List 14.
Gospodarske drobtinčice.
(Turšica namestnica kave.) Med vsimi namestniki kave (kofeta) ji je turšica naj bolj podobna. Ce se turšica speče, zmelje in je trikrat več za enmalo več fode skuha, se napravi kava, ktera je sama po sebi (černa) ali pa mlečna prav dobra, čeravno razločna od kave. Tur-šična kava je enmalo gostejša od navadne, pa to ji nič ne škoduje, saj tudi Turki, ki kavo še bolj poznajo in obraj-tajo kakor mi, le gosto pijejo. Ker turšična kava ne zgreje človeka tako kakor pra\a kava, je tudi zdravju tečna zlasti bolj občutljivim ljudem in otrokom. Kdor pa le ne more slovesa dati arabski kavi, naj jo meša napol in imel bo prav prijetno in tečno pijačo.
Komur se ta reč malenkost zdi, naj le pomisli, koliko bi se dnarja prihranilo, ker sedaj že vse kavo pije. Naše cesarstvo potrebuje na leto več kot 22 milijonov funtov kave — koliko dnarja gre v ptuje dežele! Saj polovica bi se ga lahko prihranilo in po vsem tem bi ravno tako dobro kavo pili.
(Kako so nekdaj kaznovali ljudi, ki so vino mešali in blodili). V sredi 15. stoletja so v Koloni (Koln) na Rajnu takošno poblojeno vino v reko Rajn zlivali, sodce sožigali, blodnike na terlico postavljali, na vrat in lica jim znamnja vžigali, do nagega jih slekovali, s šibami jih po mestu gnali in jih za vselej iz mesta zapodili. — Koliko bi imeli dan današnji opraviti, če bi z blodniki tako ravnali!
(Vremenski prerok iz dunajske okolice) prerokuje za letošnjo zimo še veliko skokov od mraza do južnega vremena in od južnega vremena spet do mraza, spomlad pa lepo in poletje vroče.
(Zalogo mnogoterih kmetijskih orodij in maš in) bo napravil slavni vodja ogersko-altenburške kmetijske učilnice, dr. Pabst, v ogerskem Altenburgu (Ung. Altenburg). Vse poterjene orodja in mašine se bojo tu na prodaj dobivale; da se bo dobro blago dobivalo, nam je ime vodjevo gotov porok.