povsem novo lice in to jena kmetija redi danes 10 glav tako, ki bo ostalo vsakemu živine, saj v hribovitem in raz- obiskovalcu v lepem spominu, gibanem predelu, kjer primanj- Edino kar jih skrbi, je slaba na-kuje ustreznih površin za krmo. petost toka. Tudi to bi se že Dobro so se pripravili. Ne samo, uredilo, če ne bi nekateri zada so sobe lepo opremljene in virali dela na novem vodu.
oktober v Mozirju
2. Piava ptica - ameriško—sovjetska bajka (Elizabeth Taylor, Jane Fonda, Ava Gardner, Nadežda Pavlova)
4. 5. Dežela, ki jo je čas pozabil — angleški znanstveno-fanta-stični film (Doug McClure, Susan Penhaligon)
9. Sorodnik, sorodnica — francoska drama (Marie-chlistine Barryult, Victor Lanoux)
11. 12. Zakon sovraštva — ameriški western (Charlton Heston, James Cobum)
16. Zvesta žena - francoska drama (Sylvia Kristel, Jon Finch, Nathalie Delon)
18. 19. Scaramouche v vojni in ljubezni - italijanski pustolovski (Michael Sarrazin, Ursula Andress)
23. Kleferji - italijanska komedija (Anthony Quinn, Adriano Celenta ro, Capucine)
25. 26. Profesionalci - ameriški western (Burt Lancaster, Lee Mareki, Claudia Cardinale)
30. Da, da... za zdaj - ameriška komedija (Elliott Gould, Diane Keaton)
da so do leta 1891 v železarni, ki je stala ob Krki na Dvoru pri Žužemberku, izdelovali dragocene litoželezne predmete, ki še danes predstavljajo zanimiv del naše kulturne dediščine,
da je dolenjski muzej in ljubljanske Arkade ponudil ogled teh predmetov in s tem opozoril slovensko javnost na predmete, ki smo jih že skoraj pozabili, pa vendar zaradi svojih estetskih oblik in zgodovinske vrednosti tega ne zaslužijo,
da je marsikateri svečnik, okvir za namizno ogledalo, likalnik, peč, omarice za ključe, balkonska ali stopni-ščna ograja, vodnjak, kljuke, okrasni predmeti na vratih, rane .rozete na cerkrenih oknih in zlasti litoželezna znamenja - križi na naših
pokopališčih prav delo te naše stare železarne, da so na Dvoru izdelovali samo za pokopališčne križe kar enajst različnih primerkov,
da nas veseli, da je še veliko teh litoželeznih znamenj na naših pokopališčih ohranjeno, saj imajo tudi kulturno vrednost in bi bilo zares škoda, da bi jih zamenjavali za kos hladnega marmorja, ali kar je še bolj žalos tno, da bi končala za pokopališkim zidom ali celo na odpadu,
da je tudi v Gornji savinjski dolini na pokopališčih, zlasti v Lučah, Solčavi, na Ljubnem, Radmirju, Šmihelu in drugod, možno opaziti še veliko teh znamenj ki so ne-jcatera izredno lepo in domiselno urejena in s tem ohranjena še za naslednji rod.
M.
Pri SO Mozirje deluje med drugimi tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nedvomno je njegova naloga spričo naraščajočega vrveža na cestah pomembna. Posebno pa si prizadevajo vzgojiti naj mlajše, da bi tako preprečevali nesreče na poti v šolo in na sploh. Ko so polagali račune za preteklo delo, so zapisali veliko o vzgoji mladih in odraslih ter seveda o ugotovitvah, ki ne mečejo najboljšo luč na uporabnike cest. Nekaj teh ugotovitev velja zapisati! Skupaj s postajo milice so preverili vozila na cesti. V eni sami takšni preizkušnji so ugotovili v 25 primerih neurejene luči, v 4 primerih niso bile zavore vredu, naleteli so na izrabljene plašče ter ugotovili, da le redki vozniki uporabljajo varnostni pas. Število smrtnih nesreč se je v primeru s pretek-
lim letom zmanjšalo za 50%. Največ vzrokov za nesreče pa je še vedno iskati v prehitri vožnji. Ker je število osebnih vozil daleč najvišje, so tudi ta največkrat udeležena v prometnih nesrečah. Pa tudi tu so kazalci boljši v času poročanja, kot v preteklem letu. Ali pomeni to, da smo vendarle nekoliko bolj umirjeni pri uporabi jeklenih konjičkov? Svet posebej opozarja na neurejena postajališča za avtobuse. Slednje je posebno pereče v Mozirju. Najpogosteje so kršili predpise vozniki osebnih avtomobilov, precej pa je prekrškov med traktoristi.
Kultura na cesti se ne kaže v lepem in mogočnem vozilu, ampak v zmernosti in preudarnem ravnanju. Tovarištvo na cesti pa pomeni nenapisan zakon, ki bi ga morali bolj upoštevati!
Delegati so vprašali...
Delegati krajevne skupnosti Šmartno ob Dieti so postavili vprašanje kako je s cisterno za gorivo pri šoli v njihovem kraju, zakaj še ni vkopana. Pismeno pa so zahtevali odgovor kako je z gradnjo prizidka k šoli.
Odgovor Komunalnega podjetja Mozirja glasi:
Zaradi objektivnih težav pomanjkanja delovne sile nismo mogli izvršiti del to je vkop cisterne. Dela nadaljujemo v mesecu avgustu in bodo končana najkasneje do 31 /8-1980.
Na drugo vprašanje pa je odgovoril vodja skupnih služb SIS Rudi Kuhar takole:
Na vaš dopis z dne, 12/8-1980 vam posredujemo odgovor na delegatsko vprašanje delegacije KS Šmartno. Program prvega samoprispevka predvideva tudi rekonstrukcijo šole v Šmartnem ob Dreti /ureditev ogrevanja in manjša popravila zgradbe). Skupščini občinske izobraževalne skupnosti ter skupnosti otroškega
varstva pa sta na pobudo KS Šmartno ob Dreti sprejeli sklep, da se ta rekonstrukcija razširi s tem, da se v stari zgradbi pridobi še prostor za oddelek vzgojnega varstva na šolskem dvorišču pa prizida večnamenski prostor za potrebe šde in krajanov. Ta pobuda je bila podana 5/10-1980. Zaradi pridobitve novih soglasij zemljišča in glavnega projekta predvsem pa zaradi pomanjkanja sredstev, je büo v letošnjem letu rešeno le centralno ogrevanje šde, v letu 1981 pa naj bi se realiziral še drugi del, to je adaptacija starega objekta in prizidek. Prepričani smo, da bo prizidek naslednje leto dokončan, saj nas to obvezujeta program prvega samoprispevka in dogovor. Ob tem bi morda veljalo povedati še to, da je glavni projekt že izdelan in plačan in v večji meri so tudi že zagotovljeni viri financiranja tako, da v realizacijo prizidka najbrž ne gre več dvomiti.
Prijetno je po enoletnih naporih na gradbišču in še marsikje ugotiviti, da so vsa prizadevanja rodila pričakovane rezultate. Še posebej je to pomembno v novem objektu žagal-nice za tanko oblovino, kjer so se v začetku meseca julija zavrteli stroji in transporterji, preko katerih naj bi letno zdrselo 30.000 m3 različnih žagarskih sortimentov.
Že so v pozabi stare ^cepilke”, ki so skoraj petnajst let s svojim značilnim slikajočim glasom 25 delavcem delale družbo poleti in pozimi v neogrevanem prostoru. Na hlodih seje nabiral led, toda vsak hlod je prišel najmanj dvakrat skozi roke delavcev — žagarjev.
Z novo tehnologijo bodo hlodi in izdelani sortimenti transportirani, obračani in obdelani s pomočjo
raznovrstnih transporterjev, ki jih bo usmerjal delavec.
Poleg mehaniziranega žaganja je avtomatizirano tudi čeljenje in kro-
■	■
111	i P
1 u	i
s	3
jenje hlodov, tako da bodo odpadle motorne žage in težaško delo na skladišču gozdnih sortimentov.
V	žagarski proizvodnji se z novo tehnologijo pojavlja višek zaposlenih, vendar moramo takoj nakazati potrebe po novih delavcih v predelavi plošč vsekakor z boljšimi delovnimi pogoji, kot so v „cepükah” ali na skladišču gozdnih sortimentov.
Nikakor pa ne smemo prezreti dejstva, da je v žagalnici uvedena lastna tehnologija, da je del opreme izdelane doma po zamislih in načrtih naših projektantov ter da smo kljub velikim oviram v času gradnje uspeli dokončati dela prej kot v enem letu.
V	jeseni pa bo v te prostore še linija za proizvodnjo masivnih oblog, s čimer bo zagotovljeno delo tudi tem delavcem v ogrevanih prostorih.
(Vezi - Gorenje, Glin)
Urednikova beseda
Tudi tokrat se moramo oprostiti nekaterim dopisnikom, ker so nekateri sestavki odloženi za prihodnjo številko. Občinski praznik zahteva pač vso pozornost, zato smo želeli občane podrobno seznaniti z raznimi prireditvami ob tej-• priliki Dopisnik J. M. iz Gornjega grada se pritožuje nad urednikom, ker mu je sk rajšal sestavek To se zgodi takrat, ko primanjkuje prostora, vendar vedno tako, da ostane smisel vsebine neokrnjen. Torej, sestavki, ki so ostali, bodo našli mesto v 10. številki
Žlahtne besede
Poslednje pismo Alojz2 Gradnika sinu:
„Zapuščam vse ti, kar sem sam prejel, vse, kar od matere je in očeta, vse, kar me z njih umrlimi prepleta kar je njih duh, odsev in njih odmev....”
Pridni kosci in grabljice v Tmavčah
Lignopal iz naše tovarne
V mesecu juniju so bile proizvedene prve oplemenitene iveme plošče po kratkotaktnem postopku v novi tovarni TOZD Ivema. Nosile bodo komercialno ime LIGNOPAL. V času prevzema od predstavnikov firme Siempelkamp so bili doseženi ogodbeno dogovorjeni parametri, ot sta kapaciteta in kvaliteta. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so naši delavci - upravljala z napravo povsem osvojili zahtevno vodenje celotne linije in zaupamo jim, da bodo z njo ravnali skrbno ter dosegli maksimalne proizvodne učinke.
Postopoma so bili, kot je organizirana tehnologija, usposobljeni za obratovanje tudi stroji za predelavo oplemenitenih plošč, kot so:
-	avtomatska k rojil na žaga Teutomatie
—	linija za robno fumiranje Homag
—	linija za izdelavo opažev Homag-Paul
-	mozničarka Vitap
Prvi izdelki iz oplemenitenih LIGNOPAL DEKOR plošč so omarice za rolete, s katerimi bomo poslej opremljali vsa naša okna, vezana in TERMO—O. Seveda bodo omarice skupaj z roletami in priborom pakirane posebej v kartonsko embalažo, da se med transportom ne bi poškodovale.
Druga vrsta izdelka so opaži iz oplemenitenih plošč, za katere je postavljena posebna linija. Zaenkrat imamo v programu LINOPAL, DEKOR, HRAST, JASEN, MAHAGONIJ.
Dva avtovlaka krojenih formatov belih plašč smo že odpremili kupcu v Avstrijo, oskrbovati pa smo pričeli tudi že domače tovarne pohištva.
Pred nami pa je sedaj naloga, da osvojimo konstantno kvaliteto in solidnega dobavitelja.
Družbi pa moramo dokazati, da je bila odlpčitev v to investicijo upravičena iri da bo iz dela v tovarni ustvarjenega dovolj dohodka za odplačila kreditov in za zadovoljevanje ostalih potreb delavcev.
M. Dobrovc (Vezi - Gorenje Glin)
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: Mozirje 17!>, telefon: (063) 8!>0-017 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka !>076-637-f>6 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20 .v mesecu — Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1 72 z dne 9. maja 197:5) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
v____________________________________/