}■> i ' GLASILO SZDL ZASAVJA Zasov4ki TEDNIK TRBOVLJE, 24. JUN. 1964 — ST. 26 — LETO XVII. — 20 MN 1 VAŠ PRIJATELJ ZASAVSKI TEDNIK ODSLEJ VSAKO SREDO! Tov. Miha Marinko sprejel predstavnike IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM STIMULATIVNA MERILA TUDI ZA STROKOVNJAKE Na posvetovanju v Velenju, ki je bilo prejšnji teden, so razpravljali o nagrajevanju v delovnih organizacijah. Ugotovitve posvetovanja se zdijo posebno pomembne predvsem zato, ker so udeleženci sklenili, da je treba v vseh delovnih organizacijah v najkrajšem času uvesti spodbudna merila tudi za nagrajevanje strokovnih služb. V številnih delovnih organizacijah so doslej uvedli razne sisteme nagrajevanja bolj ali manj le za neposredne proizvajalce, medtem ko so bili strokovnaki plačani na osnovi vnaprej dogovorjenih osebnih dohodkov. Taka dvojnost v nagrajevanju pa nikakor ni prispevala k večji prizadevnosti strokovnih služb v podjetjih. Mnenje, da meril za nagrajevanje po vloženem delu v strokovnih službah ni mogoče najti, ni točno. V nekaterih organizacijah v državi so že uvedli sisteme, na osnovi katerih nagrajujejo strokovnjake in druge osebe, ki so zaposlene v tako imenovanih skupnih službah podjetja. Analiza je pokazala, da so dosežki v teh kolektivih precej boljši, kot so bili prej. saj strokovnjaki zdaj prizadevneje sodelujejo pri boljšem izkoriščanju rezerv, uvajanju racionalnejše proizvodnje itd. V. hrastniškc občine iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM (k) LJUBLJANA. — Pred dnevi so predstavniki hrast-niške občine: predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič, sekretar ObK ZK Janez Zahrastnik in predsednik ObO SZDL Martin Klinar obiskali sekretarja CK ZKS — Miha Marinka. Razgovor se je nanašal na razvoj hrastniške komune v pogledu industrije in družbenega standarda, pri čemer so predstavniki občine podrobno seznanili tovariša Marinka b trenutnem stanju in prizadevanjih za hitrejši razvoj družbenega standarda v komuni. Velik del razgovora pa se je nanašal tudi na praznovanje občinskega praznika in dneva rudarjev, pri čemer je tovariš Marinko posredoval svoje spomine iz revolucionarnega gibanja rudarjev v zasavskih revirjih. Na zaključku pa so predstavniki občine povabili tovariša Marinka na praznovanje v Hrastnik. Obiski pripadnikov JLA (an TRBOVLJE. — Zadnjo nedeljo so pripadniki JLA — graditelji nove Zasavske ceste — obiskali mladino v vseh štirih zasavskih občinah in si skupaj z njo ogledali v Trbovljah Cementarno, Strojno tovarno, Elektro livarsko industrijo ter vhod v rudnik in nekatere rudniške naprave; v Zagorju ob Savi Tovarno eksplozijsko varnih elektro-naprav »TEVE-VARNOST« in rudniško separacijo; v Li- 2e več kot mesec dni so pripadniki naše JLA spet na grad-tiji Predilnico in Industrijo usnja Šmartno; v Hrastniku bišču nove Zasavske ceste. Pred dnevi smo jih obiskali, pa Steklarno in Tovarno kemičnih izdelkov. Reportažni zapis z obiska objavljamo na straneh 6 in 7. Ob tej priložnosti s'o predstavniki zasavske mladine seznanili graditelje nove Zasavske ceste z življenjem i-n razvojem posameznih zasavskih občin; ob obisku v delovnih organizacijah pa so razpravljali o nagrajevanju, samoupravljanju in delu organizacij ZMS. Govoril bo Sergej Kraiger (k) LJUBLJANA. — Pred dnevi je v prostorih skupščine SRS tovariš Sergej Kraigher sprejel predstavnike občine Hrastnik, predsednika Milana Babiča in sekretarja ObK ZK Hrastnik Janeza Zahrastnika. V razgovoru, ki se je nanašal na problematiko razvoja hrastniške občine, so predstavniki zaprosili tov. Sergeja Kraigherja, da bi govoril na slavnostnem zborovanju ob praznovanju ob- činskega praznika in dneva rudarjev. Tovariš Sergej Kraigher se je vabilu odzval, kot smo zvedeli, pa pričakujejo v Hrastniku na dan praznovanja tudi številne predstavnike republiških in zveznih forumov. V HRASTNIKU 3 KRAJEVNE SKUPNOSTI Občani so se na zadnjih zborih volivcev odločili , za ustanovitev treh krajevnih skupnosti, in sicer Hrastnik — zgornji del, Hrastnik - spodnji del in i Dol pri Hrastniku._________________i V Cementarni Trbovlje so do konca maja proizvedli 79.996 ton cementa oziroma 10 odstotkov več kot v istem razdobju lani. Povprečna dnevna proizvodnja na zaposlenega znaša letos 1,63 tone. Na sliki: precej cementa odpeljejo iz Trbovelj tudi e tovornjaki. V Hrastniku so na zborih volivcev, ki so jih zaključili 16. junija, razpravljali tudi o dosedanjem delu stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov. Po podrobni proučitvi dosedanjega dela in nalog so se odločili, da naj bi v prihodnje na področju občine Hrastnik delovale tri krajevne skupnosti, in sicer Hrastnik — zgornji del, Hrast-pik — spodnji del in Dol pri Hrastniku. Na zborih volivcev v , , volilnih enotah Boben-Ce- i i če, Podkraj — spodnji del, 1 ] Krnice-Šavna peč, Mar- , i no-Unično, Turje-Gore, ' Kovk in Kal pa so občani ] ] izvolili stalna predsedstva 1 j zborov volivcev, na kate- i i re bo prešlo premoženje ] J dosedanjih krajevnih od- j borov, podobno kot na krajevne skupnosti pre- , možen je dosedanjih sta- j novanjskih skupnosti. P. i W< ZADOVOLJIVI REZULTATI OB KONCU MAJA JE B |[,A INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V TRBOVLJAH - V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM — VEČJA ZA 37 •/•; KOLIČI NSK1 OBSEG PROIZVODNJE PA ZA IV/. KLJUB TAKIM USPEHOM PA NI BIL DOSEŽEN PLAN KOLIČINSKEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE ZA PRVIH PET MESECEV. Delovne organizacije s po- do konca maja dosegle 9,264 dročja trboveljske občine so BREZ VOZOVNIC NA MOTORNO! V torek, 16. junija, je prišlo na motorni vlak, ki odpelje okrog 18. ure iz Trbovelj proti Ljubljani, več potnikov, ki niso Imeli voznih listkov. Sprevodnik je zahteval, da plačajo tudi kazen, vendar so potniki pojasnjevali, da niso mogli kupiti voznih listkov, ker ni bilo blagajničarke. Zakaj ni bilo blagajničarke, ni mogel nihče povedati? -K. milijard din fakturirane realizacije, s čimer so presegle planske naloge za 1,2 "/•; vnovčena realizacija je bila dosežena v višini 8 milijard 309 milijonov din. V prvih petih mesecih je bilo izvoženo za 419.630 dolarjev izdelkov; za Investicije pa je bilo porabljeno 315,220.000 din, kar predstavlja 15,6*/« letnega plana Investicij. Termoelektrarna je do konca maja dosegla 40,6 */• letnega plana količinske proizvodnje; v maju pa je bilo proizvedeno 8,814.450 kWh električne energije. Na rudniku Trbovlje—Hrastnik se Je v primerjavi z lanskim letom povečala fakturirana realizacija za 6 V«; količinski plan proizvodnje pa delovna organizacija m dosegla. Skupaj pa je bilo do konca maja nakopanih že 506.000 ton premoga oziroma 5,000 ton več kot v istem razdobju lani. Strojna tovarna Trbovlje je maja izpolnila operativni plan; v primerjavi z lanskim letom pa je povečala količinsko proizvodnjo za 16 ‘V«. V razdobju januar—maj je STT izvozila za 351.014 dolarjev izde.kov. Cementarna je v prvih petih mesecih letos proizvedla Trbovlje 79.996 ton cementa oz. 38 */• več kot v enakem obdobju lani; kljub temu pa je za 3,5 •/• pod planskimi predvidevanji. Oskrba z reprodukcijskim materialom še vedno ni najboljša ; predvsem primanjkuje Tovarni polprevodnikov i e-predukcijski material iz uvoza; ELIT pa primanjkuje domači reprodukcijski material. Rudniku rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik in Strojni tovarni pa primanjkuje tudi delovne sile. Ob koncu maja so delovne organizacije na področju Trbovelj zaposlovale le 2,8 V« več delavcev kot lani. Počitniški dom ZB na Velem Lošinju Lepo bo? ee bo tako Urbanistična razstava je odprta že več kot teden dni in precej ljudi si jo je že ogledalo. In kaj sodijo obiskovalci razstave? Šla sem tja in izbirala »žrtve«. Starejši zakonski par se mi je zdel kar primeren. Ničesar ni bilo, kar bi samo preletela, vse sta si ogledala, za vse sta se živo zanimala, spraševala za vse podrobnosti in bila očitno navdušena. — Piševa se Murn, Ivanka in Karel, sta mi rekla in dodala, da je vse zelo lepo. V glavnem je govoril mož, dejal je, da je pač Trboveljčan, da ga zato vse zanima, posebno načrt pokopališča, kjer je njegova rojstna hiša, ki jo bodo zdaj podrli. — Prej je bilo slabo, zdaj pa vse napreduje; nisem več mlad in rad bi dočakal še vsaj izgraditev Trga revolucije pa nekaj novih cest. Zaupno mi je povedal, da je sin dobil avto in da bi se prav rad vozil, še raje pa po boljših cestah. Oba sta prepričana, da je takšna razstava zelo pomembna, da se ljudje zanimajo za to, in ob koncu bi še želela, da bi se vse to, kar' sta si ogledala na razstavi; tudi uresničilo. Zdaj sem pa hotela zvedeti še. kaj mislijo mladi. Dva fanta sta že precej časa hodila sem in tja, večkrat sta se ustavila in živahno debatirala pred kakšnim načrtom, risbo ali sliko, ki jima je bila še posebno všeč. Mlajši, je rekel: »Vidiš, to se pa dobro vidi. Tu je knjižnica, tu železniška postaja. Ja, ta postaja je pa res »fajn« narisana.« Povedala sem jima, da potrebujem njuno izjavo za »cajtnge« in predstavila sta se: Borut Kuhar, 16 let, in Marjan Volaj. 14 let. — Najbolj mi je, všeč bodoča ureditev Trga revolucije, je rekel starejši, pa tudi mjajši se je s tem strinjal in še dodal, da je prav zanimiv stolpec za porast prebivalstva, ureditev kolodvora in priključki na Zasavsko cesto. Nato sta rekla, da bo potem v Trbovljah vse zelo drugače in pristavila: — Lepo bo, če bo tako! N. D. V začetku lanske turistične sezone je Zveza borcev kupila na Velem Lošinju staro hišo v slabem stanju pa na zelo lepem mestu. S sprednje strani je le nekaj metrov do obale, zadnja stran pa je prav blizu stare trdnjave oziroma »kule«, zgrajene leta 1455 v obrambo pred Benečani. Bilo je potrebno celo leto, da je nastal dom, kakršen je sedaj. Ze na zunaj zelo prijeten, s svetlo fasado in svetlo rjavimi polknlcami, s ploščadjo, na kateri stojita dve mizi s stoli, je še prikupnej-ši v notranjosti. Vse sobe so lepo prepleskane, na novo opremljene, vendar se vsakdo še najbolje počuti na dvo- rišču, ki je nekakšen atrij —. ograjen z vseh strani. Po stopnicah pridete do domiselno Iz kamnov zgrajene, na pol odprte jedilnice, kjer ni nikdll pTevroče, ker sonce do tja ne more.- V ozadju, za mizami in stoli, je bife, kjer črnolasi Mariji ne zmanjka dela, ko pa je tako NA POSVETOVANJU V TRBOVLJAH SLABA UDELEŽBA V ponedeljek, 15. junija, je bilo v Trbovljah v klubu Svobode II. posvetovanje o programu RTV, o sodelovanju s društvi Svobod, klubi In šolami. Posvetovanja so se udeležili Draga Rogel, programski vodja RTV, ing. Pipan In pomočnik direktorja RTV. Vendar pa posvetovanje zaradi preslabe udeležbe ni potekalo tako, kot je bilo predvideno In so se vsi navzoči razšli že po slabi uri. Ker zaradi tega niso mogli skleniti nič dokončnega, so se dogovorili, da bodo v prvih dneh septembra organizirali na Izlakah dvodnevni seminar, kjer se bodo obravnavali vsi problemi v zvezi s programom RTV ip sodelovanjem društev v širšem, zasavskem merilu. Na posvetovanju so zaenkrat ugotovili, da je nujno pptrebno medsebojno sodelovanje, izmenjava mnenj in predlogov in da naj bi se v ta namen ustanovila sekcija, ki bi služila čim plodnejšemu sodelovanju. N. D vroče in je zmeraj kdo žejen. Bila sem na otvoritvi in pravih gostov, ki bodo tu preživljali 10 dni svojega dopusta, še ni bilo. Prišli so šele naslednjega dne, ko sem že morala odpotovati, in mr o svojih vtisih niso mogli še ničesar povedati, ker so bili tam komaj dve uri,, vendar se je-vsem videlo, da se zelo dobro počutijo. No,, če že vse drugo odštejem (lepo, urejen dom, dobro kapljico in morje), je tudi sopce skrbelo za dobro voljo in ne tako, kakor v Zasavju v tem času — dež za slabo.. Sedaj je »led že prebit«. Prva Izmena se bo kmalu vrnila domov, če se že ni, da naredi prostor naslednji Izmeni, in ne verjamem, da je kdo med njimi, ki ne', bi še nekaj časa ostal. Na Velem Lošinju se najde za vsakogar nekaj. Cez dan sonce in morska voda pa dobra hrana v domu; proti večeru je* spet zelo prijetno sedeti pred domom in opazovati »promenado« pa tudi plesati se da. Ce se kdo rad ,zdvrti, se odpravi do »Sla-venije«, kjer je na velikem vrtu in plesišču zmeraj polno. Orkester večkrat zaigra tudi kaj slovenskega — polko in valček, saj je tukaj vsako leto več Slovencev. N. D. Kot^ smo že poročali, so na Velem Lošinju pred dnevi izročili namenu nov počitniški dom za člane Zveze borcev. Na letovanja je že prva izmena članov ZB. v kratkem pa bodo odšli na Veli Lošinj tudi drugi člani ZB. Na sliki: Veli Lošinj. < Obveščamo občane na območju Zdravstvenega doma Hrastnik, da bosta v v mesecu juliju poslovali samo dve splošni ambulanti in sicer zaradi koriščanja rednih letnih dopustov zdravstvenega osebja. Zaradi tega prosimo občane, da koristijo zdravstvene intervencije v navedenem času le v nujnih primerih. Uprava ZD Hrastnik Priprave za praznovanje v Hrastniku V Hrastniku se skrbno pripravljajo na praznovanje občinskega praznika — 3. julija. Sedaj je že znano, da bo na praznični dan slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril tov. Sergej Kraigher, ki bo tudi odkril nov spomenik borcem NOV. Slavnostna seja bo v domu Partizana. Istega dne bodo slovesno pričeli tudi s III. fazo rekonstrukcije Steklarne. Dan pred praznikom pa bo dija Santjurc in tov. Sergej otvoritev urbanistične raz- Kraigher, stave in odprtje rekonstruirane ceste skozi Dol. Središče Hrastnika — novi Trg revolucije — počasi že dobiva novo podobo Ko smo se prejšnji teden mudili v Hrastniku, smo videli, da delavci hite z urejevanjem okolice, vse pa je pripravljeno tudi že za postavitev novega spomenika na Trgu revolucije, ki ga bodo odkrili 3. julija. Prisilne uprave v -Sijaju" konec V prazničnih dneh bo tudi ves Hrastnik prazničen. Posebni odbori skrbno pripravljajo zunanji izgled doline, x ... . . « „ še posebej objektov delovnih nnqe*eni »SDOM V Zadnjem obdobju V »SljOJU« SO tCUCSni, Ha SO tlEIC' organizacij in ustanov. Glav- .. . e . _________ i_: uti™ .»nalimtn 90 inniin Irmi- ni odbor za praznovanje občinskega praznika in dneva industrijo in obrt rudarjev bo pripravil tudi tovariško srečanji z vsemi hrastniškimi prvoborci in organizatorji gladovne stavke 1934. leta, katerega se bosta udeležila tudi tov. Li- Hrastnik vali odpravo prisilna uprave, ki je bila vpeljana 29. junija lani samoupravljanje Svet za Skupščine občine Hrastnik je po podrobni analizi poslovanja sklenil predlagati Skupščini občine Hrastnik, da sprejme sklep o ukinitvi prisilne uprave v delovni organizaciji »Sijaj«, razsvetljava — galvanizacija Hrastnik, ki je bila vpeljana s sklepom skupščine občine Hrastnik dne 29. junija 1963. Pred skoraj letom dni je hrastniška občinska skupščina sprejela tak sklep spričo dejstev, ker delovna organizacija ni bila likvidna in ni imela kritja za plačilo zapadlih anuitet, proizvodnja ni bila organizirana, de- lavsko samoupravljanje se ni uveljavilo in se je celo dogajalo, da so organi samoupravljanja sprejemali sklepe, ki so bili v nasprotju z veljavnimi zakonskimi predpisi. Svet za industrijo in obrt Skupščine občine Hrastnik je ob analizi poslovanja od ju- Hrastniške živilske trgovine Pred nekaj dnevi sem bila v Ljubljani in sem občudovala založenost tamkajšnjih živilskih trgovin. Tam dobite vse in vam ni treba iti posebej niti v delikateso niti v trgovino s sadjem, saj imajo sezonskega sadja vselej dovolj, sedaj v glavnem češnje in banane. 0 Res ne živimo v glavnem mestu republike, pa zato še ni rečeno, da se morajo Zasavčani odpovedati skoraj vsemu, kar imajo Ljubljančani na razpolago Ker me je zanimalo, kako je s tem pri nas, sem si šla najprej ogledat živilske trgovine v Hrastniku. # Poslovalnica »Živila« razkazuje v izložbi same pralne praške in sem morala Še enkrat pogledati na napis, če je to res trgovina z živili. Živil sicer razen tega še vse polno drugih stvari, med,njimi tudi velik kup cigaret, le kakšne salame, sira in je še toliko, ne predstavljajo delikatesne trgovine v celoti, le-ta mora biti založena s svežimi stvarmi, na primer z raznimi vrstami salam, klobas, šunk in paštet, z več vrstami sirov, s /solatami (vse morajo biti sveže pripravljene), kot na primer francosko ali rusko stari stavbi je še najmanj prikupna od vseh, tako da gre človek tja res samo takrat, kadar mora oziroma kadar nima časa, da bi šel kam drugam. Že sicer neprijazno trgovino pa še kazijo razna »tihožitja«, kat na primer polica, kjer »skladno počivajo« gnili kosi limon, z podobnega, kar vendar obloženimi jajci pa s pre- zavitek pralnega praška tudi sodi v takšno trgo- kajenimi ali mariniranimi in vrečka sladkorja, pa ribami in še z vsem mo- tudi večji ali manjši kosi gočim. Saj sploh ni res, odrezane salame, Ri ležijo da ljudje vsega tega ne bi kar tako na kosu papirja, kupovali. Le pričeti je treba in še kako bi^ šlo v denar, saj Zasavčani niso nobena izjema in' prav tako cenijo dobre stvari kot kdorkoli drug. # Na koncu sem st ogledala še poslovalnico vino, ni bilo. # Zraven, v isti stavbi, je »Delikatesa«. Nočem je spet primerjati z ljubljanskimi, vendar to sploh ni nobena delikatesa. Kakor se koj drugod zgodi, da se med vsemi stvarmi, ki so na razpolago, ne moreš odločiti, kaj boš 5 čil .. c...... -........ kupil,- se tu spet ne da -------------- ------------ res ni bilo dosti, v glav- odločiti, ker je izbire pre- »ŽivHa-galanterije« na konzerve in malo Konzerve, pa če jih hribu. Ta poslovalnica v niso ravno lep okras, da o higieni ne govorimo ® Sicer so bite prodajalke prijazne v vseh trgovinah, vendar: ni do- volj, da so v trgovinah prijazne prodajalke, treba je tudi, da imajo kaj prodajati. N. D. nem razne ■ ■ U a a a a a a a a a a S lija 1963 naprej ugotovil, da so bili doseženi tako v proizvodnji kot drugod takšni uspehi, da je mogoče odpraviti prisilno upravo. Tako se je npr. celotni dohodek v prvih treh mesecih letos — v primerjavi z istim obdobjem lani — povečal za 68.5 »Ze: dohodek za 112,5"/«, čisti dohodek za 131 •/« in ostanek za bruto sklade za 78 */«. Znatno se je izboljšala organizacija dela; pa tudi medsebojni odnosi v kolektivu so se občutno izboljšali. O predlogu za prenehanje prisilne uprave v hrastniš-kem »Sijaju« je v soboto razpravljala tudi Skupščina ^občine Hrastnik in soglašala z ugotovitvami sveta za industrijo in obrt. S. ZBOR VOLIVCEV V petek je bil zbor volivcev za teren Dol — desni del, na katerem so se volivci povhalno izrazili o delu dosedanjega krajevnega odbora, soglasno pa so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku. Občani so potem, ko jim je bil obrazložen osnutek statuta, tudi potrdili statut krajevne skupnosti. — Volivci so izrazili zadovoljstvo, ker se urejuje cesta na Dol, kritizirali pa so preskrbo z mesom, ki ni najboljša. D. M. leeeeee Pomemben dogodek v kulturnem živlenju IV sebeiD je na Izlakah začela z delom I. zagorsko-izlaška slikarska kohnijG - Zagorjani želijo, da noj bi postala kolonija v prihodnje furtaijera oblika zbiranja slikarjev iz Slovenije, pa tudi iz Jugoslavije. 4. JULIJA NA MEDIJSKEM GRADU \ VALVASORJEV DAN ' Na pobudo likovne komisije pri zvezi kulturno prosvetnih organizacij zagorske občine je skupščina občine Zagorje ob Savi prejšnji mesec sprejela sklep, da ustanovi na Izlakah nad Zagorjem ob Savi slikarsko kolonijo. ! Prva zagorsko-izlaška slikarska kolonija je zadnjo Soboto dopoldne že začela z delom. Ob začetku dela kolonije je bila v Medijskih toplicah manjša slovesnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno-poliličnih 'Organizacij zagorske občine. 1 Zbrane je uvodoma pozdravil Nande Ilazboršek in orisal bogato tradicijo kulturnega življenja v zagorski ožini in namen slikarske morje kolonije, ki naj bi bila nadaljevanje teh. Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Dušan Kolenc je v pozdravu slikarjem naglasil, da Zagorjani žrli,jo, da naj bi postala v prihodnje ta kolonija ustaljena oblika zbiranja slikar- jev iz Slovenije, pa morda celo iz Jugoslavije. Po mnenju tovariša Kolenca Zagorjani pričakujejo, da bodo naši kraji, ljudje in pokrajina našli svoje mesto v delih slikarjev: hkrati pa želijo te stvaritve kar najbolj neposredno posredovati-ljudem, da bi tako poskušali prispevati k oblikovanju pravilnega vrednotenja te zvrsti umetnosti. V imenu ndeleženeev je na sobotnem začetku dela I. zagorsko-izlaške slikarske kolonije govoril Miloš Požar, ki je poudaril, da predstavlja zagorska kolonija pravzaprav povezovanje slikarjev s tistimi, za katere ustvarjajo; hkrati pa je pozdravil zamisel Zagorjanov o ustanovitvi slikarske kolonije, ki je prva slovenska slikarska kolonija po osvoboditvi. Udeleženci kolonije bodo v dneh Tdvanja na Izlakah skušali dojeti duha zagorske doline in upodobiti motive iz življenja in razvoja tega področja Slovenije; zraven tega pa nameravajo udele--ženci kolonije prikazati ljudem i? industrije pota oblikovanja in pripraviti razgovor o problemih v slikarstvu. i »Tli V E VARNOST«, Zagorje ob Savi, razpisuje natečaj za sprejem učencev in učenk (vajencev) v L letnik 1964/65. Vpisali bomo za naslednje poklice: lr elekltomehanikov (končana osemletka); 5 orodnih ključavničarjev (končana osemletka); 2f strugarjev (lahko nepopolna osem-1 letka); 1E ključavničarjev (lahko nepopolna osemletka). Učna doba traja tri leta. Podjetje krije za čas učenja stroške za teoretični pouk In daje učencem mesečne nagrade (v prvem letu učenja 4500 din na mesec). K prijavi, katero je vložiti v kadeovskem oddelku podjetja, je treba predložili: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. rojstni list in 3. zdravniško spričevalo. Potrebne informacije dobite v podjetju. Razpis velja do 15. avgusta 1964. Sicer pa so se udeleženci slikarske kolonije že prvi dan bivanja na Izlakah odločili, da bodo na Izlakah ustvarjena dela pustili Zagorjanom. Zagorjani računajo, da bodo na podlagi letos dobljenih izkušenj v prihodnje lahko organizirali slikarsko kolonijo še v večjem obsegu, k sodelovanju pa nameravajo pritegniti tudi ostale zasavske občine. M. L. i i Vse kaže, da bo postal piknik na Medijskem gradu ob dnevu borcev — 4. juliju — tradicionalna turistična prireditev za Zagorje in celotno Zasavje. Letos bo piknik, ki ga organizira Turistično društvo Izlake, združen z VALVASORJEVIM DNEM pod pokroviteljstvom Tovarne elektroporcelana Izlake, ki slavi 10-ietnico obstoja. VALVASORJEV DAN se bo začel 4. julija ob 10. uri; v programu pa bodo sodelovali prvak Opere SNG iz Ljubljane Ladko Korošec, član Drame SNG Janez Rohaček, pevski zbor Tovarne elektroporcelana Izlake, baletna skupina iz Zagorja in drugi. Po programu pa bo na Medijskem gradu piknik. Prireditelji opozarjajo, da bo VALVASORJEV DAN, združen s piknikom, v primeru slabega vremena preložen s 4. na 5. julij; hkrati pa vabijo vse Zasavčane na to prireditev. Voli ve v zadružni svet Prejšnjo nedeljo so bile volitve v zadružni svet Kmetijske zadruge Zagorje ob Savi. Po posameznih proizvodnih okoliših so bili doseženi naslednji rezultati: v Cemšeniku je volilo 76 V« vpisanih volilnih upravičencev, na Izlakah 90 •/«, v Mlin-šah 84 •/«, v Fodknmu pa 88 odstotkov; zaposleni v KZ Zagorje ob Savi pa so volili vsi. Najboljša volišča so bila Kolovrat, Podkum in Boro-vak. V Kolovratu so opravili volitve že do 11. ure, v Pod-kumu do 12. ure, v Borovaku pa do 17. ure; najslabše pa so se odrezali na voliščih v Kandršah in v Padežu. Od skupaj 1081 volilnih upravičencev se je volitev v zadružni svet Kmetijske zadruge Zagorje ob Savi udeležilo 912 volivcev oziroma 84 odstotkov. M. G. Več p zorne'ti izvozu NA POBUDO GOSPODARSKE ZBORNICE OKRAJA LJUBLJANA SE JE TUDI PODJETJE »TEVE-VARNOST« IZ ZAGORJA PRIČELO INTENZIVNO UKVARJATI S PROBLEMATIKO IZVOZA. Kljub realnim možnostim podjetje do sedaj le-teh v celoti še ni izkoristilo. Prav zato bo treba posvetiti posebno pozornost kvalitetni izdelavi artiklov, za katere so že dobili ponudbe. Tako se zanima trg v Indiji za vrtalne stroje ln elektromotorje, Alžirija za rudarske naglavne svetilke in Poljska za elektromotorje. Zaključen je že Izvoz elektromotorjev v Romunijo. Prav tako se zanimajo za fluorescenčne in rudarske naglavne svetilke v Egiptu, kamor je podjetje pred leti že pošiljalo te izdelke. Podjetje »TEVE-VAR-NOST« Zagorje je samostojno razstavljalo svoje Izdelke v letošnjem letu na beograjskem Sejmu tehnike, bo pa tudi razstavljalo na tradicionalnem Zagrebškem velesejmu. V okviru izvoznih podjetij bo sodelovalo še na sejmih v Solunu, Leipzigu, Poznanju, Alilru, Bukarešti, Palermu ln v Milanu. V podjetju trdno upajo, da bodo postavljeni plan izvoza v letu 1964 izpolnili. Z. P. SLABO - ZA ZASAVSKO GORO Zadnji četrtek je obiskala skupina šolskih otrok — bili so iz Krškega in Celja — znano planinsko postojanko Zasavsko goro. Želeli so pojesti nekaj toplega, moTda enolončnico, vendar jim v domu niso mogli postreči, češ da nimajo ničesar. Skuhali so jim potem le čaj! Vsekakor to ni v prid propagandi za Zasavsko goro, še posebej za planinsko postojanko, ki jo obiskuje vse več gostov. M. V. Gasilci iz Zagorja so zadnjo soboto — v okviru praznovanja 100-letnice gasilstva v naši državi pripravili uspel propagandni nastop na Polju. Uveljaviti delitev pa delu DRUGO BISTVENO VPRAŠANJE NAŠEGA SISTEMA JE DELITEV PO DELU. NAJ ŠE ENKRAT PONOVIMO ZNANO, A V PRAKSI ŠE PRRMALO UPOŠTEVANO USTAVNO NAČELO, DA SAMO DELO IN USPEHI DOLOČAJO DRUŽBENI POLOŽAJ ČLOVEKA. »DELITEV PO DELU JE EKONOMSKO BISTVO SAMOUPRAVLJANJA,« JE REČENO V SMERNICAH ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV. Z DELITVIJO DOHODKA NA NIVOJU DELOVNE ORGANIZACIJE, OBČINE, REPUBLIKE IN FEDERACIJE SO POVEZANI VSI DRUGI PROBLEMI, KOT NA PRIMER RAST PROIZVODNJE, PRODUKTIVNOST, REŠEVANJE STANDARDA, PREHOD NA SKRAJŠANI DELOVNI TEDEN... (Ugotovitev z nedavne občinske konference ZK v Litiji.) Z razvijanjem neposredne dohodkov spreminjajo raz- delitve po delu prihajajo v osvobajamo se mezdnih od-naše odnose nove kvalitete, nosov, hočemo zagotoviti, da bosta skupnost in posameznik nagrajevana po delu. Dosedanji napori že kažejo določene uspehe, čeprav so prizadevanja — žal — ostala še na pol poti. Nadaljnje naloge na tem področju so jasno začrtane. Zlasti je treba prizadevanja usmeriti v odpravljanje administrativne delitve; poiskati je treba merila za neposredno delitev, ki bo odvisna od konkretnega dela posameznika in delovne organizacije, litev je treba postaviti tako, da bo vsak vedel, koliko je njegovo delo vredno. V Litiji ugotavljajo, da so redki primeri, ko delavci v Predilnici, Industriji usnja, Kresniški industriji apna in drugod razumejo delitvene sisteme; vedo samo to, koliko imajo od ur/e, kilograma, kvadratnega metra, medtem ko so jim drugi pokazatelji manj znani, čeprav je jasno, da je vloga proizvajalcev pri oblikovanju delitvenega sistema bistvenega pomena. V Predilnici imajo komisijo za nagrajevanje, ki mesečno vsklaja proporce pri delitvi za celotni kolektiv. Ce že drugo niso dali v dejansko 'pristojnost ekonomske enote, bi jim lahko dali to, da bo kolektiv v ekonomski enoti lahko razpravljal o predlogu komisije, kajti s statutom je zagotovljeno, da je notranja delitev stvar kolektiva. Ker se popravki in podpb-ne spremembe izvršujejo v najožjem krogu, negativno vpliva na razvoj miselnosti, da delavci sami vplivajo na delitev po delu. Spet drugje so pojavi, ko se spreminjajo stvari mimo pravilnika ali pa se formalno drže pravilnika. V Industriji usnja ugotavljajo, da so zaradi objektivnih in subjektivnih težav prisiljeni odobravati nadurno delo, stalno popravljajo nor-,me, rešujejo osebne intervencije, spreminjajo delovna mesta; s težavo uvedeni obračuni po enoti proizvoda pa so zaradi različnih problemov propadli. Od leta 1961 naprej je mogoče .zaslediti tudi dejstvo, da se z zviševanjem osebnih merja v delitvi sredstev za osebne dohodke in sklade, seveda na račun sredstev za sklade; čeprav so tudi v delovnih organizacijah, kjer imajo nizke sklade, nizki tudi osebni dohodki. Kljub vsemu pa se poraja vprašanje, če je povečana delitev na račun osebnih dohodkov sploh omogočila realizacijo nagrajevanja po delu, zmanjšani skladi pa enostavno reprodukcijo. (Letos je sicer stanje nekoliko bolje.) Problematika nagrajevanja po delu je še bolj pereča v družbenih službah in upravi. Prevladuje sistem plač po času. Manjka programov dela, po katerih bi to področje pridobivalo sredstva in ocenjevalo delo posameznika ter vse delovne organizacije. V občinski upravi imajo za letos za nagrajevanje po delu namenjenih samo 700.000 dinarjev (!). Razumljivo je, da sedanji sistem ne prispeva h kvaliteti dela, boljši organizaciji dela, nagrajevanju po sposobnosti in boljši kadrovski strukturi in podobno. Pojavljajo pa se še druge težave. Zaradi pomanjkanja meril pridejo pri ocenjevanju do izraza subjektivni vplivi; še vedno se ocenjuje človeka in ne opravljenega dela. V šolah dolgo časa zaradi težav (predvsem pomanjkanja sredstev) ni bilo mogoče preiti na nagrajevanje po delu. Letos so na šolah prešli na nagrajevanje »po pravilnikih«, manj po delu. • Jasno je, da je treba si- • s teme nagrajevanja stal-( no spreminjati in jih ii-S Dopolnjevati, in sicer z ® namenom, da se povsod • uveljavi delitev po dela. il Izobraževalni cm'er Lil OSI ROJ LJUBLJANA objavlja vpis v 1. letnik Poklicne šole (industrijska šola) v naslednje poklice: strojni ključavni čar, konstrukcijski ključavničar, strugar, obratni . elektrikar, livar in modelni mizar) p Vabimo vse tiste mladince v starosti 15 do i1 16 let, ki so uspešno dokončali osemletko in ki čutijo veselje do enega izmed zgoraj navedenih poklicev, da se priglasijo najkasneje do vključno i» živ- Ji <» i» i' 27. junija 1964. Prijave sprejemamo osebno in po pošti. Prijava naj vsebuje: x 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim Ijenjepisom (kolkovano s 50 dinarji); 2. šolsko spričevalo; 3. zdravniško potrdilo; 4. rojstni list. Vse nadaljnje informacije glede pogojev šolanja bomo prijavljencem poslali po pošti. Poleg redne Poklicne šole bo IZOBRAZE-\ VALNI CENTER LITOSTROJ v prihodnjem letu Ji organiziral priučitev za delovna mesta v meta- t> lurških obratih, mehanski obdelavi in pločevi- (l narni. t 'J Za to vrsto priučitve se lahko priglasijo vsi Ji tisti mladinci, ki NISO USPEŠNO dokončali i> osemletke, imajo pa veselje do praktičnega dela. I1 Priučitev bo organizirana v skrajšani obliki. 'J Po končani priučitvi se bodo kandidati zaposlili Ji na delovnih mestih v navedenih obratih Lito- (> stroja ustrezno svoji strokovni usposobljenosti, i' V poštev pridejo predvsem kandidati iz Ljub- (| ljane in bližnje okolice. J, Prijave sprejemamo do vključno 27. junija 1964. ,1 Izobraževalni center Litostroj, d X Ljubljana, Djakovičeva 53, telefon 33-511, interno 417 J, Nadaljnji program delo Občinski komite ZK v Litiji bo v kratkem razpravljal o programu aktivnosti organizacij in članov ZK litijske občine. Ob tej priložnosti bodo tudi komisije, ki delujejo pri ObK ZK, predložile v razpravo programe dela. -i- Litija V litijski občini se trudijo, da bi poživili turizem in tako povečali promet te gospodarske dejavnosti. Litijski turistični delavci so pred kratkim povabili ljubljanske novinarje na ogled nekaterih najprivlačnejših točk litijske občine. Tako so si ogledali Rogenšpcrg, Pil, Gabrovko, moravške vinograde, Dole, Sopoto, Polšnik in Savo. Novinarji so sc ob tej priložnosti seznanili tudi s problemi turizma; vsi pa so bili navdušeni nad lepotami tega predela Zasavja. Na sliki: urednik RTV Ljubljana Milenko Šober intervjuva predsednika Turističnega društva Lilija Avgusta špata pred tovarno Presad v Gabrovki. Nastop TVD Partizan Šmartno pri Litiji V nedeljo, 21. junija, je pripravilo telesnovzgojno društvo Partizan Šmartno pri Litiji tradicionalni letni nastop, združen z vrsto športnih prireditev. Popoldne je bila v Šmartnem parada športnikov, nato *pa nastop in tekmovanje, na katerih so mimo predstavnikov društev TVD' Partizan iz Zasavja sodeloyali tudi pripadniki JLA — graditelji nove zasavske ceste, ki so bili tega dne v gosteh pri Litijanih in Šmarčanih, -j- Na Savinjski cesti v Trbovl-ah sem zavil med hiše stare kolonije in povprašal za TEREZIJO HERMAN. Našel sem jo pri štedilniku in kar kmalu sva bila pripravljena za razgovor Pripomniti tudi moram, da je zelo vesela naše zamisli, da smo se s to rubriko spomnili starejših ljudi. »Letos jih bom pa že res kar devetdeset. No ja, če sem pa tudi jaz na vašem seznamu, pa naj bo. « je dejala Ko sem jo poprosil, da bi se tudi fotografirala, sva jo spet mahnila po stopnicah navzdol, v baraki pred hiša Eeruancl, Mehikanci in Argentinci. Razen njih še kakšen Nemec, Danec ali Rus. Žive v kolibah Improviziranih iz ve in palmovega listja To zaradi lega. ker so prišli samo n*>k n j tednov oziroma največ dva do tri mesece Samo loliko časa. da nn Ho‘o kak- šen večji diamant. Potem ga bodo zelo drago prodali, odšli v svoje rodno mesto, oženili se bodo, kupili hišo in živeli kot bogati in ugledni meščani do konca življenja. Toda, do uresničitve teh sanj je prišlo v zelo majhnem številu primerov. Cas teče, oni so pa še zmeraj tu. Diamant je postal hazardna igra. Strast, ki izpolnjuje dneve in noči brez spanja. »Igralec« — ker govorimo o loteriji, ki se imenuje diamant — se spusti do reke zgodaj zjutraj. S seboj nosi nekoliko precej velikih rešet, z žico različne debeline. V vodi stoji do kolen in pregleduje kamenje na dnu reke. S prvim rešetom je že odstranil večje kamenje. Z drugim srednje veliko kamenje, na tretjem so mu pa ostali samo najdrobnejši kamenčki. Te majhne kamenčke je treba stresti v velik lesen krožnik, ki se vrti v vodi toliko časa, dokler njegova vsebina ne zavzame odrejene »oblike« To »obliko« je treba' potem stresti na zemljo. Lahko kamenje je odletelo zaradi centrifugalne sile na rob, v krogu so malo težji kamni V sredini pa je krog svetlo rdečih kamenčkov, ki jim pravijo »vosek«, ali rumenih, ki jih imenujejo »fižol« V samem centru »voska« oziroma »fižola« utegne najli mrzlično oko iskalca prozoren kamenček, ki je podoben drobcu belega stekla' diamant!_____________________________ ____ Tekst In totograliie: TIBOB SIHilJ I [ZGODBE, AijiA. ju&e. | ;!■ ŽIVLJENJE. Alkohol družinsko R. S. se je poročil z A. K. Spočetka je bilo vse v redu. Mož je bil sicer že nagnjen k pijančevanju, ven- tako kar skupaj. Najstarejši dar je mladi ženi uspelo, sin je bil preskrbljen in je da je bilo življenje še koli- služil vojake, najmlajša dva povzročil | tragedijo g bile ravno poceni. Tudi oče je sem in tja izmaknil kakšno reč, pila pa sta tako ali kor toliko znosno. Tako je bilo nekaj let, potem pa se pa je skrbniški organ oddal rejniškim družinam. je pričelo. R. S. se je vdal Doma sta ostala le dva, 17-pijančevanju, tudi družbo letni Peter in 13-letni Ja- si je izbral tako in raz- nez. Oče in mere v družini so postale zanemarjala V. N. sta ju in pretepala, neznosne, še-zlasti zaradi posebno mlajšega, Janeza, tega, ker je popustila tudi Peter se je učil obrti in je žena. Nista bila več sama, bili so tu tudi otroci, denarja pa je bilo zelo malo, ker je mož veliko zapil, za družino pa se sploh ni brigal. Tako je pričela piti tudi žena. Sprva samo zato, da bi pozabila, da ji ne bi bilo treba nepretrgoma misliti na vsakdanje težave; tudi v začetku ni potrebovala mnogo alkohola. Pozneje pa ga je bilo treba vse več in več in potem se je navadila piti. Res je, da je v svojih svetlih trenut- bil vsaj v času, ko je bil v podjetju, varen pred njima, medtem ko je bil Janez njuna stalna tarča. Zavod za socialno delo je R. S. večkrat poklical in ga opozoril na njegovo neprimerno ravnanje z otrokoma, vendar so bila vsa opozorila zaman. Tako se je zgodilo, da je nekoč brez vzroka nečloveško pretepel mlajšega sina, ker se mu je namreč V N. zlagala, da ji je ukradel 200 kih še naprej po najboljših dinarjev, ki pa jih je v res- močeh skrbela za otroke, ki jih je imela zelo rada in ni z njimi nikoli grdo ravnala. Se zmeraj je skrbela, da so bili čisti, krpala jim je tisto malo oblekfe, kar so je premogli, pa jo je kmalu spet »prijelo« in začela je piti. Pila ni samo en večer oziroma dan, ampak kar po teden, deset dni skupaj in se v tem času ni zmenila sploh za nikogar. Da bi mogoče oče skrbel za otroke, bi bilo smešno govoriti, saj mu vse skupaj ni bilo prav nič mar. In nicl sama zapila. Spečega je potegnil s postelje, ga začel pretepati in metati po kuhinji. Deček je ves pretepen kar v svojih edinih spodnjih hlačah zbežal k sosedom in se za vse na svetu ni hotel več vrniti k očetu. Njegovo stanje je bilo takšno, da ga je moral pregledati zdravnik, ki je ugotovil hude telesne poškodbe. Svet za varstvo družine je vso zadevo proučil in soglasno sprejel predlog, da tako jo je ob eni takih pri- ie treba oba fanta oddali v ložnosti doletela kap jo je zadela. smrt — Tako so bili otroci, ki očeia tako rekoč sploh niso imeli, še brez matere, ki je vsaj nekoliko skrbela zanje. Vsi so bili, razumljivo, vzgojno zanemarjeni in jih je bilo treba odtegniti škodljivemu očetovemu vplivu in ne ravno manj škodljivemu vplivu V. N., zavod; starejši, Peter, se je preselil v internat, Janez pa, ki je bil najbolj prizadet, se je le stežka vživel v novo okolje. Bil je zaporedoma v nekaj vzgojnih ustanovah in internatih. Spočetka so imeli z njim velike težave. Za nobeno stvar se mu ni zdelo vredno potruditi, mislil je, da bo vse prišlo kar samo od sebe. Tudi v šoli se ni iz- ženske brez stalne zapo- kazal, imel je precej slabih slitve, ki jo je oče takoj po ženini smrti pripeljal na stanovanje. V. N je bila znana zaradi številnih ta ocen in s tovariši se ni razumel. Sčasoma pa se je, ne po majhni zaslugi vzgojiteljev, precej spremenil, tvin in povsod nezaželjena. pričel se je bolje učiti, za- IX . .. JJ „ f . r - ___ Z : _ 1 J — l-l 1 m n 1 o n I n «T r-i X nzi r« * in Kradla je še naprej in dogajalo se je celo, da je jemala s seboj na svoje »podvige« kateregakoli izmed otrok, ki je moral paziti, da je ne bi kdo nepredvideno zalotil. Razumljivo je, da ni na otroke prav nič dobro vplivalo, ko so videli, da je večkrat na lahek način prišla do stvari, ki niso nimal se je za šport in vzpostavil jfc stike z ostalimi — dobil je prijatelje. O njegovih bratih in sestrah, ki so bili že prej dalj časa v reji. ni neugodnih poročil. čeprav so zelo verjetno izredno težke razmere v družini in vzgojna nesposobnost staršev tudi njirh vtisnile svoj pečat. A. C. ♦ BRATSTVO CEZ PRVO OVIRO 'Destli (fS| AJDOVŠČINA — v kvalifikacijski tekmi za vstop v SNL je hraslniško Bratstvo v gosteh premagalo Primorje 'n Ajdovščine z rezultatom 1:3 (1:2). Igra sama je bila razumljivo nervozna to sta oba nasprotnika veliko grešila pri podajah. Bratstvo je skoraj 70 minut igre prevladovalo na terenu Prvi gol so sicer dosegli domačini že v 21. minuti preko Možgoaa, toda veselje domačinov je bilo kratkotrajno. Le dve minuti zatem »o napadalci Bratstva dosegli izenačenje. Ves prvi polčas je potem potekal v znamenju premoči Bralstva. Tudi drugi polčas je bilo Bratstvo boljše moštvo, zato ni bilo težko doseči ustreznega rezultata. Po izredno lej i kombinaciji je Prašnikar povišal rezultat na *<;2, kmalu zatem pa je spretni Ocepek postavil končni rezultat dvoboja in tako beležimo zanesljivo zmago Hrastničanov. Zadnje minute igre so pripadale gostom, toda prebudili so se prekasno, mreža gostov se zato ni več zatresla. Bratstvo je tako premostilo prvo oviro na poti v družbo najboljših moštev v Sloveniji. Doma verjetno ne bo težko premagati Primorja, saj imajo v dobrem dve točki m še dva gola povrhu. BRATSTVO: Puflar, Mavrer, Hodak, Laneger, Kravogel, Klenovšek, Prašnikar. Žlindra, Trm k ar, Jager ln Ocepek. Strelci za Bratstvo: Prašnikar v 50 ln Ocepek v 61. minuti ter avtogol Rušta (Primorje). Sodnik Kučan iz Ljubljane je vodM sre-xČanje odlično. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rudar : Maribor B 2:0 (2:0) (fš) TRBOVLJE — Sodnik Loačuie ti Ljubljane je pred 300 gledale* slabo vodil povprečno nogometno tekmo Rudar : Maribor. V prvih minutah je kljub enakovredni igri Rudar imel več od Igre. Prvi gol Halilagiča smo videli že v 14. minuti, ki pa je b"il dosežen iz ofssida. Domačini so dosegli kmalu zatem še svoj drugi zadetek. Na nenevarno podajo Haiiiagiča sta na žogo zletela vratar gostov, Bračič in Hribar, ki je bil hitrejši, tako da je z lahkoto zadel v črno. Rudar je ohranit nedotaknjeno mrežo, predvsem zaradi izredno zanesljivega vratarja. Drugi polčas je bil ves v znamenju premoči Rudarja. Zlasti živčne so bile zadnje minute igre. Videti smo najmanj tri strele Haiiiagiča mimo nebranjenih vrat, udarec Pajerja v vratnico in še niz drugih nevarnih napadov, ki pa so se končali v rokah spretnega vratarja x gostov, Bračiča. V moštvu enaijstorlce C* Maribora je bil najboljši vratar, v naipadu pa je največ pokazal veteran Plaznik. V drugem polčasu je (roti koncu igral v napadu tudi rezervni vratar llgaša, Gnioai. V domačem moštvu je ugajala le obramba pod vodstvom Bostšča in ® Predstavljamo m vam MARLENKA KOVAČ ni le znano Ime v slovenskih športnih vrstah, marveč že po vsej Jugoslaviji tn tudi v tujini. Marlenka je doma v Zagorju, kjer je tudi začela telovaditi. Ce bi naštevali vse njene dosežene uspehe, bi nam v naši rubriki zmanjkalo prostora. Sicer pa o njej lahko mnogo beremo v dnevnem časopisju. Toki at smo io zaprosili za Kratek intervju za »Zasavski edntk« tn že smo bili v živahnem razgovoru Marlenka zna biti skromna in nič rada ne govori o svojih uspehih čeravno jih le pri sebi nadvse vesela Podatki ti osebne? MARI.ENKO KOVAČ »Rojena sem M. marca 1946 v Zagorju.« Tvoji začetki? »Začela sem pred sedmim leti pri zagorskem Partizanu sprva me je treniral Rado Bašelj (kot 11-letno deklico). K Partizanu sem zašla po naključju, zdaj pa se za nič na svetu ne bi hotela posloviti od telovadbe. Svoj prvi majhni uspeh pa sem doživela na zbirnih tekmah za Makedonijo 1961. leta — le-tu sem bila druga, pa tudi na tekmovanju v Skopju sem zasedla 2. mesto. Sicer pa posamezno še vedno zastopam Zagorjane, drugače pa nastopam v slovenskem ati pa zveznem merilu « Najbolj ti je ostalo v spominu . .. »Najraje se spominjam pokala Naumovski 1962. leta v Skopju, kjer sem zasedla 1 mesto. Tudi sicer najraje tekmujem v Makedoniji.« Tvoj vzor? »Med Jugoslovani je to Bl-tičeva iz Beograda (lanska evropska prvakinja), nato pa št' Rusinja Prvuštnja, ki je toliko stara kot jaz, videla pa sem jo na svetovnem prvenstvu v Pragi.« Pred dnevi si se vrnila iz Rima in zasedla odlično 2 mesto. Kje vse si Že nasto pala — mislim zunaj? »V Romuniji, Avstriji, Ita liji. Češki, letos pa bo na vrsti še enkrat Romunija, na to še Madžarska in Danska — vsaj upam . . . « Tvoj p rosni čas? »Rada grem v kino. nadvse rada tudi berem, kdaj pa kdaj pn jo bom mahnila na Izlake Sicer pa ni veliko časa. ker se pripravljam na dvoboj Romunija — Jugo slavija (rap) Breznikarja. Najboljši mož na terenu je bil tokrat izredno požrtvovalni in zanesljivi vratar Ahlin. Domači napad bi v zadnjih minutah igre dosegel lahko najmanj pet efektnih golov, toda sreča je napadalcem vedno obrnila hrbet. Sodnik Je bM sicer objektiven, toda preveč je piskal. Rudar: Ahlin 9, Zibret 7, Lukančič S, Sori 7, Majcen 6, Bostič 7, Breznikar 7, Kordiž 6, Hribar 6, P-ajer 6, Halilagič 6 in Cof 6. Mladinci Rudar : Maribor 3:1 (2:1) F. S. ROKOMETAŠICE RUDARJA PREPRIČLJIVO ZMAGALE (f. š.) TRBOVLJE. 7- V Trbovljah so se odvijale v »nedeljo kvalifikacijske borbe za vstop v žensko republiško rokometno ligo. Sodelovale so rokometašice Velike Nedelje. Šentvida, Partizana lz Dornberka in trboveljskega Rudarja. Največ uspeh* so Imele domačinke, ki so vse nasprotnice porazile z visokimi rezultati. Presenečenje turnirja so vsekakor šibke igralke lz Dornberka, ki so premagale tekmeca Šentvid s 6:4, tako da sla nova člana ženske republiške rokometne lige Rudar iz Trbovelj in Partizan Dornberk. Posamezni rezultati: Rudar — Dornberk 14:2 (5:1), Rudar — Šentvid 8:3 (5:3), Rudar — Velika Nedelja 9:0 (4.D), Šentvid — Ne- delja 11:3 (9:3), Šentvid — Dornberk 4:6 ($-3), Dornberk — V. Nedelja 2:1 (1:1). Vrstni red: Rudar 6, Partizan Dornberk 4, Šentvid Lj. 2 in V. Nedelja 0. Strelke: Mlakar (Ru.) 13 golov in Kregar (Sent.) 13 ter Bašič (Ru.) 8. Sodniki: Dorn in Vipotnik Iz Celja, Stopnišek lz Ljubljane ter Zibret iz Trbovelj: sodili so objektivno. PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA RUDAR - VARDAR 1:4 (1:3) (fš) TRBOVLJE - Nekaj nad 500 gledalcev se ie zbralo na tribuni Rudarja, misleč, da bodo gledali dober nogomet. Na račun so prišli le ljubitelji lepih golov, manj pa tisti, ki uživajo tudi ob sami igri. Videli smo 5 golov in najbolj nam je ostal v spominu gol domačega napadalca Čopa, ki ga je dosegel z glavo, in to od prečke. Gostje, ki so se spotoma iz Reke ustavili v Trbovljah, niso prikazali »zveznega« nogometa, pa čeprav so iz I. zvezne lige izpadli le pred nekaj dnevi Vsa moč Vardarja je bila v vratarju — gonilni sili obrambe — in v hitrih protinapadih. Zlasti velikokrat je pobegnil domači obrambi olimpijski kandidat Mojsov 11, ki je tudi dosegel 2 lepa gola. Za Vardar sta se »vpisala« še Popovski in Spasovski. Igra sama je bila na razmočenem terenu in zato temu primerno nepovezana. Vsak strel na gol je bil zaradi spolzke žoge nevaren. Domači vratar Ahlin je, zlasti v drugem polčasu, rešil Rudarja šc večjega poraza, medtem ko ne moremo mimo nerazumljive nespretnosti napadalcev Rudarja (Halilagič), saj tudi na prazna vrata niso zadeli v črno. Sodnik Vanclli iz Trbovelj je bil zanesljiv. RADEČE. — V predzadnjem kolu so radeški rokometaši doma klonili prvoplasiranim Celjanom le s 17:19 (6:10). Ekipa Radeč je ob koncu tekmovanja v štajerski rokometni ligi pristala na 3. mestu za ŽRK Celje in Brežicami. Celje Je novi član SRL. TRBOVLJE. — V enajsto-rici trboveljskega Rudarja zasledimo lahko tudi mladega nogometaša Čopa, ki je trenutno prišel Iz JLA — na dopust. TRBOVLJE. — Mladi talentirani nogometaš Papež, član mladinskega moštva Rudar, je dobil ob trčenju pretres možganov, tako da je moral ostati v Muski Soboti in se je šele po nekaj dnevih vrnil domov. Ob tej priložnosti gre iskrena zahvala ObZTK Murska Sobota, ki je ta -primer prevzela v celoti nase. TRBOVLJE. — Znani rokometni hodnik Filip Zibret si je »dosodil« zakonski stan. Naše želje so, poleg čestitk, da bi še dalje dobro »pi- IIRASTNIK -- V samskem domu v Hrastniku bodo nastanjene od 25. do 36. junija vse tri ekipe, ki bodo sodelovale na rokometnih kvalifikacijah v Trbovljah. ZASAVJE. — Ob praznovanju 40-letnice zloma Orjune je bilo 28 večjih športnih prireditev, na katerih je sodelovalo 3360 tekmovalcev in 5600 gledalcev. IZLAKE. -- Pred nekaj dnevi so se ob koncu šole zbrati mladi plavalci osemletk Zasavja na Izlakah pri Zagorju. Zmagali so: 25 m prsno —• Drnovšek, Trbovlje, 50 m prsno — Ahačič, Trbovlje, 50 m crawl Izlake, 50 m crawl — Piki, Izlake, pri dekletih pa so bile prve: 56 m prsno Kos, Izlake, 56 m prsno (mladinke) — Podlesnik, Trbovlje, 50 in crawl — Kostanjšek, Trbovlje, 58 m crawl (mladinke) — Kerin, Trbovlje. Skupno je tekmovalo R2 osnovnošolcev. — Hribar, (mladinci) LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Zasavčani - prvi Ob koncu prvenstvenih nogometnih tekem v Ljubljanski nogometni podzvezi nas pogled na lestvico ne razveseli preveč. Razen prvaka Bratstva iz Hrastnika so vsi zasavski predstavniki bolj ali manj sazočarali. BRATSTVO bo letos ponovno poizkusilo prebiti se v Slovensko nogometno ligo. Temu klubu, ki bo prav te dni praznoval 40-letnico obstoja, praktično ne manjka nič za vstop v republiško ligo, razen malo športne sreče. O uspehih in pripravah te zmagovalne ekipe pa vas bomo seznanili drugič. Zaenkrat samo čestitke in — srečno v kvalifikacijah! Za vse ostale predstavnike Zasavja je značilno, da so zlasti v spomladanskem delu občutno popustili. To vse kaže na slabe zimske priprave v telovadnicah (koder jih imajo), tako da so povečini potekale le v znamenju zimskega spanja! LITIJA je po nekaj nesrečno izgubljenih tekmah prepustila mesto drugega Iliriji in zdrknila kar na četrto mesto z istim številom točk kakor Kamnik. RUDAR, drugi predstavnik iz Hrastnika, ki tekmuje v senci domačega rivala (Bratstva), se je zlasti v zadnjih tekmah slabo odrezal, saj je večino tekem izgubil z visoko razliko v golih. Kaže, da igralci Rudarja tako malo trenirajo, da je zanje tudi domač teren tuj. Škoda, da je to moštvo, ki ima sicer nekaj dobrih nogometašev, kot celota tako slabo. Za Rudarjem zavzema na lestvici 11. mesto zagorski PROLETAREC, ki je doživljal v zadnjih tekmah poraz za porazom doma in v gosteh, kar je delno vzrok nediscipliniranosti posameznih igralcev in rezultat slabih priprav. Prepričljivo zadnje mesto SVOBODE iz Kisovca nas niti ne preseneča. Navijače pa lahko potolažimo s tem, da imajo v kraju nekaj mla dih talentiranih nogometašev, ki bodo mogoče tudi v član skl konkurenci, dosegli kaj več. in zadnji LESTVICA N PL — ČLANI Bralstvo 26 20 2 4 79:37 42 Ilirija 26 17 $ 4 87:34 39 Kamnik 26 14 4 S 61:56 32 Ilirija 26 14 « 8 79:39 32 Svoboda (D) 26 15 1 10 58:36 31 Slavija 26 12 7 7 67:43 31 Sava 26 12 5 9 63:45 29 Domžale* 26 1« 1 11 56:47 29 Mengeš 26 10 3 13 58:71 2( Rudar 26 9 4 13 40:53 22 Proletarec 26 8 2 16 55:77 16 B. Krajina 26 6 3 17 28:70 15 Kočevje 26 $ 3 18 33:66 13 Svoboda (K) 26 2 4 20 29:79 8 Stanje v mladinski ligi NPL pa je- nekoliko drugačna — ugodnejša za predstavnike Zasavja. Dva moštva na vrhu — PROLETAREC prvo in BRATSTVO drugo, ostali predstav--uiki pa vsi v sredini lestvice: SVOBODA (K) je sedma, LITIJA deseta, RUDAR enajsti. LESTVICA NPL - MLADINCI Proletarec 26 20 3 3 100:42 43 Bratstvo /r 26 20 2 4 104:25 42 Kamnik 26 15 4 7 65:421 34 Ilirija 26 15 4 8 79:39 32 Slavija 26 15 2 9 /4:39 32 Kočevje 26 14 3 9 89:63 31 Svoboda (K) ' 26 13 4 9 64-60 30 Domžale 26 13 4 9 60:59 30 Mengeš 26 10 2 14 49:74 22 26 9 1 16 46:68 19 Litija 26 7 2 17 40:62 16 Sava 26 7 2 17 48:80 16 Bela Krajina 26 4 21 28:137 9 Svoboda (D) 26 « 0 22 20:105 a F. SPAREMBL.EK g Koledarček ® Četrtek, 25. junija: JAROSLAV Petek, 26. junija: GRUDA Sobota, 27. junija: EMA Nedelja, 28. junija: ZORAN Ponedeljek, 29. junija: PETER Torek. 30. junija: EMILIJA Sreda, 1. julija: BOGOSLAV Četrtek. 2. julija: MARIJA Petek. 3. julija: DAN SLOVENSKIH RUDARJEV Sobota, 4. julija: DAN BORCA KINO Kino Delavski dom v Trbovljah: 25. junija jugoslovanski film Valovito leto; od 26. do 29. junija italijanski barvni CS film Korziška brata; od 30. junija do 2. julija francoski film Krava in ujetnik. Kino Svoboda — Trbovlje II: od 26. do 29. junija slovenski film Triglavske strmine; 30. junija in 1. julija švedski fiim Hudičevo oko. VAŽNO OPOZORILO! V petek sta predstavi filma Triglavske strmine ob 17. in 19. uri namenjeni predvsem članom planinskih društev. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 27. in 28. junija nemški film Zvezda Ria; 4. in 5. julija italijanski barvni cine-maskopski film Teror barbarov. Predstave ob sobotah ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 15., 17. in 19.15. Kino Svoboda II v Hrastniku: 25. junija sovjetski CS film Aljoškina ljubezen; od 27. do 29. junija ameriški barvni film Razkošje na travi. PREKLIC Preklicujem zdravstveno knjižico št. 540.532 na ime Zora Holešek, Kol. 1. maja 31, Trbovlje, za neveljavno. ZAHVALE Ob boleči izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta, starega očeta JANEZA KRALJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njegovi hudi bolezni in smrti izkazali globoko sočustvovanje. Iskrena hvala zdravnikom internega oddelka trboveljske bolnišnice, dr. Skerbiče-vi, dr. Drnovškovi, dr. Slokanu, dr. Drnovšku in strežnemu osebju. Enako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim za vence in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči: žena Justina, sinova Janez in Martin zz družinama in sorodniki. Ob smrti našega moža in očeta ALOJZA HRIBARJA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, vsem darovalcem' vencev in še posebno kolektivu Cementarne Trbovlje. Žalujoča. družina TV PROCHAn ČETRTEK, 25. JUNIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Serijski poljudnoznanstveni film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20.45 Storev: Mrtva črka — TV igra (Zagreb); z 1.45 Poročila (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 19.25 Poročila (Beograd; 19.30 Serijski poljudnoznanstveni film (Beograd). PETEK, 26. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 Otroška oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20.45 Kulturni pregled (Zagreb); 21.15 Poročila (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 18.30 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 18.45 »Rdeči signal« (Beograd; 19.05 Zagrebški tednik (Zagreb). SOBOTA, 27. JUNIJA 19.15 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 19.30 Nenavadni konj Champion — film. za otroke (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.45 Vaša Popovič: Pii sodniku za prekrške — humoristična oddaja (Beograd); 21.45 Dr. Kilda-re — serijski fiim (Ljubljana); 22.35 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.00 Poročila (Beograd); 19.05 Serijski film (Beograd); 19,30 Sprehod skozi čas — I. svetovna vojna (Beograd); 21.45 Serijski film (Zagreb); 22.35 Poročila (Zagreb). NEDELJA, 28. JUNIJA 9.00 Filmi iz Disneyevega sveta (Zagreb). 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd). 16.00 Tour de France — kolesarstvo (do 17.15) (Evrovizija). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 Sarajevski atentat — oddaja studia Sarajevo (Beograd). 21.15 Trofeja sedmih bregov — prenos plavanja iz Rima (Evrovizija). 22.00 Dick Powell vam predstavlja — serijski film (Ljubljana). 22.50 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 22.00 87. policijska postaja — serijski film (Zagreb). 2Ž.50 Poročila (Zagreb). PONEDELJEK, 29. JUNIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 S kamero po svetu (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd). 21.00 Propagandna oddaja (Zagreb). 21.15 Rezerviran čas (Ljubljana). 22.15 Včeraj in danes — kulturno zabavna oddaja. 22.30 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 19.30 Tečaj francoskega jezika (Beograd). 22.15 Poročila (Beograd). TOREK, 30. JUNIJA 19.15 Prenos športnega dogodka (Beograd). SREDA, 1. JULIJA 18.45 TV obzornik (Ljubljana). 19.00 Študent in lutke — prenos otroške predstave (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Prenos športnega dogodka (Beograd). 21.20 Propagandna oddaja (Zagreb). 21.35 Reportaža (Beograd). 22.05 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 18.45 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). ČETRTEK, 2. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Prenos športnega dogodka (Beograd). 20.00 TV dnevnik 20.30 Prenos športnega dogodka (Beograd). 21.30 Dostojevski: »Krotka« — prenos (Beograd). 22.35 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). PETEK, 3. JULIJA 19.15 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Naši sončni dnevi: Letujemo in raziskujemo — otroška oddaja (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Beograd). 20.45 Celovečerni film (Beograd). 22.15 Partizanska pesem — glasbena oddaja (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 22.45 Poročila (Beograd). Potočila Ob 5 15. 7 00 8 00. 10 00. 12 00. 13 00, 14.00. 17 00, 18 oo. 23 oo ln 24 oo Pozor, nlmnS prednosti ob 11.00. Kmetijski nasveti ob 12 15 Vsak dan za vas ob 16.00. Radijski dnevnik ob 19 30. Oddaja Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo -- vsako nedeljo ob 9 05 In 12.05: vsak ponedellek četrtek ln soboto pa ob 14 35. Četrtek, 25. junija 7.15 Zvočni kalejdoskop; 8.07 Slovenske narodne pesmi; 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Vesele počitnice (glasba za mlade poslušalce); 9.30 Uvertura, idila, ihtermezzo in sclterzo; 10.15 Z opernimi pevci posvetu; 12 05 Zabavna glasba; 12.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 33.30 Priporočajo vam; 13.05 Poje kvartet »Veseli fantje«; 14 20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Pesmj in priredbe za klavir; 16.00 Za ljubitelje popevk; 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah s slovitimi interpreti; 18.10 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov; 21.00 Večer umetniške besede — Jurij Souček; 21.40 Serenada za flavto ln godalni orkester; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JTR — studio Ljubljana; 23.05 Po sledeh sodobne svetovne glasbe. Petek, 26. junija 7.15 Od uverture do finala — opera Italijanka v Alžiru;8.07 Majhni zabavni ansambli; 8.35 Chopin ln Szymanowskl; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Madžarska zabavna glasba; 10.15 Pihalne godbe vam Igrajo; 10.35 Naš podlistek: Paradiž svobode — II.; 10.55'Glasbena medigra; 11.00 Napotki za inozemske turiste; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Kar po domače..'.; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat — pisani glasbeni spored; 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Pojo trije mladinski zbori (Iz Sežane, Ljubljane &1 Celja); 16.00 Za ljubitelje popevk; 17.05 Poletni sprehodi s pevci popevk; 18.10 Promenadni koncert; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Trideset minut v studiu 14; 20.30 Zbor Roger Wagner; 20.50 Arena za virtuoze; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Baročni nokturno. Sobota, 27. junija 7.15 Jutranja glasbena sreča- nja; 8.07 Peuni mlajših slovenskih skladateljev; 8.25 Iz-koncertov in simfonij; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Mladi muzikantje- (izvajajo gojenci glasbene šole »Franca Šturma«); 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze; 10.15 Zvoki' godal; 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek opoldanski spored; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Prijetno zabavo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Poje mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Vedri uvodni takti; 18.10 Zaključni prizor opere »Siegfried«; 18.^5 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Serenada z rogom in godali; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 21.15 Plesna glasba; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Nočni akordi. Nedelja, 28. junija 7.15 Domači m narodni zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra: Noč na postaji Ljudske milice: 8.38 Pesmi mladosti (posnetki s festivala otroških pesmi v Beograd); 10.00 še pomnite, tovariši... Beg skoraj za ceno življenja; 10.30 Pesmi borbe ln dela; 11.00 Pianist Claudlo Arrau Igra Čajkovskega Klavirski koncert v b-mo!u; 11.40 Nedeljska reportaža; 13.15 Obvesti- la In zabavna glasba; 13 30 Za našo vas; 1100 Koncert pri vas doma; 14.15 Mične skladbe z vzhoda m zahoda Evrope — Italijanski capriccio — Pesmi iz Španije — Otroška izba — Polovski plesi iz opere Knez Igor; 15.03 do 19.00 »Danes popoldne« (šport in glasba) — vmes ob 16.09 Humoreska tega tedna Tri humoreske Marjana Marinca; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 P. I. Čajkovski; Labodje jezero (radijska priredba bale- 21.00 Melodije v izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči; 23.05 Nočni koncert hrvatske in slovenske komorne glasbe. i Pondeljek, 29. junija 7.13 Jutranja glmbena srečanja; 8.07 Slovenske narodne pesmi v priredbah za ansamble in soliste; 8.30 Tako pojo ?n igrajo v Sofiji; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Otroške pesmi tujih skladateljev pojo naši solisti; 9.30 Pripovedke iz dunajskega gozda; 10.15 Nastopajo jug. instrumentalni solisti; 10 35 Naš podlistek — Resnice o pisatelju — L; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba -12.25 Kar p d domače; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.05 Glasbeni avtomat (pisa-sant glasbeni spored); 15.15 Zabavna glasba; 15.45 Igra pihalni orkester LM; 16 00 Dvajset minut za ljubitelje popevk; 17.05 poletni sprehodi — Obisk v beograjski ope- ri; 18.10 Zvočni razgledi; 18.45 Na mednarodnih križ-pot jih; 19 03 Glasbene razglednice; 20 00 Lepe melodije; 20.15 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana, 21 25 Iz glasbene zakladnice L. van Beethovna; 22 10 S popevkami po Evropi; 22.50 Literarni nokturo; 23.03 Po svetu jazza. Torek, 30. junija 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro; 8 07 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 8.35 Poje Komorni zbor RTV] Ljubljana; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15'Pravljična suita »škrat«; 9.30 Četrt ure z ansamblom Jožeta- Pri viku; 9.45 Pesmi in plesi iz Vojvodine; 10.15 S pevci svetovnega slovesa; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Mali koncert lahke glasbe; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 14 05 George Gersh-vvin: Kubanska uvertura (Paul Whiteman s svojim koncertnim orkestrom); 14.20 Narodne pesmi iz Francije; 15.15 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 20 minut za ljubitelje popevk; 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri; 18.10 Kon- 19.05 Glasbene razglednice; cert po željah poslušalcev; 20.00 Dvajset minut s skladatelji nove romantike; 20 20 Nagrajeno de.o s »Tedna radijske in TV igre«; 2120 Glasbeni nokturno; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Notni koneert. Gibanje prebivalstva DIVJI LOV NA DOLU X LITIJA Rojstev ni bilo! Poroki: Anton Lavrič, del., Šmartno 33/a, in Darinka Cvetnic, del., Šmartno 18; Marjan Jereb, del., Podcoja 16, in Marija Smrekar, del., Vintarjevec 15. Smrt: Alojzija Hauptman, prevžitkarica, Spod. Jablanica 3. j HRASTNIK Rojstvo: Jožefa Speglič, Hrastnik 174 — deklico. Poroka: Stanislav Leskov- fiek, del., Hrastnik 72, in Vera Mirt, rojena Zakšek, del., Hrastnik 72. Smrt: Bogomir Hlastec, rudar, Hrastnik — Krlštandol 10 f— star 23 let. ZAGORJE Rojstev in smrti ni bilo! Poroka: Martin Korimšek, rudar, Kisovec 14, in Karolina Kaplja, del., Kisovec 14. TRBOVLJE Rojstva: Pavla Drnovšek, Znojile 20 — dečka; Marija Pavšek. Semnik 25 a — deklico; Orema Dobrlek, Leninov trg 8 — dečka; Ivana Grosičar, Zasavska 10 — dečka; Danijela Majcen, Podvine 21 — dečka; Viktorija Stefanec, Hrastnik 375 — dečka; Marta Venčec, Savinjska 23 — dvojčka: dečka in deklico. Poroke: Dragič Babovič, rudar, Rudarska 8, in Zlatana Afamovič, gosp. pom.. Loke 10 a; Alojz Saje, str. tehnik, .Velenje, Tomšičeva 16, in Marija Ana Klun. usl., Savinjska 5; Ivan Plasajec, del., Gor. Sadanje 79, in Berta Ra ta, del, Gimnazijska 4. Smrti: Amalija Lončarič, roj Florjančič, upok , Partizanska 1 — stara 44 let; Marija Rak. upok . Trg revolucije 24 — stara 72 let; Izidor Lazar, upok.. Rudarska 12 — star 81 let. (rap) Hrastnik — 18. j inlja letos je v večernih urah odjeknil strel v gozdu na Dolu nad Hrastnikom Ugotovitve so pokazale, da sta Anton Gnus in Franc Klenovšek z Dola ustrelila smo, kateri je bilo videti, la ima nekje svojega mladiča. Streljala sta brez dovoljenja o nošenju orožja s staro lovsko dvocev- Otrok utonil v Savi (o) LITIJA. — 18. junija je okrog 15. ure v Zgornjem Hotiču pri Litiji utonil v reki Savi 10-letni otrok Marjan Osolnik iz Hotiča 11. Za pol milijona din škode (o) ZAGORJE. — 19. junija se je v vasi Žide pri Trojanah ob 16. url prevrnil s ceste tovornjak. Voznik Franc Grlovič Je vozli Iz Zagorja proti Ljubljani. Pri srečanju z nekim drugim vozilom je zapeljal preveč na desni rob ceste, tako da je avtomobil zdrsnil v jarek In se prevrnil. Na avtomobilu je za približno 500 000 dinarjev škode. ZAVORE SO POPUSTILE (rap) Hrastnik — Pri hišni številki 183 v Hrastniku je prišlo do prometne nesreče 18. Junija letos ob 1210 Voznik 4-tonskega tovornega avtomobila LJ 193-12, ki je last Komunalnega obrtnega podjetja Hrastnika, Rudolf Jurgec (30) iz Hrastnika 275, je peljal Iz tako Imenovanega »RoŠevega hriba« proti Naročam »ZASA VSK.I 1 E L) N I K PoSiljali mi ga začnite takoj — > dnem •%—« Priimek in ime Kraj, ulica, kilna $L Pošta Lastnoročni podpis » e» o < C rr -IS1 mi z ' M 5 =» a S 5 0- j glavni cesti lil. reda. Nenadoma pa so mu zavore popolnoma popust'le, vendar pa Je nato na vse načine skušal vozilo ustaviti, a pi bilo pomoči in se je s precejšnjo silo zaletel v vogal bližnje hiše. Pri tem Je nastala materialna škoda v vrednosti okrog 200.000 dinarjev, šofer pa je na srečo ostal nepoškodovan ZAVOZIL POD CESTO (rap) ZAGORJE — V Podil-povlci prt Zagorju se je pripetila 15. Junija ob 13.30 uri lažja prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila LJ 180-93 s prikolico (last Ljub-Ijana-transport) — Boris Le-ner (40) — je peljal v smeri proti Zagprju. Na 4 metre široki cesti se je srečal z nekim avtomobilom, da pa bi se Izognil trčenju, je zavil na skrajni desni konec cestišča. Zaradi prevelike obremenitve in neutrjenega terena je avtomobil zapeljal pol metra pod cesto Na tovornjaku, ki je bli naložen s kamenjem, je nastala materialna škoda v vrednosti okrog 50000 dinarjev. NEVAREN PREHOD V Zagorju so pri upravi KZ posekali grmičevje, da bi imeli vozniki motornih vozil pri vožnji s Ceste 9. avgusta na Cesto zmage lažji pregled nad prometom. Prav Je tako Zdaj bi bilo treba posekati še grmovje v parku pri prehodu s Ceste zmage na Gasilsko cesto proti Dolenji vasi Grmovje onemogoča pogled na progo in tako marsikateri voznik ne ve, če v tistem trenutku ne pelje proti prehodu vlak ali ne. Za ureditev tega problema je potrebno samo malo dobre volje! (an) ko, ki prav tako ni bila prijavljena. To kaznivo dejanje pa sta ugotovila lovski čuvaj Marjan Pevec in njegov prijatelj, ki sta bila na obhodu ravno v tem času, ko je bito Iz gozda slišati strel. Avtomobil zdrknil s ceste (rap) HRASTNIK — Pri kamnolomu za Savo se Je 9. junija letos ob 5.15 pripetila prometna nesreča, ko Je na cesti IV. reda tovorni avtomobil KOP Hrastnik — LJ 192-96 zdrknil s ceste. Voznik avtomobila, Stanislav Zo-renč, je vozilo obračal, pri tem pa je zdrknil s ceste, ker so mu popustile zavore in nato drsel okrog 15 metrov po strmini ter se ustavil ob sadnem drevju. Na srečo je voznik med drsenjem avtomobila izskočil,iz kabine in tako ostal nepoškodovan, materialna škoda pa je ocenjena na okrog 200.000 dinarjev. Zastoj v prometu (rap) ZAGORJE — Na cesti II. reda — v naselju Podlipovica pri Zagorju — Jp prišlo J. junija letos ob 11. url do zastoja v prometu Tovorni avtomobil znamke OM LJ 188 26 s prikolico, last Rudnika Zagorje. Je vozil v smeri proti Ljubljani, naložen s premogom. Na omenjenem odseku pa se mu Je zlomila os na avtomobilu, zaradi česar je prišlo do precej dolgega zastoja v prometu Na obeh straneh sta bili že veliki koloni avtomobilov, promet pa so lahko ponovno vzpostavili Šele ob 15.40. Za naročnike Dela - ugodnost pri malih oglasih Ce ste naročeni na »DELOt, vam pri naročilu MALEGA OGLASA nudimo 23 ”/o popusta! Upoštevajte to ugodnost, kadar naročate male oglase v »Delu«. NOVINARSKA IZDAVACKA KUCA Zagreb, Rooseveltov trg 4 Uda nje sabrana djela MARIJE JURIČ — ZAGORKE prve žene-novinara u našoj zemlji PRVE CETIRI KNJIGE koje obuhvačaju kompleten hlstorijski roman poznat pod naslovom nalazi se več u prodaji. Opsežan predgovor o novinarsko-publicističkom i književnom radu M. J. Zagorke napisao je Ivo Hergešič. Komplet od četiri knjige obuhvača 2318 stranica velikog formata s uvezom u poluplatno i naslovnom stranom u četiri boje. Komplet je štampan u ograničenom broju pri-mjeraka. Cijena kompleta 6000 dinara. Na sve knjige, naročene putem donje narudžbenicc, tro-škove otpreme s nosi izdavač. Ovim neopozivo naročujem kod Novinarske izda- d vadke kuče »Stvarnost«, Zagreb, Rooseveltov trg br. 4 i GRIČKA VJESTICA ... kompleta \ i d -i d Ovaj komplet može se kupiti l na otplatu u 10 rata, s tim da narudžbenica treba biti ovjerena od strane '» privredne organizacije ili ustanove, gdje je radnik za- | poslen. Naručllac: Ovjera poduzeča ili ustanove: Mjesto stanovanja i lačna adresa: Vlastoručni potpis: d d d d i' d ZA KRATEK ČAS • ZA KRATEK ČAS — Bi lahko odnesel tablo domov, da bi stvar v miru premislil? ZA KRATEK ČAS • ZA KRATEK ČAS »Tu še nekaj manjka«, je rekel gospod Anderson. »Že vem! Potrebujemo še umetno električno osvetlitev. Priključimo jo lahko na lestve in jo bodo dekleta prižgala, kadar se bo zastava pričela spuščati. Gospod Anderson je dobil svoj umetni ogenj, nas pa je stresla elektrika vsakokrat, kadar smo vključile električni tok, ker je vedno prišle do kratkega stika, še državna himna je težko preglasila naše krike. Kljub temu je bil finale moja najljubša točka, ker mi vsaj tu ni bilo treba plesati. VAGON DEVIC Ko se je približeval naš odhod v New Vork — cirkuško sezono je vedno otvoril Madison Square Garden — smo izvedele, da bodo vse neporočene zvezdice potovale v pulmanu 82, tako imenovanemu vozu devic. Mary Louise me Je obzirno pripravila na to, da bo »nekoliko prepoln«. To je bilo zelo milo izraženo, ker enostavno ni bilo nobenega prostora, razen tega pa sva si morali z Lynn, kot »šmarnici«^ (tako so Imenovali nova dekleta) deliti eno izmed spodnjih postelj. Zgornje postelje so zavzele seniorke, ki so bile že od prejšnje sezone »zraven«, njim tudi ni bilo treba spati v dvoje. Celotni personal — 600 ljudi, 200 konj in okrog 1000 divjih živali, vse to je bilo porazdeljeno v 91 potniških in tovornih voz. Imeli smo 4 vlake, ki so z manjšim presledkom vozili eden za drugim. Moja družina se je prišla na postajo poslovit, očka je bil čisto očaran ob pogledu na srebrno-rdeče, v soncu blesteče se vlake. »Ali ne izglodajo čudovito?« je vedno znova vzklikal in morala sem mu pritrd.ti, da me spominjajo na dekoracijo velike revijske predstave. Ne bi se čudila, če bi se množica na peronu postavila skupaj in nam zapela pesem v slovo. Novo lakirani vozovi so se bleščali, pisani kot ciganski vozovi in cirkuški člani orkestra, oblečeni v rdeče-zlate 1 uniforme, so nam igrali posl očne viže. Trobentanje nekega slona je sprožilo verižno reakcijo ra/novrstn h živalskih glasov. Iz živinskega vagoha se je slišalo nestrpno topotanje konj. levi so se oglašali z Jeznim rjovenjem Iz svojih kletk, p ipravljenih za nakladanje; vreščeči glasovi šimpanzov so iz sosednjega tira dopolnjevali ta »tohu vabohu«. Na trodnevnl vožnji do New Yorka smo se morali braniti s suho hrano, ki jo je vsakomur posebej odmeril provi-jantni oddelek cirkusa. Midve z Lynn sva ponavadj sedeli na postelji in premišljevali o svoji lakoti. Med nekim postankom sva šli po peronu ob vseh vlakih s tiho željo, da bi kjerkoli dobili kaj za pod zob in glej! — Iz nekega voza se je štrli vabljiv duh po špagetih. »To je gotovo mama Cri-stiani, ki kuha za svoje ljudi,« je rekla Lynn. »Družina je tako velika, da ima cel vagon za sebe, ne glede na poročene, tl stanujejo v dveh drugih vagonih « Tedaj se Je pojavil med vrati mlad mož: bil je močne postave, s svojo svetlo olivno poltjo In gostimi kostanjevimi lasmi je bil neverjetno čeden na pogled. Za trenutek se je zagledal v naju s svojimi resnimi, temnimi očmi, nato je z nasmehom ugotovil: »Vidve sta lačni.« Izglodalo Je, kot da sem izgubila dar govora, toda Lynn se je oglasila: (Se nadaljuje!) »Prosim! Saj ga boš .tudi ti kozarček, kajne?« je odvrnila Ciska Všeč ji je bilo Andreino obnašanje, ni se pa mogla iznebiti otožnosti ob pogledu na otroka, ki se ji je zaradi svojih gospodinjskih skrbi zazdel prikrajšan za otroško brezskrb- o popila, po- r— r- ,_________- .piju. Najprej ga je gladila, nato pa si ga je posadila v naročje ter ga ‘držala-objetega z obema rokama. Tudi Seppi ni. skrival svojega nagnjenja do svoje nove prijateljice. Veselo je mahal z repom ter se stegoval k njenemu obrazu, da bi jo obliznil. »Je morda stdc Mihael brat tvoje pokojne mame?« je Ciska previdno začela. »O ne, moja mama je bila tu gospodinja, dokler ni dobila pljučnice in so jo odpeljali v bolnišnico, od koder se ni več vrnila,« je pripovedoval otrok. Iz zagorelega obrazka se je odražala globoka zamišljenost: »In sedaj moram jaz skrbeti za strica Mihaela.« »Toda sama vendar ne moreš vodili gospo dinjstva!« »Vsako jutro pride neka soseda pospravljat Tudi za kosilo vse pripravi, skuham pa sama, se- nosl. , Andrea je svoj kozarec soka hitr tem na ie sedla na preprogo k Sep veda mi strič Mihael pri tem pomaga. Ce bi bilo po mojem, bi pa vedno še pred njegovim prihodom vse pripravila. Sedaj veste, zakaj se mi vedno tako mudi iz šole, toda otroci me nočejo razumeti.« »Kdaj pa potem pišeš nalogo?« se spomni Ciska. »Ponavadi kar V odmorih ali pa po pouku. Učenje mi ne dela težav « »Nisi nič lačna?« jo je- vprašala Ciska; skozi odprto okno se je namreč zaslišalo donenje zvonov, ki so naznanjali poldne. »Za kosilo si sama napravim obložene kruhke. Ko se stric Mihael vrne, pa imava kosilo in večerjo obenem.« »Kaj pa, če te za danes povabim na kosilo v hote.l?« vpraša Ciska. »O, ali.res?« se razvedeli Andrea ter skoči po-, konci Nenadoma pa zamišljeno naguba čelo ter se zastrmi skozi okno. »Kaj je s teboj? Te kaj boli?« zaskrbi Cisko. »Ne vem kaj bo rekel, stric Mihael, če grem z vami,« zašepeta Andrea, »saj niti ne vem, kdo stel« \ Ciska jo je objela preko ramen ter jo stisnila k sebi. Gledala ji je v oči ter ji toplo rekla: »Na- meravali se poročiti s tvojim očetom, zato sem želela spoznati njegovo malo hčerko. ..« Se preden je do kraja izgovorila, se je zavedla, da :ga je polomila. ...... Andrea se je odmaknila od nje. Glavo je povesila, da so ji padli lasje preko čela. »Nimam očeta — imam le strica Mihaela,« Je s poudarkom tekla. »Imaš zelo rada strica Mihaela?« 1 Otrok je prikimal s še vedno povešenimi ve-kami. , v- .. * »Skoda! Veš, mislila sem te zaprositi, da!bi se odpeljala z menoj k tvojemu očetu — za znje-rom; sedaj pa verjetno ne boš marala z menoj!« Otrok je tako žalostno pogledal vanjo, da.se ji je stisnilo srce. »Da bi šla stran od strica Mihaela? Vi bne hočete odpeljati za vedno proč od tod?« je spregovorila s tresočim glasom. » »Ne, ne,« je zagotavljala Ciska. »Nihče te .ne bo silil, če sama ne boš hotela. Tako lepo sem* si predstavljala, da bomsfnela mali zapuščeni deklici nadomeščati mamico.« , Nekaj trenutkov sta si molče .stali nasproti, nenadoma pa se je Andrea obrnila ter zbežala iz sobe. Cisko je streslo, ko so se za njo vežna •vrata s treskom zaprla. Bila je grenko razočarana. Vso dolgo pot si je predstavljala, da 'bo smela otroka vzeti s seboj domov, kjer je imela dosti prostora za tako majhno dekletce. Sedaj pa je bila nezadovoljna s samo seboj. Bolj neumno ne bi mogla začeti, kot je to pravkar storila. (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME V drugi polovici tedna se bo otoplilo; v začetku prihodnjega tedna možne krajevne nevihte. rnmmmmmmmmmmmMiMtMmm Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK PRED KVALIFIKACIJAMI veliko Črnila je bilo porabljenega, ko smo PISALI O KVALIFIKACIJAH ZA VSTOP V ZVEZNO ROKOMETNO LIGO. TOKRAT BOMO POSVETILI NEKAJ VRSTIC ANKETI MED OBČANI TRBOVELJ, KI SMO JIH ULOVILI NA ULICI, KAR SPONTANO, ALI CELO ZMOTILI PRI OPRAVLJANJU SLUŽBE. RECI MORAM, DA SEM IMEL DOKAJ SREČNO ROKO ALI PA JE ZANIMANJE ZA TA DOGODEK DESETLETJA ZARES TAKO VELIKO. SKORAJ VSAKA »ŽRJEV« SE ZANIMA ZA ŠPORT IN SEDAJ ŠE POSEBEJ ZA ROKOMET. LE NA POŠTI (SAME ŽENSKE) NISEM NALETEL NA UGODEN ODMEV, PAC PA SO OPAZILE, DA JE ZADNJA DVA MESECA MNOGO TELEGRAMOV NA RK RUDAR, ZATO SO SKLEPALE, DA BO V KRATKEM NEKAJ VAŽNEGA V ZASAVSKI METROPOLI. SICER PA PREPUSTIMO BESEDO TRBOVELJČANOM: Pavle Povhe — poklicni voznik pri STT. Kvalifikacije so težka zadeva; že odkar zasledujem rokomet, je le redko zmagal domačin, zato bo treba vsakega nasprotnika vzeti brez podcenjevanja, resno — kot favorita. Olga Simončič — uslužbenka NB Trbovlje. Sport(niki) me zanima že od malega, sama tudi telovadim. Navijam za rokometaše in sem trdno prepričana, da bodo že čez nekaj dni v zveani ligi Karto sem tudi že kupila. Jože Kozina — trgovski pomočnik. Sem optimistično razpoložen in menim, da nas naši rokometaši ne bodo razočarali, bojim se le neobjektivnih sodnikov. Marija Medved — prodajalka v slaščičarni Kekec. Točno ve, kdaj bodo kvalifikacije, saj pravi, da poleg aktivnega planinarjenja navija le še za rokomet, zato bo zadnje dni držala pesti, da bi bili prvi. Ivan Slapšak — hišnik in gospodar pri ŠD Rudar. Najraje imam nogomet in rokomet. Čeprav bom imel potem še več dela, želim, da bi naši »pobi* prišli v zvezno ligo. Robert Kravogel — študent rudarstva. Potruditi se bo treba, kajti tako zrele »šanse«, kot je sedaj, še ni bilo in je dalj časa ne bo. Vse tri dni se bom »drl« za naše, je duhovičil center obrambe nogometne ekipe Bratstva. Terezija Kos — poslovod-kinja v poslovalnici Borovo. Za šport nisem preveč navdušena, verjetno zato, ker so ostali člani družine bolj »Ne morem razumeti, da je prav v Zagorju tako slaba preskrba, pa najsi bo to s kruhom, zelenjavo ali pa z mesom,« je napisala v uvodu pisma gospodinja E. č. Takole nadaljuje: ».Veležitar’ ima v mestu sodobno pekarno, katere zmogljivosti presegajo ob- ga videla v eni od zagorskih mesnic. Ko je mesar po nesreči odprl hladilnik, je bilo v njem polno vrečk z mesom. In nazadnje Se preskrba z zelenjavo. Res je, da jo pripeljejo iz Ljubljane menda dvakrat na teden, vendar artiklov, ki gredo dobro v promet hitro zmanjka. V čašo- •mmmm 11$ Sinske meje. Čudno pa je, da skoraj vsak dan že o zgodnjih popoldanskih urah ni mogoče dobiti kruha. Če povpraSaS v trgovini, tl odgovorijo s takim tonom, kot da ni njihova naloga prodaja kruha, — ga nimamo. Potem mora vsakdo, ki želi kupiti kruh, v tek od trgovine do trgovine. In če ima smolo — kruha sploh ne dobi. Se slabSe je z mesom. Razumem, da ni mesa, vendar ne morem razumeti, kako da je boljSe meso za nekatere gospodinje na razpolago takrat, ko se govori, Ja boljSih delov mesa sploh ni! Izgleda pa tudi, da so se v mesnicah uvel javile rezervacije, drugače sl pač ne znam razlagati prizora, ki sem m pišu berem, da >e zelenjave in sadja do-vtflj, zato me čudi, zakaj v Zagorju ne naročijo zadostnih količin. Ker ni mesa, bi se namreč dalo z zelenjavo močno popestriti jedilnike, tako pa ...« Domnevamo, da so navedbe gospodinje E. C. povsem točne Mesa ni, zato bi bilo težko izboljšati preskrbo z mesom, seveda bi bilo treba odpraviti dajanje mesa »po obrazih«. Nerazumljivo pa je, da ni v Zagorju v popoldanskih urah kruha in da primanjkuje zelenjave. Verjetno je, da bi pa bilo mogoče to urediti že z malo boljšimi organizacijskimi prijemi. Kaj pravite, Zagorjani, ob tem? Pišite nam! ■ Ne čakajmo samo I na pomoč „od zgoraj"! vneti. To sezono smo pri nas prodali veliko manj copat ropometašem, kot sicer in zaradi tega sklepam, da so tako že mnogo trenirali in naši slabe copate ne pridejo več v poštev. Jože Žibret — dijak TSŠ. Sem »zaljubljen« v šport in še posebej poleg košarke simpatiziram s kolegi rokometaši. »Končno bo Slovenija dobila predstavnika liga-ša,« me je prepričeval Jože. Dane Blažič — natakar v gostišču Rudar. Nisem ravno fanatik za šport, toda odkar sem za to točilno mizo, imam stik s športom. To sezono sem prodal našim rokometašem toliko kisle vode in kokt, da upravičeno slutim nekaj velikega. Vesel sem, da so kvalifikacije tik »pred nosom* — »kšeft je kšeft«. Torej; če naši fantje ne bi uspeli, bi bila velika škoda — je pripomnil »birt« Dane. Ciril Urek — sekretar ObK ZMS Trbovlje. To bo v glavnem borba živcev, sicer pa so Trboveljčani boljši, tako da stavim nanje Srečal pa sem tudi nekaj takih, ki niso hoteli dati svojega mnenja, pač pa so dejali, da bomo videli v juliju. Počakajmo torej tudi mi na rezultat in videli bomo, kdo je imel prav. F. Sparemblek V zadnjih mesecih je bilo mogoče slišati, da lahko le spremenjeni predpisi in drugačna delitev narodnega dohodka vplivajo na položaj delovnih organizacij. Tudi v Zasavju smo lahko slišali take in podobne izjave; mogoče jih je slišati še zdaj. Kaže, da v mnogih delovnih organizacijah menijo, da bo mogoče samo z — lahko bi celo rekli — administrativnim ukrepom izboljšati položaj. Pri tem pa pozabljajo na vrsto notranjih rezerv, na številne še neizkoriščene možnosti v samih delovnih organizacijah, ki lahko v precejšnji meri prispevajo k izboljšanju položaja delovne organizacije in k ureditvi vrste drugih problemov, ki so pogojeni s položajem-delovne organizacije. V mislih imam med drugim — tudi sisteme nagrajevanja. Na zadnjih občinskih volilnih konferencah organizacij Zveze komunistov v Zasavju je bila poudarjena vrsta slabosti, ki izhajajo iz obstoječih pravilnikov o nagrajevanju. Mnogi govorniki so podčrtali, da so sedanji'pravilniki premalo spodbudni in da ne vplivajo v zadostni meri na dvig produktivnosti ter ekonomičnosti gospodarjenja. Zanimiv je ob tem primer iz hrastniške Steklarne; v tej delovni organizaciji je prevladovalo mišljenje, da lahko zaposleni z najnižjimi osojnimi dohodki le malo vplivajo na povečanje produktivnosti in na eko-nomlčnejše poslovanje. Kot je znano, so v tej tovarni pred kratkim vpeljali nov sistem na- grajevanja, s katerim so se v največji meri povišali osebni dohodki tiste kategorije proizvajalcev, ki je zaposlena pri transportu in nekaterih drugih, po mnenju mnogih, »manj važnih delih«. Rezultati so po vpeljavi novega sistema nagrajevanja naravnost presenetljivi. Prav kategorija zaposlenih, ki je imela do nedavnega najnižje osebne, dohodke in ki so se ji z novim sistemom nagrajevanja osebni dohodki povečali, je prispevala k temu, da so se stroški znižali za okrog 6 (beri: šest) odstotkov, da se je zmanjšal lom stekla in da se je produktivnost občutno povečala. Opisani primer iz hrastniške Steklarne je nadvse zanimiv in poučen za mnoge zasavske delovne organizacije. Tudi kolektiva obeh zasavskih premogovnikov — Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik in Zagorje — sta pokazala, da je mogoče znotraj samih delovnih organizacij — ob maksimalnih prizadevanjih vseh — odpraviti vrsto slabosti in tako prispevati k reševanju nastale problematike, čeprav problemov v premogovništvu sami kolektivi rudnikov ne morejo odpraviti. Kaže torej, da bi bilo napak, da bi kolektivi čakali na Izboljšanje položaja »od zgoraj«, če je ugotovljeno, da je v delovnih organizacijah še vrsta »skritih« rezerv. O tepi naj bi razmišljali tudi novi organi samoupravljanja, ki se te dni sestajajo na prva zasedanja in načrtujejo programe dela. (ma) da Joo cesta do 3. julija na-rečf DO 3. JULIJA ASFALT NA DOLU (k) HRASTNIK. — Vse kaže, da bodo občani Dola letošnji 3. julij še posebno lepo proslavili. Večletne upravičene zahteve prebivalcev bodo uresničene. Te dni že začenjajo z zaključnimi deli pri utejanju ceste. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA (an) ZAGORJE - Skupščina občine Zagorje ob Savi Pred dnevi je bil na Dolu je na zadnji seji že imenti-posvet v zvezi z dograditvijo vala poseben odbor za izved-ceste, ki so se ga udeležili bo praznovanja občinskega tudi predstavniki občinske praznika Zagorja ob Savi — skupšične. ki so zagotovili. 9 avgusta. »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje - Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije 1 Vil — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun prt SDK v Trbovljah 600-13-608 l — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klešejf In tisk CP »Mariborski tisk«. Maribor.