Štev. 10. POŠTNINA Ljubljana, dne PAVSALIRANA. Leto H. Podružnica: Z A G R E B, IZDAJA ZA I SLOVENIJO j Eiwmimeii§iiMiMi«MeMmme.e»ieewemeeeMeweeeeMMMs»MMiMiMMMiMMWweHeei 16. maja 1920. Demetrova ulica 14/1. 1 IZDAJA ZA I j SLOVENIJO j JUQ0SL0VAN5KAB0RZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, ra ostale jugoslovanske :: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: Ist dopise sprejema flnonina ekspedicija ÄLlafeE, Ljubljana, lionpsni trj 3 RazPfŠ]ja 86 .meniaie brezplačno po vsej kralje-Bizoiavi: „ftlina L]QD))aDa. Telelon internnL $U/I. let racm SI.11.0ZB. prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku Ljubljana, felentiiiroova ulica 7|l., (nasproti glavne poiti.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. Namizna drobna — bela v vrečah po ca 50 kg ä K 3"50 oddaja v poljubnih količinah Jos. Kastelic, Novo mesto, nasproti Hotela „Koklič“. Isto-tam se dobi kolom a z in jedki kamen za kuhanje mila. Izašla je iz štampe znamenita knjiga amerikanskog miljardera A. CARNEGIA Carstvo poslova Cena K 16‘—, sa poštarinom K 17-—. — Narudžbe prima Knjižara Z. I V. VASIĆA u Zagrebu Rezila za oblice 1 za dvojne oblice brez klopke »i za oblice na prvo roko brez klopke ^ za strugalne oblice ^ dobavlja ^ loseff Haran, trgavinazželezniii<> % »RIVO, Cejl 37. mmni wv w C. A PACHANY i sin nasljednici d. d. Brod na Sati velepećara rakije, šljivovice, komovice, ruma, konjaka i veletrgovina vina. ■a«■■■■■■BEBsaa bbbbbobbbbebb« Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba. - Brz. nasl. Baikansped- Spedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenje. Mednarodni prevozi. Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladišče spojeno s tirom južne železnice. — I. ljubljansko javno skladišče. ŠPEDICIJA - IMPORT - EKSPORT -KOMISIJA list, Ljiljana, tel.int. 20-30 tel. int. 366 Maior, Ekipositma ieo, tel.int. 375 Opernring 21 Prva obletnica. Današnja številka dopolnjuje prvo leto našega lista. Junija je pričel izhajati kot mesečnik, septembra kot polmesečnik, januarja tega leta pa že v dveh izdajah, v slovenski in srbohrvaški in v kratkem se izpremeni v tednik. Za to kratko dobo gotovo prav lep uspeh. Vsled predvojne razcepljenosti smo si bili Srbi, Hrvati in Slovenci dolgo tujci, po ujedinjenju pa je takoj nastala potreba, da se bliže spoznamo, nastala je potreba po vezi med našim jugom in severom, zapadom in vzhodom. Dotedanji listi so bili bolj lokalnega pomena, srbski, hrvaški in slovenski, vsi so imeli svoj omejeni delokrog. Temu nedostatku je odpomogla „Jugoslovanska borza“, ki si je izbrala za delokrog celo ozemlje Jugoslavije, ter se razpošilja menjaje na 50.000 naslovov. „Jugoslovanska borza“ je tudi prvi list. ki je začel izhajati v dveh izdajah, v slovenski in v srbohrvaški. Ime lista „Jugoslovanska borza“ že samo vsebuje naš program. Kakor je borza kraj, kjer se trgovci, kupci in prodajalci, snidejo, kjer se osredotoča ponudba in povpraševanje, kjer se nadalje dobe različne informacije in razpravlja o trgovskih in' sploh o narodno-gospodarskih vprašanjih, tako tudi naš list ^Jugoslovanska borza“ seznanja v inseratnem delu kupce s ponudniki, objavlja najvažnejše trgovske informacije, narodnogospodarske razprave itd. V svesti smo si, da vršimo z izdajanjem „Jugoslovanske borze“ precejšnje narodnogospodarsko delo v prid državi in posameznikom ter prosimo vse gospodarske kroge, osobito banke, da nas še nadalje v svojo lastno, posredno in neposredno korist podpirajo z inseriranjem v našem listu ter s plačevanjem naročnine (K 24 letno) ter da nas priporočajo svojim znancem. Delovali bodemo i zanaprej za medsebojno spoznavanje in zbliževanje jugoslovanskega trgovstva, v doglednem času pa bodemo razširili svoj delokrog i na ostale balkanske države ter iskali zveze z ino- zemstvom, v smislu našega današnjega članka „Nove smernice.“ Z željo, da še letos dosežemo ta cilj, končamo prvo leto svojega dela. Uredništvo in upravnlštvo. Čehi in mi. «F Ü Kontinentalna ČSR se že živahno udeležuje svetovne trgovine. Poslužuje se v prvi vrsti pristanišč Trsta, Hamburga in Stettina. Iz naslednjih poročil vidimo, da lastne luke niso neobhoden pogoj usipešnega tekmovanja na svetovnem trgu. Ne obupujmo toraj nad začasno izgubo našega Trsta z zaledjem, nego poskusimo se v njem začasno vsaj gospodarski močno zasidrati. Naša deviza ne bodi „proč od Trsta“, nego „na pomnoženo gospodarsko delo v Trst!“ Poznamo tamkajšnje razmere, znamo jezike, treba nam le od strani jugoslovanskih tvrdk vztrajnosti in več narodne zavednosti. Tržačani sami imajo oboje. Posluževati se moramo po možnosti jugoslovanskih tržaških ©®©©©@© Dobavni viri. BB @®@©©@© 1 finim, trgovina z au-1. J.UUllil, tomobili, motorji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska e. št. 14, tel.int.462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406 dOS. IM, £"a"e“ kem čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Šelen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice: Maribor, Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje. Jetei Kozina 8 to., tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210. 4. „KOmet ijedeL Stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c. 33, telefon 142/a in 1230 a. Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147. «.llor Selingei i sin, zem proizvoii, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11. d.[.Kolar, ÄS rija, fotomanufaklura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, telefon 402. m. Melje „Belief, bIS Ljubljana, Aleksan c. 5. «Jetija liiai, ‘T^ lant-.rijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5. is liaiko Fiel, ÄS boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5—85. 24. Sl. Kegli, Äff,1: dište papira. Knji-gara hrv. vseučilišta I. jugoslov. akademije, Zagreb. s. Strojne lovne in livne 1. i. c. 48, elektro-oddelek. n firaflzn parfumerija, 25. U. UlulllU, Ljubljana, Dunajska c. 12. 26 TllB M [0, pisa°ngih strojev in pisarniških potrebščin, Ljubljana, Selenburgova ul.- 7. 9 S. Potoinik, 2? “ gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg. ul 6. io.FianPatke]Uiäj“ Izubijana, Šelenb. ul. 6. i» 1. Bonač sle, “t varna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307. 2, JI Mij, FF Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Specijaliteta: „Selja- čke vodenice* — za armu, brašno in gerstle. 28. Brala Sever, na, Gosposvetska c. (Kolizej). Ilrtriia“ B- Čvančara, 11. „nlllljd drogerija, Ljubljana, Šelenb.ul. 5 20.1. Bonač, Ljubljana, Šelenb. ul. 5. Telefon 222. .2 lilotalliemiitSCo., špedicija — komisija, Split, Dalmacija. 2. F. 8 miner, KES zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117. 13.1 IOEiin.Ä"; Pred Prulami. 29. Filip Bizjak, S": telj čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Koiizej). tvntll“ elektrotvrd-14. „uVüllu ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450. 22. Boli i Šekle. varska radiona, Zagreb, Preradovičeva ulica 13. s» Frkovif i drag, !:'£ reb — Mesnička 5, Ljubljana — Stritarjeva ul. 7, Beograd — Sarajevska 8. ji iforhflic zalo£a elek- 15. H. iKIUdJe, trotehničn. predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4. | 23. Šteli 8 Bigak, „z;K in manufakture, Ljub Ijana, Dvorni trg. 3. 3,Sever 8 Komn., semena in deželni pridelki, Ljubljana, Wol-fova ul. 12, tel. 316. 39 Vinska klet pri lini“ St. Jesenko, Hill 5 Ljubljana, Šelen-burgova ul. 7. 32. „Balkan“ S* rkt misija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska c. 33. Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel. 375,. Ekspozitura, Wien, Opernring 21. 33, Fran)n terar, SIS kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale. sderezija Cvetin,‘S: niča, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. Dvorni trg 1. graveur, 5 Ljubljana, Jlnvenija“, l,80,,l‘1 posredo-Jesenice va niča, Fužine, Gorenjsko. 37. Knton Paoli, ät mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. —s .Fr. Men sin,Ä tnine, Ljubljana, Še-lenburgova ul. 7 (pred glavno pošto). «o. „Croatta“, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. i,. Filip Pristov, k“S bljana, Šelenb. ul. 7. iim razpošilja proti neplačilu in povzetju v Tržiču n Gorenjsko. Primaju se dobro uvedeni u svima većima gradovima. JOSIP JE - ZAGREB, Demetrova ulita br. 14/1. INDEKS k „Dobavnim virom“. A Agenture, 13, 36. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1. B Barvanje blaga, 2. Barve, 18. Baterije elektr., 14. Č Čepice, 29. Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 41. D Deželni pridelki, 6, 31, 37. Drogerija, 7, 11. E Eksport, 18. Elektro-predmeti, 14, 15. Graveur, 35. Gumi (tehnični), 1. I Import, 18. Inseriranje, 5. K Elektrotvrdka, 14. ' F Firnež, 18. Fotograf, 16. Fotomanufaktura', 7, 11. G Galanterija, 17. Garaža, 1. Kartonažna tovarna, 19. Ključavničarska mehanična delavn., 22. Knjigarna, 24. Kolesa, 1. Komisija, 12, 21, 32. Kože, 29. Krojač za dame, 9. Krojač za gospode, 9. Krznar, 29. L Laki, 18. Livarna, 8. H Manufaktura, 23. Motorji, 1. O Oglaševanje, 5. Obleke, 23. P Papir, 17, 20, 24. Parfumerija, 7,11,25. Pisalni stroji, 26. Pisarniške potreb ščine, 26. Plakatiranje, 5. Pohištvo. Poljedelske potrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4,27. Posredovalnica (trgovska), 36. Premog, 21. R Reklama, 5. S Semena, 31. Skladišče (javno), 32. Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33. Snaženje stanovanj, 10. Špedicija, 12, 21, 32. Svetlolikalnica, 2, 34. Štampilje, 35. Strojne tovarne, 8. T Terpentin, 18. U Ure, 38. V Vinska klet, 39. Z Zavarovalnica, 40. Zlatnina, 38. Ž Žarnice, 14. VODENOM SILOM POGON INDUSTRIJE DRVA I CIGLANE sa zemljištem i zgradama, na željezničkoj stanici u blizini Rijeke. Zemlja sa krovnu i zidnu ciglu jur preispitana kao izvrstna i bez konkurencije. Tvorivog i ogrijevnog drva u obilju. — ADRESA PRODAVAOCA U UPRAVI. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Tvrdka Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah. škafi, brente, čebri, košare, cekarji, tržne torbice in dr. razpošilja po celi Jugoslaviji tvrdka J. Kastelic, Novo mesto 112. slamnate toi blce (cekarje) predpražnike ; vse različne slamnate Izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tovarna slamnikov v Stoku, p. Domžale pri Ljubljani II Zahtevajte prospekte! Otvoritev sezone 1. majnika Zahtevajte prospekte! tvrdk ter jili primerno podpirati. Tržaška slovenska okolica pa bo še nadalje oddajala Trstu svoj odvišni človeški materijal, ki je med Slovenci brez dvoma najbolj delaven in žilav; dosedanji razvoj Trsta se bo toraj lahko nadaljeval v našo korist, če bodemo hoteli. Zaenkrat stremimo za gospodarsko okrepitvijo slovanskega življa v Trstu, politična pride nato sama ipo sebi. Da je močno gospodarsko udejstvovanje tudi brez političnega sodelovanja mogoče, _ so nam najboljši dokaz — povsem brezdržavni Židje. Z Združ. drž. S. A. je sklenila ČSR velikansko kreditno pogodbo, s katero si je zagotovila dobavo polletne predvojne porabe bombaža —■ 300 tisoč bal v vrednosti 60,000.000 dolarjev, katero bo plačala z izdelanim bombaževinastim blagom. Pogajanja za podobne dobave gumija, olja itd.-so še v teku. Z ukrajinsko vlado je sklenila CSR pogodbo, po kateri sc obveže dobaviti Ukrajini različne industrijske izdelke v zameno za volno, kože, mangan i. dr. surovine, deloma pa proti plačilu v dolarjih potom ukrajinskih izseljencev v Ameriki. Zamena blaga se vrši v Trstu. Tudi z daljnim vzhodom je ČSR že v živahni trgovski zvezi. V to svrho se je med dr. ustanovila posebna čehoslovaška-japonska družba. Z Japonsko se vrše sedaj pogajanja za predelavo vzhodnih surovin v čehoslovaških tovarnah. — K temi trgovskimi vezmi so poleg splošne češke delavnosti največ pripomogli češki legijonarji, ki se vračajo preko Vladivostoka, oziroma Japonske. Mnogo teh transportov je pripeljalo seboj velike množine bombaža itd. Da so trgovske zveze ČSR z Nemčijo kot sosedini o zelo živahne, je umljivo. Značilno je, da je objavila zadnja številka berlinske „Weitwirt-schaftszeitung“ tri daljše članke o ČSR tudi v češkem jeziku! — Pred kratkem so se med čsl. in nemško vlado začela pogajanja radi ureditve plovbe na Labi in varstva čsl. interesov v pristaniščih Hamburga in Stetfma, kjer so si znali v versajskih mirovnih pogajanjih zagotoviti važne ugodnosti, tako n. pr. lasten del luke v Hamburgu itd. Preko Hamburga je izvozila ČSR že nad 40.000 ton različnega blaga, večinoma sladkorja, uvozila pa še mnogo več, v prvi vrsti bombaža. Gotovo, brez razvite industrije ČSR tak nastop na svetovnem trgu ne bi bil mogoč. Naša industrija pa je šele v povojih, naravna bogastva Jugoslavije in idealna zemljepisna lega pa ji bosta ob primerni negi pripomogla do hitrega razvoja. Agilnost ČSR nam bodi tukaj vzor! JANKO LAVRIČ: Nove smernice. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe^rede. Vodnik. Naša glavna izhodišča. Solun s srbskim, Trst s slovenskim zaledjem, od tujca zasedena, nad Reko obupavamo, Carigrad si lasti Antanta, črnomorske luke v rokali neprijazne nam Bolgarije in Rumimijc, istotako spodnji del Dunava, v notranjosti naše države pa tavanje v megli in temi, od danes na jutri, vse brez smernic ... Mnogi obupavajo in se udajajo fatalizmu. Ali res ni izhoda iz teh navidez obupnih razmer? Sedanji političari nam ga ne obetajo. Politično časnikarstvo se izgublja v osebnih bojih strankarstva, gospodarska vprašanja pa tam ne najdejo ne umevanja, ne pravega zanimanja. Ni čuda torej, da doživljamo že drugo leto iznenađenje za iznenađenjem, razočaranje za razočaranjem. Smo li res tako revni, da sc ne bi mogli izmotati iz tega vrveža? Je naš položaj res tako -neugoden? Nikakor! Gornji verzi Vodnika nam kažejo naše bogastvo. Treba nam le pozitivnega gospodarskega dela. Ker -na sedanje strankarske razmere ne morejo dovesti do povoljnoga gospodarskega razvoja, naj se poveri reševanje gospodarskih vprašanj za to poklicanim gospodarskim korporacijam, ki bodo -imele zmožnosti, voljo in čas za resno gospodarsko delo. Tu si hočemo ogledati zadnjo točko Vodnikovega „programa“, to je kupčijo in sicer v prvi vrsti zunanjo trgovino, ki je za državo najvažnejša, ter podati nekaj smernic, po katerih naj bi permanentni „Centralni gospodarski svet“ uravnal svoje delo in pripravljal pot poznejšim generacijam. Da je zunanja trgovina uspešna, treba v prvi vrsti d obrili trgovcev, za tem pa naravnega •*»■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■ ■ ■■ j epe ■ ■■ ■ ■■ j mmm ■ ■■ ■ ■■ «»S ■ ■■ OTPREMNIŠTVO FRANZ IPBUG ZAGREB, lurišičeva ul. 26 Telefon br. 2-61. ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■■■ ■ ■■ eee ■ ■■ ■■■ ■■■ ■■■ ■■■ ■■■ BBB ■ ■■ ■ ■■ eae ■■■ ■eBiiiBBBeBeeBBBBeBreBiBiiEBi■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■ 1SE«■■■■■■■■■BBBBIBBeBieilBeiBlllBIBl»BI■■■■■■■■■ DJORDJE GRUJIČ ?NNElRAif«TlS5R« skYmp«Uvomma EEEE FILIIALKA:=e Aprovizac.je i veliki VEL. XIHINDA-Banat kmisumenti ištite direktne pODttdO. [r ■ _ ni 1 D3l= Eli* za isto Rio 1 se proda ali se da strokovnjaku v najem. Ponudbe na „ELEKTRARNA“ v Krškem ob Savi. FT m 4 =sft za govedo in konje zakonito zavarovane,brzde s 4 obroči, karabinarje, sponke in obročke ter čevljarske rinčice z gumbi izdeluje in pošilja JOSEF WESKA, DUNAJ XVIII Karl Ludwigstrasse 5-7. ■■ Y k* MARIBOR Aleksandrova?? UUSA ul PPOIZVA3AL OVRATNICE IN SAMOVESNICE V VSAKE* IA3M0DERNSEM KR0DU. NADVEC3A RAZPOSlUAWItA ZA VSE KRAJE JUGOSLAVIJE. SAMO MA TRGOVCE. STflMPILJE Anton Černe GRAVEUR V Ljubljana, Dvorni trg Štev. 1. y BARVA "I vsakovrstno blago KIH ČIST. obleke PERE SVETLOLIKA domače perilo (pošilja po isto na dom) tovarna J O S. ovratnice, zapestnice in srajce REICH T iiiMionci Poljanski nasip štev. 4. Wljclllcl) Podružnica: Šelenburg. ul. 3. Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38‘ Zadruga ZAGREB, Preradovičeva ul. 20. Telefon br. 17-74. Preporuča svoje prvorazredno • e garantovano povrća, cvijeća i gospodar kog bilja, te voćaka kao i sadenlca. CIJENIK šalje na zahtjev hadava! nDOTI* bolezni, rllüll. bolezni jeter in ledvic, oteklini želodca in üreves, kroničnemu katarju želodca in treves, žolčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda JOGAŠKIISLATINIT. v naj večje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. Hydrotheiapija, elektrotherapija, in-halatorij, gimnastika za zdravljenje, k o p el j i z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož, med temi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) — Sezija od 1. maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo. bogastva dežele ali pa ugodne zemljepisne lege. O prvi točki sem razpravljal s posebnim ozirom na vzgojo trgovskega naraščaja že v letošnji 3. in 4. številki „Jugoslovanske borze“ v članku „Pomanjkanje boljših trgovskih moči“. Naravnih zakladov, najraznovrstnejših rud, premoga, gozdov, vodnih sil, redovitih poljan, bogate živinoreje in prp.d vsem zdravega naroda Jugoslaviji ne manjka. Cc bomo dobro gospodarili, so razvojne možnosti nedoglednc. In ko bi bili tudi najrevnejša dežela, dobro trgovstvo bi umelo povzdigniti našo državo na visoko gospodarsko in kulturno višino, ker imamo še tretji predpogoj uspešne, svetovne trgovine, imamo veleugodno zemljepisno lego! Pred očmi tu nimam samo sedanje Jugoslavije, nego celo balkansko gospodarsko enoto, trikotnik Trst-Kreta-Odesa. Ta kompleks leži med tremi deli sveta, Evropo. Azijo in Afriko, obdan je na zapadu, jugu in vzhodu od narode vezajočega morja, z notranjostjo Evrope na ga veže veletok Dunav, njegov rečni sistem in potom tega še drugi rečni in kanalski sistemi, ki se vedno bolj in bolj izpopolnjuje, posebno v Nemčiji. Ta lega na križišču svetovnih cest in vodna zveza skoro preko cele Evrope nam omogočata, da prevzamemo mesto posredovalca med temi deli sveta, zlasti med jugozapadno Rusijo, Malo Azijo in Evropo. Znanje zapadnih jezikov in osobito med Jugoslovani rastoče zanimanje za ruščino in Rusijo bo upostavo teh zvez močno podpiralo. Zlasti bogastva Rusije in Male Azije tvorijo neizčrpliiv vir za živahen blagoven promet, ki se bo vršil v prvi vrsti preko Odese. Carigrada, Trsta in Dunava. Od nas je odvisno, kdo bo ta promet vodil, kdo bo imel cd njega največje koristi, ali Balkanci, ali tujci. (Dalje prihodnjič.) Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. Deseturni delavnik v Bosni. V sarajevski trgovski in obrtni zbornici sc je vršila enketa delodajalcev radi uvedbe 10-urnega delavnika, kakor je bil med vojno ,da sc zviša industrijska produkcija. Belgrajska občina je zaprosila ministrstvo za promet, naj ji da na razpolago 600 vagonov za prevoz kamnitih kock v svrho tlakovanja bel-graiskih ulic. Ruska banka v Beogradu. Trgovinsko ministrstvo ie potrdilo pravila o ustanovitvi ruske banke, delniške družbe s kapitalom več deset miHionov dinarjev. Eden glavnih ustanoviteljev ie bivši ministrski predsednik v Denjikinovem kabinetu. ki je sam položil 5 milijonov francoskih frankov. Družba bo orioeliala na jadransko morie 14 svoiili parnikov ruske trgovske flote, ki so bili dosedai v Carigradu in bodo opravljali sedaj parobrodsku zvezo med Barom. Dubrovnikom in Skadrom. Družba bo nrimeljala skoro ves svoj ogromni materijal in poljedelske stroie. ki so bili namenjeni za gospodarsko obnovo južne Rusije in bodo ta materijal dajali kmetovalcem v Jugoslaviji. Rudarske pristojbine. Ministrski svet je sklenil. da sc povišajo rudarske pristojbine v pokrajinah. ki so bile pred voino v bivši avstro-ogrski monarhiji, ra so sedaj pripadle našemu kraljestvu. Privatne kompenzacijske kuočiie Z inozemstvom so popolnoma ukinjene. V ministrstvu sestavljajo statute proti visokim cenam. Za novi paviljon državne bolnice v Beogradu ie dovoljenih 15 milijonov dinarjev. Zgradil se bo tudi kirurgični paviljon in oddelek za medicinsko fakulteto beograjskega vseučilišča. Padanje cen za žito In moko. Iz Novega Sada poročajo, da pod vtisom dobrih izgledov za letošnjo letino stalno padajo tržne cene za žito in moko, zlasti pa za pridelke letošnje letine. Industrijska podjetja pod sekvestrom. Da se omogoči industrijskim podjetjem v Jugoslaviji, ki so sedaj še pod sekvestrom, nabaviti potrebnih sirovin ter z nepretrganim delom podpreti narodno gospodarstvo, je finančno ministrstvo odredilo da more generalni inšpektorat pooblastiti denarne zavode. da smejo daiati sredstva za plačila v inozemstvu izjemoma proti pravilniku tudi podanikom neprijateljskih držav, ki so lastniki sekvestriranih podjetij, ako jim je v tem primeru /potrebna zdrava valuta in ako to odobri državni komisar pri dotič-nem podjetju. ■1 »M 1 BIS (Zf HNSTOCHER - Erzeugung) razpošilja po pošti in železnici — na drobno in debelo , lv.fiöilol$ek,Rairap.]fel.laKe,$lDVBiiiia CENIKI BREZPLAČNO IN FRANKO Brzojavi: Sert Maribor. -- Telefon 265. samo po vagonih, dobavlja takoj: .........livna in izvozni Ivin Fei Seit. Marili, Ma tasta 21. ■S■■■■■■■■BDDBa■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■* BIBBBBBBBBBBBBeBBBIBBBBBBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBI Trebamo šest kilometara ■BBBBBBBBBB1BBB1BBBBBBBBBBB1BBBBBBBBBBBBBBBB» BB uskotračnih BB BB ■ B BB BB BB BB BBBBBBBBBBBBBBWBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBlBBBBBBBf BBBBBBBBBB1BBBBBBBfBBBBBBBBBBB BBBBBB«BBBBBBBeBBBBB»BBBBSBBBBBBBSBBBBBBBBBBB Molimo ponude, ako nužno i brzojavno. R. Jurčiča sinovi, Sisak. : FILIP š PRISTOU S črkoslikar S ■ ■ LJUBLJANA, ■ i Hotel pri Malitu ■ Kao tehnički savjetnik i nadzorni SAVJETNIK se preporočuje struč-njnk za velike i male obrate, željezne, celične i kovinske struke. Načrti za tvorničke naprave itd. F. Beguš, tvor. ravn., ŽRELEC - KORUŠKA. hiaäa Slala X X X X X X Najboljša mineralna voda Temnel vrelec, namizna voda Styria vreletmedicinalna voda Donatski vreler, medicinaloa voda najmočnejše vrste. Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje X X X X Bavnaleljslio ZMla Rogaška Slatina. Odkup tobaka. Uprava državnih monopolov je končala odkup tobaka od pridelovalcev vsega ozemlja. Odkupljenih je 8 milijonov kilogramov tobaka, od teh 5 milijonov samo v mejah bivšega kraljestva Srbije. Za trgovinske razmere med Jugoslavijo in Grčijo. V Beograd je prispel g. Kozinas, ki je najboljši poznavalec trgovinskih razmer na Balkanu. Namen njegovega prihoda je, pričeti v imenu grške vlade pogajanja z našimi merodajnimi činitelji o izboljšanju trgovinskih razmer med Jugoslavijo in Grčijo. Pregovori se bodo v glavnem tikali izboljšanja tranzita blaga preko Soluna in ostalih grških luk. Za povzdlgo svilarske industrije je finančni minister dovolil vsoto 5 milijonov dinarjev. V Pančevu se ustanovi glavno ravnateljstvo državnih svilam. Za upranika je imenovan g. Stevan Dijaški. Zadruga za preskrbovanje potrebnih krajev je osnovana z osnovnim kapitalom 30 milijonov dinarjev. Zadruga bo imela monopol za preskrbovanje vse države. Ta zadruga bo imela edina tudi monopol za izvoz odvišnih živil. Član zadruge more biti vsak naš državljan, toda prvenstvo imajo poljedelci, konsumne in poljedelske zadruge. Vsaka delnica znaša 5000 dinarjev, toda posamezni član more nakupiti največ 30 delnic. Na vsake tri delnice pride en glas. Zadruga bo preskrbovala s potrebščinami vojsko, kakor tudi oskrbovala vse potrebe države. Polovico članov uprave voli vlada, drugo polovico pa skupščina zadruge. Izšla je že ministrska naredba, po čije načelih bo rešena preskrba dežele in izvoz potom nove zadruge. Zadruga stoji pod kontrolo državnih oblasti. Z delovanjem prične z novo žetvijo. Uprava državnih monopolov bo tekom bodočega meseca pričela graditi tobačna skladišča v Strumnici, Radovištu, Velesu in Novem Sadu. Za zgradbo solnih skladišč v Velikem Gradištu je določenih 350.000 dinarjev, za skladišča v Uvcu in Kosovski Mitroviči 250.000 dinarjev in za skladišče v Novem Sadu 1 in pol milijona dinarjev. Inozemstvo. Pomanjkanje papirja v Avstriji. Ker primanjkuje v Avstriji papirja, se bo obseg listov v Avstriji znatno omejil. Novi avstrijski bankovci. Upravni svet av-stro-ogrske banke je sklenil, tiskati nove bankovce po 1000 in 10.000 K z visokimi številkami serije, da se odpravijo iz prometa ponarejene serije. Dosedanji lOOÜkronski in 10.000 kronski bankovci se bodo zamenjali z novimi. Avstrljsko-ruska trgovska družba je sklenila pogodbo z Ukrajino glede izmene blaga. Avstrija dobi za poljedelske stroje več tisoč ton moke in slanine. Družbi se je posrečilo, postaviti odvažanje teli živil iz Odese v Galac pod zaščito angleškega sindikata, iz Galaca na Dunaj pa pod varstvo mednarodne donavske komisije. Italijansko-nemška gospodarska pogodba. Kakor poročajo „Daily News“, je sklenjena med Nemčijo in Italijo gospodarska pogodba. Vsled sedanjega stanja italijanskega kurza priporoča ••Stampa“, da se plačila in zahtevki ne vršijo v švicarskem preračunavanju, temveč v markah in lirah. Kako se razvija češka industrija. Belgijska gospodarska misija je obelodanila svoja opazovanja po češki državi. Glede industrije navaja, da sc nahaja v čeških rokah 80 do 85 % industrije bivše podonavske monarhije. Češka ima sedaj 90 % tekstilne industrije, sladkorne 92. steklarske po, keramične 100, roka viške 65 % od tega, kar ic imela poprej habsburška monarhija. Mednarodna razstava vzorcev bo letos v Pragi wl 5. do 28. septembra. Razstavljeni bodo industrijski obrtni izdelki in drugo blago. Natanč-•'ejše informacije sc dobijo pri čehoslovaškem generalnem konzulatu v Beogradu (Krimska mica 7), dalje daje tozadevna pojasnila pisarna Kancelar prazskych veletrhu v Pragi. Prinoroč-bivo je, da bi se naše izvozne in uvozne tvrdke za to vzorčno razstavo zanimale. Čehoslovaško finančno ministrstvo naznanja, da bo vlada izdala državne zakladnice v skupnem zuesku ene milijarde kron. da sc odpravi stagnacija v bančnem poslovanju. _ Bančni zavod čehoslovaškega finančnega -ministrstva je zvišal diskontno obrestno mero od 5 lombardno obrestno mero pri državnih Papirjih od 5 in pol na 6 in pol %, pri drugih Papirjih pa od 6 na 7%. Poljska tovarna vagonov. V Ostrovi na Po-znanjskern se zgradi tovarna vagonov; gotova bo v 2 letih. Tovarna bo tako velika, da bo zaposlila do 8000 delavcev. Poljska vlada je že naročila I 23.000 vagonov, ki sc imajo izgotoviti tekom 11 let. Ogrski saharin. Ogrska kreditna banka ustanovi tovarno saharina, ki bo producirala dnevno 50 q saharina! Gospodarski odnošaji s sovjetsko Rusijo. Londonski poročevalec „Matina“ poroča o porazgo-vorih med medzavezniško gospodarsko komisijo v Kodanju in predstavftelji sovteske Rusije. Ruski delegat je izjavil, da Rusija ne poseduje ničesar, kar bi mogla izvažati. Samo žito je obljubljal za bodoče. Sedaj so menda vsakemu izvažanju na potu nepremostljive prometne težkoče. V resnici pa sovjetska vlada ni mogla kupiti zalog, ki so na razpolago, ker lastniki niso hoteli izročiti svojega blaga. Navodne velike količine masti, ki da so bile pripravljene za izvoz, so samo na papirju. Tudi platno, ki se izdeluje v Rusiji, se ne more nakupiti im eksportirati. Odstranitev mednarodnih finančnih težkoč. Tomos“ poroča, da bodo na mednarodni finančni konferenci, sklicani po svetu zveze narodov, v Bruselj, predložene nastopne rešitve za odstranitev mednarodnih finančnih težkoč: 1. dovolitev zasebnih kreditov kredita potrebnim državam s pogojem, da se bodo tekoči izdatki mogli ravnati oo razmerju dohodkov, izvirajočih iz davkov in drugih normalnih dohodkov; 2. prilagoditev vojne odškodnine premaganih držav po njih plačilni zmožnosti; 3. preskrba voznega gradiva, ki nai bi omogočilo normalno vzpostavitev izmenjave blaga: 4. določitev posebnjli jamstev, ki bi jih morale dati dolžne države za garancijo plačevanja obresti iu dolgov. Proti nacionalizaciji industrije sc je v imenu vlade izjavil Bonar Law v angleški spodnji zbornici. Kabinet bo nasprotoval takim stremljenjem, ker je blagostanje države posledica zasebne iniciative in ker bi bilo vsako oviranje te iniciative usodno za ves narod. Belgijska trgovska zbornica v Parizu je v navzočnosti francoskega ministrskega predsednika Millerauda in belgijskega trgovinskega ministra obhajala 30-letnico ustanovitve. V svojih govorih sta oba ministra poudarjala potrebo tesne zveze mod obema državama. Millerand je rekel: Belgija in Francija sta obe v Renu. Vsi veste, kakšno nevarnost pomeni to in koliko previdnost nam to nalaga. Nato je poudarjal, da se morajo čimprej napraviti načrti za trgovinske dogovore. Omenjal ic. da se bo v kratkem sklenila pogodba vlede luksemburških , železnic ter končal: Zanašati se smemo drug na drugega. Na programu mednarodne parlamentarlčnc konference so nastopne točke: L Draginjska kriza in nični vzroki ter mednarodni ukrepi za obrambo proti njej. 2. zračni transporti in odnošaii do med-narodne trgovine, 3. posledice meničnih tečajev na mednarodno trgovino, 4. proučevanje možnosti znižanja vozarine. 5. zenostavlienje državnih predpisov pri gradnii ladij, v kolikor prihajajo v poštev trgovske ladje, 6. odredbe in trgovinski odnošaii mod zaoadom in vzhodom. Preišnji predsednik angleške trgovinske zbornice v Parizu Walter Behrens ie stavil predlog, da bi zavezniki dali za plačevanje neobhodno potrebnih živil in siroviu za obnovo Rvropc v promet bankovce, za katere bi medsebojno jamčili. Te novčanice naj bi imele zakoniti kurz enega angleškega funta — 5 dolarjev ali 25 frankov ali 25 lir in naj bi smele biti v prometu samo v zavezniških državah. Ta mednarodni denar naj hi sc pod nadzorstvom Internacionaliziranega upravnega sveta uporabljal za nakup potrebniji živil in sirov in. Reševanje problema meničnih kurzov. Mednarodni trgovski konferenci je bilo predloženo troje sistemov za ureditev tega vnrašania, in sicer: ustanovitev mednarodnega zavoda, ki nai bi bil sestavljen iz zastopnikov vseli velesil in ki naj bi spravil zlate bone v promet: izdaja mednarodnega papirnatega denarja in znani predlog Walterja Behrcnsa. Po daljši debati je bil sestavljen redakcijski komite za izgotovitev končnoveljavnega predloga za c-dstranitev menične krize. Mednarodna trgovska konferenca sc je bavila med drugim tudi z vprašanjem transporta, nove ureditve .mednarodne trgovine in razvoja trgovskih o-Jnošaiev med zapadom in Balkanom. Tr-Kovska konferenca se ie v soglasno sprejeti resoluciji izrekla za zmanjšanje inflacije novčanic. za vzpostavitev zdravih denarnih razmer, za takoj-šnio ustanovitev rednih mednarodnih zvez v zraku in za razvoj gospodarskih odnošajev med zapadno Evrono in aliiranimi državami. V viorašaniu mednarodnega denarja se niso mogli zediniti, ker se je upirala Anglija. Zato se zavezniške vlade v dosebni resoluciji pozrvljcjo, da ustanove mednaroden odbor, v katerem bi bile zastopane tudi Amerika in nevtralne države in v katerem bi sc proučavala vprašanja valute, kreditov, transportov, oskrbovanja z živili in si-rovinami in delovnih pogojev. Komisija se je bavila tudi z draginjsko krizo m je sklenila zahtevati od zaveznikov, naj se ukrene vse potrebno, da se da deželam, ki so v vojni največ trpele, izdatna denarna in gospodarska pomoč. Konferenca je dalie sprejela predlog, ki naglasa nujnost, da se osnujejo nemudoma mednarodne letalske zveze. Na zaključni seji je bila sprejeta resolucija, v kateri je bila izražena želja, naj se versaileska mirovna pogodba glede raznili obnovitvenih akcij ne izpremeni. Dalje naj se obnovitvena komisija naprosi, da dovoli izdajati zlate bone, ki naj se razdele med dežele, ki so med vojno trpele škodo. O versailleski mirovni pogodbi se je razvilo živahno razpravljanje. Italijani so predlagali, naj bi bilo besedilo mirovne pogodbe sestavljeno v manj imperativnem tonu. V popoldanski slovesni zaključni seji je imel francoski ministrski predsednik Millerand nagovor, v katerem je apeliral na solidarnost narodov. Dejal je: „Noben narod ne more trpeti, ne da bi trpeli z njim drugi. Nesreča enega pomenia nesrečo drugega. Zato je treba poudarjati edinost na denarnem, industrijskem in trgovinskem polju, kakor tudi glede diplomatskih stikov. Zveza narodov se mora uresničiti.“ Prihodnji sestanek trgovinske unije, ki sc je udeleže tudi nevtralne države po lastni želji, se bo vršil v Lizboni. — Resolucija, ki je blia sprejeta na sklepni seji mednarodne parlamentarne trgovinske konference, obstoji iz dveh delov. V prvem delu sc vabijo zavezniške vlade, da sestavijo mednaroden komite, ki naj bi proučeval menične tečaje, kredite, transporte, oskrbo živil in pogoje za delo v vseh državah. Treba je, da vstopijo zastopniki pridruženih in nevtralnih držav v komite, da se doseže mednaroden sporazum z ozirom na dolgove zavezniških držav in osrednjih vlasti in da dože-nejo, kako bi se dalo na najbolj praktičen način premagati obstoječe težkoče. V drugem delu se najprej pozivijejo vse države k varčnosti v izdatkih. k dvlgnenju produkcije in li konsolidaciji svoje finančne politike.. Vlade naj zastavijo vse sile v to, da odpravijo valutno krizo, ki ne zadeva težko samo gospodarskega življa držav z zmanjšano valutno vrednostjo, ampak preti upropastiti tudi trgovino onih, ki imajo visoke menične tečaje. Resolucija izraža mnenje, da bi mogel hiti denar, ki ga mora plačati Nemčija kot reparacijo, podlaga in poroštvo mednarodnim operacijam za ureditev meničnih tečajev. Vendar pa naj se ne zahteva plačilo v obliki mednarodnega denarja, ker bi sc na ta način le še povečala inflacija bankovcev. Končno zahteva resolucija, naj sc n'e iz-preminjajo določbe versailleskc pogodbe glede reparacij in naj komisija za reparacijo odda oškodovanim državam zlate bone. ki jih mora plačati Nemčija po versailleski mirovni pogodbi. Države, ki so podpisale pogodbo, naj kolikor mogoče dosežejo predujme na te bone, končno morajo signa-tarne sile, pa tudi ostale države, ki so članice zveze narodov, brez razločka, ali so podpisale pogodbo ali ne, podpirati izdajanje in promet bonov. _______ Uvoz — izvoz. Prepoved uvoza luksusnega blaga. Ministrski svet je nedavno sklenil, da sc prepove uvoz luksusnega blaga. Ta prepoved pa ne velja za blago, ki je došlo do konca marca v kraljestvo in ki sc sedaj šc nahaja po raznih carinskih postajali. Istotako ne velja prepoved uvoza za blago, ki jc bilo do 31. marca odposlano. Uvoz tega blaga se more izvršiti do konca aprila. Seznani blaga, katerega izvoz v inozemstvo je prepovedan. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo uradno objavo, po kateri jc prepovedan izvoz nastopnega blaga: pšenice, ječmena, rži, ovsa in koruze; testa (tudi pečenega), fižola, sočivja, graha, krompirja, goveda in drobnice (v živem in zaklanem stanju), svinj (razen konj za klanje, katerih izvoz je dovoljen), svežega mesa, masti in jedilnega olja, sladkorja- m meda, volne, volnenih odpadkov in izdelkov, konoplje, lanu in njunih izdelkov, govejih, bivolskih in konjskih kož in njihovih izdelkov, sode in njenih izdelkov,, zlata, srebra, železa sirovega, polizdelanega in starega, žic. žebljev m mangänske rude, mineralnih olj. — Presežek tega blaga bo smela izvažati samo „Osrednja zadruga za preskrbo in izvoz“, katero, kakor znano, ustanavlja ministrstvo trgovine in industrije skupno z nekaterimi bankami. V to zadrugo bi imele po osnovi ministrstva vstopiti tudi poljedelske in konsumne zadruge, ki pa Barve za obleko! 100 zavojev K 75.— Pečatni vosek 1 kg (22 kosov) ... K 55"— Gladilni papir (Schmirgel-Papier) 100 k. K130'— Sprejmejo se zastopniki. Josip Junc, Zagreb, Demetrova ul.l4/l. Informacije o dobavnih virih zahtevajo razne tu- in inozemske tvrdke od na$emirave.Prosifflovsiedtega VSE jugoslovanske trgovce, obrtnike in industriice za sporočilo o delokrogu in izdelkih njihovega podjetja. - - - Oprava Jugoslovanske Borze“. Veletrgovina kolonijalne :: i specerajske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. Na veliko 1________________Na veliko i Trgovina cigaretnog papira i dopisnica Materijal za pisanje i risanje, tinte itd. (iiilElott Banalna knjižara i papirniia d. d. ZAGREB Preradoviiev trg broj 4 v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dohe po zmernih cenah pri tvrdki I nočejo vstopiti v zadrugo na kapitalistični pod-I lagi, kakor je ta. Prepovedan izvoz izdelanega tobaka iz naše države. Finančno ministrstvo objavlja uradno: V javnosti se je govorilo, da je uprava državnili monopolov odobrila, da dr. Aurel Scrtič iz Sarajeva sme uvesti 5 vagonov tobaka iz Albanije, da sc ta tobak predela v naših tovarnah v Sarajevu in da ga potem sme dr. Sertič izvoziti v Čelmslovaško. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra odlok upravnega odbora državnih monopolov o predelavi tobaka uničil kot za naš monopol popolnoma škodljiv in dovolil samo prevoz neizdelanega tobaka preko našega ozemlja. Pogodba z Avstrijo. Povodom tendenzioznili vesti, da je baje razveljavljena kompenzacijska pogodba med kraljestvom SHS in Avstrijo, je presbiro pooblaščen izjaviti: Razveljavljenje pogodbe temelji na določbah dogovora samega. S tem pa sc nikakor.ne ukinja izmenjava blaga med Avstrijo in Jugoslavijo. Nasprotno: razveljavljanje dosedanje pogodbe stremi za tem, da se izmenjava blaga opira na boljšo podlago kot doslej. Premogovne žile so odkrili pri Zillingsdorfu na Nižje Avstrijskem. Povišanje carinskih plačil. Kakor so te dni javili časopisi, je finančni minister odredil, da sc počenši s 1. majem računa 100 zlatih dinarjev za 200 srebrnih dinarjev ali za 800 kron. Doslej se je plačevalo pri carini za 100 zlatih dinarjev 560 kron. Sedaj smo dobili nov povišek, ki znaša v kroni proti prejšnjemu računu za 43 % več. Občutni povišek se bo seveda pokazal v povišku blagovnili cen v importu. Importna trgovina je zopet prisiljena računati z znatno višjimi stroški, posredno pa bo .udarjen le konsument. Pogoji za izvoz blaga v inozemstvo. Na podlagi člena 4 skleaa ministrskega sveta, IV, št. 4858 od 17. aprila t 1., ki ureja izvozno trgovino in ki je objavljen v „Službenih Novinah“ št. 91 od 27. anrila t. 1., sc določa, da se izvoz blaga v jnozemstvo more vršiti samo z nastopnimi tujimi valutami: ameriškimi dolarji, angleškimi funti, švicarskimi franki, francoskimi franki. belgijskimi franki, španskimi oezetami, holandskimi goldinarji, italijanskimi lirami ali grškimi drahmami. Ta tuja valuta se more položiti samo v čekih, ne pa v efektivnem novcu, izvzemši vrednost do 1000 francoskih frankov. Za način zavarovanja valute veljajo dosedanji predpisi, po katerih je delala inozemska centrala. Izjemoma se z ozirom na razlago v sklepu ministrskega sveta I. št. 3245 od 19. novembra 1919 in I. št. 12.614 od dne 5. aprila 1920 dopušča izvoz pekmeza in suhih sliv za dinarje, nemške marke in čehoslovaške krone. Podnis: Velizar Jankovič, finančni minister, I. št. 18.073, Beograd 28. aprila 1920. Med čehoslovaško in nemško vlado je sklenjena pogodba glede nrometnopravnih. tarifskih, prometnotehničnih in izvoznih vprašanj. Najvažnejše so določbe glede na uvoz v Nemčijo in prevoz skozi Nemčijo. Uvoz v gotovili mejah je prost. _______ Den ar sivo. Množina bankovcev v Nemčiji je v prvem četrtletju 1920 zopet zelo narasla. Ob pričetku vojne 1914 je bilo bankovcev v prometu za 1890 milijonov mark, torej še ne za 2 milijardi. Novembra 1918 ic bilo bankovcev v prometu za 16 milijard, sedaj jili je že za 45 -milijard. Pri tem je opomniti da je razen tega še v prometu kot drobiž za 13.7 milijard novčanic, ki jili izdaja posebni posojilniški zavod proti zastavitvi blaga. V celoti je bankovcev v prometu za 58.9 milijard. Francija ima bankovcev v prometu okoli 38 in pol milijarde. Po prebivalstvu pride na glavo v Nemčiji 1000 mark, v Franciji pa 1000 frankov. Na švicarski borzi velja francoski frank 34 do 35. marka pa 9 do 10 švic. frankov. Navzlic preobilju novčanic in slabemu stanju valute se zadnji čas Nemčija gospodarsko precej sistematično dviga. Industrija dela. promet teče. Devizna centrala na Dunaiu je bila že med vojno in po vojni ponovno predmet ostrili pritožb in očitanj. Dolžili so jo, da je brez vpliva na finančni trg in da mora kupovati tuj novac pod roko, če si hoče zagotoviti, kar potrebuje za državo in potrebe živilnih central. Vzdržala se je kljub temu. Nedavno so poslanci stavili zahteve, da naj se odpravi. Državni tajnik je odgovoril, da za enkrat na ukinjenje še ni moč misliti, ker bi z vzpostavitvijo prometa z valutami in devizami takoj -zopet šinile cene tujih novcev kvišku. V prvi vrsti zato, ker se je v narodu tako lastnega izdelka, dobb tu- In inozemsko bbbb manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska raipošiljalna * 8 Bili::: lili Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno. Hupi se za Čeboslavaško vsako množino vagonov ovile volne kakor tudi x olovskih in kravjih rogov po najboljši ceni. V kompenzacijo se dobi snkno za moške in ženske, steklo za šipe, porcelan in drobnarije. — Ponudbe z vzorci in ravedbo množine na zastopstvo FRAN KREPEK. Maribor, Tattenbachova ulica 11 Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni ured i car. posredovanje drž. žeijezn. SHS EMIL EICHORN I Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek 1. carinska agentura kr. glavne carinare I u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu I Špedicije svake vrste, uskladištenja, ocarinjenja, finan-i ci.alne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja I robe iz širokotračnih vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. , Preselenja u vlastitim patentiranim pokućtvenim koli ma. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta-Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16, 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452. TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD. i säe■■iNBEeueBiBiieeee j BBeBBBeBBBlSBBBaBBESSBBBBBeBBBBBBBlBB'• žmiTGARAGA MODERNA MEHAN. RADIONA Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratište automobila, opskrba sa benzinom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno i mjedno tokarenje. — Prima sve popravke au'omobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cijene najpovoljnije, izradba brza. Drugi odjel. Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-djevne i umjetne bravarske poslove, kao: oki-vanje prozora i vrata. Izradjuje razne željezne 1 ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te ■ sve druge poslove po narudžbi. — Izradba čestita i brza uz umjerene cijene MIRKO KAFKA ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon br. 22—28. ■ E e'i EEEEBBEEEEE ■" BSE EEEEEl 1EEEBEEEE8 ■EEEEEEEEEEEEEEBEEEEEEEESiEEEEEEEElEEEEEEEEEEEEEE ■eeieeeeeeeeoesiieeeeeeeibbeseeeeeeeeeeeeeeeeeeee zelo razpaslo nagnenje, kopičiti in skrivati tuje vrednosti. Kurz avstrijske krone, ki so ga z vsemi umetnostmi od 1.30 švic. franka zopet spravili vsaj na 3 franke za 100 kron, bi sicer zopet strmoglavili v valutni prepad. Ob prostem prometu hi za potrebe države in za nakupovanje hrane v inozemstvu sploh ne bilo dobiti potrebnih množin tujih valut in deviz. Avstrija kupuje srebrne in zlate krone. Avstrijska finančna uprava razglaša, da kupuje bivše avstroogrske srebrnike po 1 K za 20 avstr, kron, srebrnike po 2 K za 40 K, srebrnike po 5 K za 107 K, srebrnike po 1 gld. za 55 kron, srebrnike po 2 goldinarja za 110 K, zlate po 10 K za 360 K, zlate po 20 K za 720 K in zlate po 100 K za 3600 K. Trije vagoni novih jugoslovanskih ncvčanic so prispeli iz Pariza v Beograd. V kratkem se prične izmenjava starih avstroogrskih bankovcev, kolikor jih je še v prometu. Promet. Brzovozne zveze s Prago. Dne 1. junija bo pričel voziti ekspres Praga-Rim. Zveza bo dnevna in bo pot nastopna: Praga-Plzen, Ched-Monakovo-Verona-Boiogna-Rim. Pot bo trajala 44 ur. Vršijo se pogajanja glede ekspresa Pariz-Strassburg-Praga, ki bi skrajšal sedanjo zvezo med Parizom in Prago od 42 na 26 ur. Ekspresni vlak Dunaj-Trst-Zagreb-Beograd. Ekspresni vlak, ki se kuri s prekomorskim premogom, bo odslej v obeh smereh vozil trikrat na teden, in sicer z Dunaja juž. kol. ob 7.20 vsak ponedeljek, sredo in petek, in prihajal-na Dunaj juž. kol._ ob 22. uri vsak torek, četrtek in soboto. Zračni promet med Parizom in Londonom je redno uveden. Vožnja traja dve uri. Železniška prometna uredba. Prometno ministrstvo je izdelalo „izmjenu željezničke uredbe o prevozu putnika“. Po tej izmeni stopi dne 1. julija t. 1. v veljavo tarifa I. del (Željeznička saobraćajna uredba) za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga na železnicah v kraljestvu. Od tega dne dalje izgubijo veljavo §§ 1 do 40 „Uredbe o prevozu putnika i robe na srbskim državnim železnicama“ od 1. januarja 1908 in §§ 1 do 43 avstroogrskega pravilnika za železniški promet. Dalje velja rok 14 dni, po katerem stopi izmena tarif v veljavo. V veljavi ostane omejitev jamstva za izgubljeno ali poškodovano prtljago na železnicah. Za vsak kilogram izgubljene ali pokvarjene Prtljage se na progah severno od Beograda ter v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji plača po 12 dinarjev. Za proge v Srbiji ostanejo v veljavi do nadaljnega določbe „privremene tarife“ od I avgusta 1919. Južna železnica. Začetkom maja je bil na vseh progah južne železnice vzpostavljen celotni osebni promet v istem obsegu, kakor je bil pred izbruhom stavke. Razen tega vozijo tudi še vlaki: št. 35a in 36a na progi Ljubljana-Maribor in št. 509a in 502 na progi Zidanimost-Zagreb, nadalje vozita vsak ponedeljek in petek na progi Zidanimost-Zagreb brzovlak št. 512, vsak torek in soboto pa brzovlak št. 513, ta dva brzovlaka vozita kurzne vozove Dunaj-Zagreb in Dunaj-Beograd. Čas prihoda in odhoda vlakov je razviden iz stenskega voznega reda. Opozarja se pa, da odhaja vlak št. 39 po voznem redu od 1. maja ob 17., torej 30 minut pozneje, kakor dosedaj, in prihaja v Ljubljano ob 21.52. Avtomobilske zveze v Jugoslaviji. Ministrstvo za pošto in brzojav pripravlja -obsežen načrt za vzpostavitev avtomobilskega prometa med vsemi najvažnejšimi mesti v Jugoslaviji, ki ne leže ob železniških progah. S tem se bo omogočil hitrejši promet potnikov. Ministrstvo namerava napraviti avtomobilske zveze med nastopnimi mesti: 1. Oto-čac-Bos. Novi-Gospic, 2. Knin-Sinj-Capljina-Tre-binje, 3. Cetinje-Tuzla-Valqevo-Kraljevo, 4. Kur-šumlija-Niš-Peč-Kumanovo, 5. Palanka-Špič-Koča-ne-Prizren, 6. Višegrad-Mokragora-Valjevo, 7. Knin-Skradin-Vodice. Računajo, da bodo te avtomobilske zveze znašale preko 20.000 km. Razglas. Z 1. oktobrom t. 1 se oddajo v najem prostori za trgovino v mestni hiši, v Ptuju Florijanski trg 1. Ponudbe vpošljejo na naslov „Mestna uprava“. Ptuj do 15. maja 1920. Hali oglasi. Prazne steklenice parfumske kupi po najvišji ceni 1. C Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Korespondent zmožen slovenskega, nemškega, francoskega in angleškega jezika kakor tudi vseh kon-torskih del išče primerne ga mesta v Hrvatski. Do-p si se prosijo pod „K B.‘ na upravo. Organizator z vsestransko trgovsko izobrazbo zmožen popolno več slovanskih, dalje nemškega, italjan-skega in deloma tudi francoskega jezika išče njegovim sposobn stim odgovarjajoče stalno mesto. Dopisi pod „Reprezentant" na upravo lista. mond“ na upravo. Elektromotor 300 — 400 voltov, enakoimenski t 'k, od \'l2 — 4 HP se kupi. Dopisi pod „1. C. K.“ na upravo. Želim vstopiti kot sodelujoč družabnik, s približno K 30 000'— , po po j trebi tudi z več, najraje v že obstoječe podjetje poljubne stroke. — Sem j vsestransko Lgovsko na-1 obrazen, obvladujem tudi franc, in rušč., sem dober organizator itd. Ponudbe 1 pod „‘27 let“ na Anončno ekspedicijo Al. Matel-č, Ljubljana, Kongresni trg 3. Zamenjam dunajsko trgovsko hišo za primerno v Ljubljani. Dopisi pod „Dunaj“ na upravo. Kupi se večjo množino krede (Schlemkreide). Ponudbe pod „Kreda* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Pisalni stroj „Hamond12“ z vidno pisavo in polkro-glo tastaturo v dobrem slanju, malo rabljen se proda Ponudbe pod „Ha- Tvernice poljedelskih strojev so na prodaj v Čehoslovaški republiki.— Dopisi pod „Praga“ na upravo. Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo osebno — po pošti in v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu stare slamnike in klobuke za gospode in dame. Suho skladišče oziroma tudi prostore za ureditev istega iščem proti dobremu plačilu. Ponudbe pod „Skladišče* na upravo. Oddam lokal v Brodu n/S. onemu, ki bi se hotel udeležiti kot kompanjon z kapitalom 250.000 K. Prednost imajo v steklarski ali porcelanski stroki iz-vešbani Dopisi pod „T. S.“ na upravo lisia. Industrija kravate i pregača I M int lir. 17-62 , Z; Boškoviteva ul. 3 | nudi veliko izbiro vsakovrstnih ovratnic in veliko izbiro Samonavelikol vsakovrstnih predpasnikov. Samo na veliko! Zagrebška borza. liti h Vrednota Kurz 5./V. V Kurz 10./V. v Kurz 15./V.V Kurz 30./V. v ■Uti •2 s-1 denarju denarju blagu denarju blagu denarju blagu — — 4°/o državni boni kraljevine SHS s prem. — — ^«/o » » * „ . . . 41/20/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . — — — — — — 14 Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 2050'— 2500,— 2200 — 2250 — 1600 — 1625 — Hrvatska banka, Zagreb 400 400 250 200 200 400 400 400 000 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 2580 — 2600'— 2470 — 2500- 2300 — 2320 — , splošna kredit, zav., Zagreb „ fiOO'.- 605*— 575- 585 - 555 - 565 — 3 „ poljedelska banka* Zagreb 245'- 250'— 240'- 245-— 225'— 230 — 13 e zem. hipotek, banka, Zagreb . 400'- 390'— 40')'— 390'— 395- r> trgovska banka, Zagreb . 385'- 390- 365'- 370- 366 — 370'— 18 „ zemaljska banka, Osijek . . 860 — 887'- 860 — 765 — 780-- Jadranska banka 4550 — 4600'— 4500'— 4700'- 4300'— 4500'— 30 Ljubljanska kreditna banka najnov. e. . 1700-— 1750-- 1825 — 1875- 1750'- 1760- 8 Narodna banka, Zagreb 775 — 800 — 790- 800- 790'— 800‘— 100 400 500 200 200 340 Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 13500'- 13700'— 13650'- 13750 — 13150- 13250 — Riječka pučka banka, Rijeka 925 — 960'— 920'— 950- 855'- 880'— „Croatia6, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik 13500- 14000- 15700'— 15000'— 10000,— 16 Osječka strojna tovarna, Osijek 1140- 1200'— 1200 - 1150- 30 „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 2000-— 2750 — 2000'— 2075 — 1850'— 1900- Devize: — London 1 funt 630 — — Praga 100 kron 258- 260'— 200'— 264 - 260'— 262'— — Pariz 100 frankov 1050- 1010 — 1020'- Curih 100 frankov 3100'— 3150 — 2900 — 2800- Wien 100 kron 70-5 71- 67'- 68'— 60'- 61'— Valute: — Dolarji 100 13400- 13700 — 13300—* 13800'— 12400'— 12800'— - — Bolgarski levi 100 Čeho-slovaške krone 100 • 238 — 200 — 245'— 235- 248'— 252 — Francoski franki 100 1000'— 960'— 1050 — 1020'— 1 Napoleon d’or . . . 570- 480'— 500-— 480 — 490'- Nemške marke 100. . . 278'- 280*— 276'— 280'— 285'— 287'— Romunski leji 100 .... 265'- 2:0- 270- 272'- 272 - 275'- — Avstrijska krona - 700- 68'— 690 — 700 — 64- 700'- 720*— razmnožuje strojno iruüuo pisanje (risbe, noto) putem noiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl.plo$fe Zabtievajte cjenik i uzoke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljevinu SHS ŠELEliBIGOVA ULICA $T. 711 jp ELEKTROTVRDK« | IJVETLA"! Ljubljana, Mestni trg 25 ^ UlIBLJHilll. žvonarska ul. 9 se ptiparoča za večja in manjža v to strnkii spadajoča dela. (S)e Baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti VELIKA IZBIRA! : NAJNOVEJŠE SESTAVE! 0>..5 II Notter i drug ZAGREB Telefon 9-27. Mica 25/1 ra mi Ämerikanskog uredskog namjeitaja: pisaćih stolova, registratur-ormara, fotel.a, ormarića za sps:e i. I. d. Club - garnitura gospodskih soba. Pisaćih strojeva svih sustava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje i umnožavanje. Blagajna sigurnih proti vatri i provali. Vlastita mehanička radiona za popravke svih u tn strukn zasiiecaiučili strojeva. iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, vel kost 30X35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. 7 Idtali 1,13,053 ,i|ia’kom|ll8tni 2 rezetv'7 Intll mntnria 1/200 HP.BcelindnrUočnopoprav- L Itjluli nimi deli, po K 150.000 a. v. £ iclui. Illululjd, Ijen,skoraj nov,skop K 150.000a.v. (E r, 760 x 100 1, rabljene 3 me ziatiie mi i [im skupaj K 80.000 avstr. velj. — Dopisi se prosijo na Motorfahrzeugzentrale Heinrich Müller iun. WIEN, XVI, Brunnengasse 5. iste dimenzije Svježa jaja preporučam poštanskim pouzećem. Cijena za 100 komada K 80'— bez pako-vanja i poštarine. L. Noušak Bos. Dubica. ELEKTROS URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON VLADIMIR NOVAK ZAGREB Frankopanska ul. 8 Telefon interurb.3-31 - Brzojavi: „Elektronovak11 Zagreb UREDJUJE: Električne centrale i sve vrsti pogona za električnu rasvjetu i prenos sile itd. izdeluje ŽVEPLENO KISLINO :::: SOLNO MODRILNO ESENCO :: RAZNA ČRNILA SUPERFOSFAT