Izhaja vsak petek. H v H	JH
H| BHHBH	flv
IH^^b ■■ ^ Si^tk
Kopitarjeva ulica štev. 6. HH
AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE
Št. 6.	V Ljubljani, dne 5. februarja 1915.
Harofnlna znala:
celoletna .... K 4'—
poluletna........Z—
četrtletna....... 1 —
Posamezna štev. „ OiO
■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
ZVEZE, i
Leto Vlil.
Poslanec Gostinčar:
Preskrba z živili.
Eno najvažnejših vprašanj v sedanjem času je vprašanje o živilih. Preje velikokrat prezirani in zaničevani kmetski stan je prišel sedaj dö popolnega pomena in veljave. Čimdalje bolj se kaže, da se je v pretekli dobi v narodnogospodarskem oziru marsikaj grešilo. Dal Bog, da se v prihodnji dobi to popravi. Povzdiga in splošni pro-speh kmetijstva mora ugodno vplivati na vse druge sloje in posebno koristiti delavskemu stanu. To se ravno v sedanji dobi najbolje vidi, ko se izmed vseh predmetov povprašuje najbolj po kmetijskih pridelkih. Toda to so vprašanja, ki se tičejo prihodnosti, a sedaj se gre le za vprašanje, kako za naj bližjo prihodnost preskrbeti po primemo nizkih cenah, tudi civilnemu prebivalstvu potrebnih živil.
Glede žita in moke je naš list že svojedobno nasvetoval, kaj naj se stori. Kakor kažejo izkušnje, najvišje cene same ne zadoščajo, treba je tudi določil o prisilni prodaji in to posebno za velike založnike. Sedaj, ko imamo določene najvišje cene, pa gospoda štrajka in ne da potrebnega žita v prodaj; češ, saj bodo morali dvigniti cene. Temu nasproti je treba energičnega nastopa odločilnih faktorjev. Vlada se sicer trudi priti v tem oziru do končnega usnešnega zaključka, toda trud bo zaman, ako se ne odloči za razlastitev žitnih zalog, v kolikor iste ne služijo domačim potrebam. Zato so po našem mnenju takozvane enkete »interesentov« brezpomembne in celo potrebno akcijo le zavlačujejo. Nemčija je v tem oziru pokazala pravo pot.
Toda ne samo moko in kruh potrebuje ljudstvo. K življenskim potrebam se prištevajo tudi še druge stvari, o katerih se pa zelo malo govori in manj odločuje. Kdo daje, oziroma določuje ceno petroleju? Kje je kdo, ki 1 zabrani nečuveno zvišanje Špeha in masti? Da, celo sol, ki je državni monopol, se je podražila. Zakaj? Tarife za male trgovce niso na mestu, dokler smejo veliki založniki poljubno zviševati cene.
Tu je treba hitre odipomoči. Cene živilom, četudi bi teh ne preostaialo, ne smejo biti take, da bi bilo revnejše prebivalstvo izključeno od kupovanja. Bogatejšim naj se zabrani nakupovati nepotrebnih zalog. Vsako tako nakupovanje se vrši na račun revnejših, ki so vsled njih nizkega zaslužka navezani kupovati živila sproti nadrobno.
Toda ne le vlada in nje organi naj gledajo za potrebno preskrbo živil, temveč prebivalstvo samot mora z vsemi silami skrbeti zato. Vsled tega se je trba omejiti na najpotrebnejša živila in potrebščine skrčiti kar največ mogoče. Odpravi naj se vsaka potrata, ne kuha naj se toliko, da bi ostajalo in se potem metalo živali ali pa celo proč. Zadovoljimo se z jedili kakoršnje po večini vživa kmečko ljudstvo in s kakršnimi so se preživljali naši krepki prednamci. Zmernost v jedi, opojne pijače proč, te pustimo na miru. Tolbak in druge potrate prihranimo za bolje čase. Preveč se najesti, škoduje zdravju, zato odmerjajo vojakom le primerne množine jedi, tako da niso nikdar presiti, toda vedno zdravi. V tem vojnem času moramo mi doma tudi nekoliko potrpeti in žrtvovati v korist domovini. Naši sorodniki, prijatelji, znanci in rojaki izpostavljajo v hrambo domovine sami sebe, pri tem jim tudi večkrat manjka »menaže«, tako potr-pe in se bore dalje. Takoi tudi mi doma pri peči in v mirnem delu prinesimo potrebno žrtev. To naj bi pa veljalo posebno onim, katerim še nič ne primanjkuje. Ko pridejo novi sveži in boljši časi, potem bo pa tudi marsikdo dobil zadoščenje.
Dr. M.:
Času primerna razsodba najvišjega sodišča.
§ 308. kazenskega zakona se glasi v ne preveč lepi, toda zakonito potrjeni slovenski prestavi:	Kdor po očitnem
razglaševanju (z nabitki na zidih, z javnimi govori itd.) lažno, za javno varnost vznemirjajočo govorico, brez zadostnih vzrokov jo verjeti, ali takšno, kakor pravi, prerokovanje zažene, ali naprej raznaša, je kriv prestopka in kaznovati ga je s hudim zaporom od osem dni do treh mesecev.
Če ne jurist hitro prečita ta §, ga bo sicer komaj razumel, takoj bo pa opazil, da ima ta zakon jako- neprijetno napako, da je premalo točen in jasen. Kaj je očitno razglaševanje? Če pove kdo prijatelju kako stvar na cesti, ali je to očitno razglaševanje, strog sodnik bi utegnil reči, cesta je javen, očiten prostor, če se na cesti kaj na glas pove, se nikdar ne more reči, da vsaj prilika ni bila dana, da bi več ljudi to slišalo, torej je to očitno razglaševanje in bi utegnil storitelja obsoditi. — Kdor se pa vmisli v namen kazenskega zakona in pa v namen, ki ga očividno more
imeti ta §, bo takoj spoznal, da ima ta § namen preprečiti razburjenje v velikih krogih, da je torej kažnjivo tako očitno razglaševanje lažnjivih vesti ali neutemeljenih slabih prerokovanj, s katerim se le-ta hitro razširijo v večjih krogih. Zato se tudi zakon ne zadovolji z besedami »po očitnem razglaševanju« kot na raznih drugih mestih, ampak navaja v oklepaju posebne zglede »z nabitki na zidih, z javnimi govori in tako dalje,« ki kažejo precej določno, kako razširjanje ima zakon v mislih.
Tudi »lažna«, za javno varnost vznemirnujoča govorica, brez zadostnih vzrokov jo vrjeti ali takošno prerokovanje« je silno netočno povedano. Kaj je za javno varnost vznemirujoča govorica? Kako miščno ženico vznemiri in razburi vsaka mušica, vsak tudi najbolj nedolžen dovtip, pametnega moža je s pripovedovanjem izmišljenih, neutemeljenih vesti ali celo prerokovanj že mnogo težje vznemiriti ali razburiti, ker se bo mesto tega rajše smejal ali norčeval iz takega klepetanja.
Seveda so vsled vojske ljudje mnogo bolj razburljivi kot navadno, in tudi neprimerno bolj lahkoverni. Lahko rečemo celo, da ljudje hočejo biti vznemirjeni. Nekateri potrebujejo za vznemirjanje in draženje živcev alkohola in tobaka, sedaj iščejo mnogoteri za isti namen vznemirljivih vesti.
Poznam človeka, ki skrbno pazi, kdaj bo prišel h kakemu sosedu kak tuj človek, da gre takoj tja in ga vpraša po novicah in če jih nič ne izve, je zelo žalosten. Slišal sem ga, ko je tožil po odhodu tujca, ki ni vedel nič povedati: »Saj zlagal naj bi se mi bil kaj zanimivega«. In čim bolj razburljive in vznemirujoče novice izve, tem bolj je srečen in vesel. Takih ljudi je zdaj milijon.
Zadnje dni se je najvišje kot kasa-cijsko sodišče izreklo v nekem ta § zadevajočem slučaju, da se tudi pogovori s pivskimi tovariši v gostilni ne morejo smatrati za očitno razglaševanje kot ga ima v mislih § 308. kazenskega zakona.
§ 308. kazenskega zakona v mirnih rednih časih ne igra skoro nobene vloge. Sedaj v času svetovne vojne, ko so ljudje že tako razburjeni in tako težko čakajo novic, pa naj si bodo že dobre ali slabe in jih vsled tega tudi, če že ne verjamejo, pa vendar pripovedujejo naprej, če so še tako nespametne in neverjetne, se je pa ta § naenkrat po|-javil kot važno strašilo.
Vznemirjenje in razburjenje ima pa do sodišča veliko spoštovanje in
ljubezen. Človek bi na primer mislil, da bodo med vojsko pojenjale malenkostne tožbe zaradi žaljenja časti, nasprotno, že itak razburjeni človek leti pri najmanjši žaljivki na sodnijo. In ravno tako je pri prestopkih po § 308. Če se sliši kako neumno modrovanje kje, ga takoj naznani kot razširjanje razburljivih vesti, da človek dostikrat ne ve, kdo je bolj neumen, ali tisti, ki je mogel kaj takega resno pripovedovati ali tisti, ki se je mogel vsled tega razburjati. ,
Navedena razsodba najvišjega sodišča bo gotovo odvalila velik kamen s srca gostilniškim in kavarniškim politikom, da se bodo brez skrbi poleg piva in cigar opajali tudi z razburljivim političnim prerokovanjem in modrovanjem.
Vojni dogodki
od 26. januarja do 2. februarja 1915.
Z južnega bojišča
je v zadnjih dneh dospelo le eno uradno poročilo, in sicer dne 26. m. m.; poročilo le kratko javlja, da doli vlada mir. Časopisi pa vedo poročati, da je v Rim dospelo črnogorsko uradno poročilo, glasom katerega naše čete zadnje dni močno napadajo črnogorske postojanke ob dalmatinski meji. Bojev da s(e udeležuje tudi kotorska trdnjavska artiljerija in pa topovi naših bojnih ladij, ki so zasidrane v Boki. Naši hidroplani (povodni zrakoplovi) pa obiskujejo Cetinje in mečejo bombe.
Na severnem bojišču
napredujemo. V Bukovini so naše čete potisnile Ruse do reke Moldave. V Karpatih je naša vojska kljub visokemu snegu in drugim velikim težavam goratega ozemlja prisilila Ruse, da so se umaknili na gališko stran, ter osvojila vse gorske višine in prelaze vzhodno od prelaza Uzsok; tudi uszoški prelaz, ki je eden najvažnejših v Karpatih, je zopet v naših rokah; zanj so se bili posebno ljuti in dolgotrajni boji, ker so ga bili Rusi močno utrdili. Sedaj stoje naše čete vseskoz zopet na bukovinsko-galiških tleh, Ogrska je prosta sovražnih čet. V teh bojih je bilo ujetih 10.000 Rusov in uplenjenih 6 strojnih pušk. — Tudi v zapadni Galiciji (zapadno od Tarnowa) so naši uspešno nastopili proti Rusom ter jim zlasti s težkimi topovi prizadejali veliko- izgub. Rusi sami razglašajo, da so sedaj Avstrijci nasproti njim v veliki premoči in da so se morali zato na ve-
Prokletstvo bogastva.
Kamnar odide drugo jutro z velikim veseljem v svojo pisarno. Dobro jesti in piti in pa kupčija, ki nosi veliko denarja, je Kamnarja edino zanimalo. Bradov je zelo vesel, ko se vrne. Ve, da se sme zanesti nanj in da se sam lahko nekoliko odpočije. Kupčija gre izborno; naročila se množe. Dobiček je zato velik, Kamnarju zato ni potreba, da odreče sebi ali svoji ženi kako željo. Marija je potrebovala 8 dni, da se odpočije od popotovalnih nano-rov, ki seveda dejansko niso bili posebno veliki.
Stanovanje in oprava sta razkošni, vse je elegantno; tudi lep glasovir se nahaja v njem. Škoda, ker Kamnar in Kamnarjeva le površno svirata glasovir. Kamnarjeva je sicer talentirana; dovolj pouka je tudi uživala kot dete in kot dekle, a naučila se ni nič. Ko čuje Kamnar prvič, kako da žena slabo »razbija« po glasovirju, zardi od sramu, — kot nevesta se ni glasovirja nikdar dotaknila — misli, kako lepo ti je znala Lovčnova svirati in lepo čuvstveno prepevati. Hitro potlači to misel in živi zopet v sedanjosti; obžaluje celo, da je včasih ljubil godbo in petje. Hiti v pisarno, kjer z delom zaduši misli o preteklosti.
Mlada žena se izlahka uživi v nove, prijetne razmere. Gre ji za to, da dela posete in da sprejema doma goste. Želi, naj se občuduje njena razkošna oprava. Nečimernost zelo kaže. Rada bi kaj tudi veljala v umetnosti. Ne prikriva si pa, da zna premalo glasbe; ki jo zelo mika predvsem zato, da bi ji dvorili in jo občudovali. Poda se k prvemu glasovirskemu umetniku v mesto in ga prosi, naj jo nekoliko v sviranju poučuje. Misli, če je učitelj proslul glaso-virski igralec, da lahko tudi druge veliko brez truda nauči. A kar se Ivko ni naučil, tudi Ivan ne bo znal. Ničesar ne zna, nič se ne nauči; manjka ji vztrajnosti in nikdar se ni učila, da bi kaj s trudom delala. Učitelj in učenka se kmalu prepričata, da je najboljše, če opustita pouk. A seznanila se je z umetnikom na glasovirju in povabila ga je večkrat k rodbinskim družabnim zabavam, kjer je tudi rad kakšno za-sviral, zadovoljni so bili gostje, še bolj pa Kamnarjeva.
S sviranjem na glasovirju ni nič, zdaj bi se bila še v petju rada poizkusila. Misli, za petje ni potrebno toliko vaje in učenja, kakor za sviranje na glasovirju. Poda se k nekemu učitelju petja, ki je plačeval drage oglase v časopisju, da je dobil učencev za petje. Bil je nekdanji operni pevec. Marija se poda k njemu. Uči jo več mesecev;
dvakrat, trikrat tedensko; plačuje mu bogato, a glas ji ostane slab in ne doni lepo. Poda se še k nekemu kapelniku opere. Misli si, načelnik opere mogoče le kaj ustvari iz njenega glasu. Kapelnik je bil sicer izboren godbenik, o temeljnih naukih in o pouku v petju pa ni ničesar razumel. Končno le izprevi-di, da ni ustvarjena pod zvezdo pevk.
Postavljala bi se pa le rada in poizkusi kolesariti. Čez nekaj tednov ji pa zdravnik kot mladi ženi to iz zdravstvenih razlogov prepove. Ne preostaja ji, kakor da baha s svojimi dragimi oblekami, prstani; briljantnimi zapestnicami, ovratniki iz biserov in z zlatimi urami; zato ni nič drugega treba, kot denar. Tega je preskrbel brez velike težave njen mož. Rad bi bil sicer videl, da bi žena znala godbo in da bi lepo pela, a ker ni šlo, si tudi ne stavi sivih las v glavo in je bil vesel, da je opoldne in zvečer dobro jedel in pil in je storil tozadevno še preveč dobrega, žena je pa tudi skrbela za izborno kuhinjo.
Vredna hči svoje matere ljubi Kamnarjeva izpremembo. Poizkušati hoče svoje zmožnosti v kuhinji in v gospodinjstvu. Ukaže več novotarij, a tudi to se ji izjalovi. Kuharica, v svoji stroki zelo izurjena in odločna ženska, nekaj dni mirno gleda, kako gospodari milostljiva v kuhinji. Ko se prepriča,
da gospa slabo svetuje, odločno nastopi proti novotarijam in zagrozi, da odpove službo, če se »gospa« še naprej vtika v njeno kraljestvo. Mlada gospoda in gostje so s kuharico tako zadovoljni, da »milostljiva« pusti kuhinjo, klet in shrambo, samo da ne izgubi kuharice.	0
Mlada žena živi življenje dušne revščine. Nič se ni naučila, ničesar ne zna, ne zanima jo, kar je res lepo, plemenito in koristno. Kamnarja tudi le navidezno ljubi, saj se je poročila le zato, da postane gospa. Naj bi ne živela v tako bogatih, brezskrbnih razmerah, naj zahteva njena ljubezen žrtev, se navidezna njena ljubezen izpremeni gotovo v sovraštvo. Ostane ji le veselje do obleke, do posetov in do opravljanja. A čuti, da je zadovoljna.
XII.
Poletje in jesen mine v zabavah. Malokdaj sta mlada Kamnarjeva zvečer sama doma. Obiskujeta navadno starše in znance, sama tudi prirejata večje ali manjše zabave; obiskujeta gledališče. Kamnar hodi tudi na lov, a to kmalu opusti, ker ne zna streljati.
Božič praznujeta doma precej mirno. Takrat z ozirom na njeno stanje ne delata posetov. Koncem decembra povije Kamnarjeva sina. Vesela sta zelo tudi Bradova, a veselje kali, ker go-
likem delu fronte umakniti; zato pa je tembolj čudno njihovo uradno poročilo, ki trdi, da so koncem meseca januarja ujeli 60 avstrijskih častnikov in
21.000	mož. — Na Ruskem - Poljskem, ob Nidi, nadvladujejo položaj: slejko-prej težki tonovi,
Nemško-ruska fronta.
Vzhodno od reke Piliće nič novega. — Severovzhodno od Bolimowa (vzhodno od Lowicza ob reki Rawki) so Nemci vzeli Rusom precej strelskih jarkov z glavno postojanko vred ter se nato sami utrdili v ruskih jarkih; en manjši jarek so Um na to Rusi v protina-skoku zopet vzeli. Nadaljni ruski napadi tod in pri Borzimowu (severno od Bolimowa med Rawko in Sucho) so bili odbiti. — Na črti Wloclawek—Sierpe— Biezun so se vršili manjši boji, ki so za Nemce ugodno potekli. — Na fronti, ki gre od Löfzena vzhodno mimo Darkch-mena in vzhodno mimo Gumbinena proti severu, Rusi kljub vsem naporom ne pridejo nikamor naprej; minule dni so Nemci tod odbili vse ruske napade, severno od Gumbinena pa so vzeli Rusom tudi nekaj postojank.
Na zapadnem bojišču.
so se na celi črti od severnomorske oba-le do švicarske meje vršili ljuti boji, ki pa niso prinesli velikih izprememb. Najznatnejši dogodek je bil nemški uspeh na višinah Craone, ki leže nekako sredi trikota, ki ga tvorijo Laon, Soissons in Reims. Nemci so tod potisnili Francoze iz njihovih izredno ugodnih postojank na Kraonski visoki planoti in jih porinili na južno pobočje gorovja. Nemci so osvojili do 2000 m francoskih strelskih jarkov, ujeli nad 1000 Francozov ter uplenili 8 strojnih pušk in veliko vojnega materiala. Francozi v svojem uradnem poročilu z dne 26. januarja priznavajo, da so se morali umakniti iz svojih strelskih jarkov med Hurtebise in Boissoulowom zaoadno od Craonne, v poročilu z dne 28. januarja pa pravijo, da se je splošna nemška ofenziva o priliki rojstnega dne cesarja Viljema popolnoma ponesrečila in da so Nemci samo pri Craonne izgubili eno celo brigado, v celo-kunni tridnevni ofenzivi (25., 26. in 27. januarja) pa da so imeli Nemci nad
20.000	mož izgub. Pri Craonne da so imeli Francozi samo 800 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih, medtem ko nemško uradno poročilo izrečno pravi, da je bilo Francozov 1500 mrtvih in 1100 ujetih; ranjenih bi moralo biti potemtakem najmanj krog 6000 (4 krat več nego mrtvih). Francozi so menda svoje izgube gledali skozi pomanjsevalno steklo, nemške pa skozi pove-čalno. — O bojih na ostalih točkah javljajo nemška uradna poročila v glavnem to-le: Sovražnik je s topovi obstreljeval Mildekerke in Westende (ob belgijski obali severno od Nieuporta) ter Slype (severovzhodno od Nieuporta). Tudi na črti Nieuport—Ypern so se vršili v glavnem le artiljerijski boji; samo severozapadno od Nieuporta, na morskem obrežju, so sovražniki izvršili nočni napad in na neki točki vdrli v nemško postojanko, a bili z bajonet-nim naskokom vrženi zopet nazaj. — Na francosko trdnjavo Dünkirchen (na severomorskem obrežju blizu belgijske meje) so nemški zrakoplovi metali bombe. — Na južni strani kanala La Bassee (severovzhodno od Bethune) so Nemci 25. t. m. iztrgali Angležem dve močni opirališči; Angleži so se doslej zaman trudili, da bi dobili izgubljeni
postojanki nazaj. Pač pa so Nemci dne 29. januarja tik poleg teh postojank iztrgali sovražnikom dva nadaljna strelska jarka, — V zapadnem delu Argo-nov so Nemci zopet znatno napredovali. — Severno in južnovzhodno od Verduna so Nemci odbili francoske napade. Severno od Badouvilliersa so Nemci osvojili vas Angomont. — V Vo-gezih in zgornji Alzaciji so Nemci Odbili ljute francoske napade.
Rusi in Turki.
Na Kavkazu so Rusi vrgli Turke čez mejo; turška poročila javljajo o manjših bojih pri Oltyju in v Lazista-nu (ob rusko-turški meji). Ruska uradna poročila pa omenjajo boje ob levem bregu reke Čorok, kjer se Turki trdovratno upirajo. V Aserbeidžanu (seve-rozapadni kot Perzije ob turško-ruski meji) se bije boj v okolici Chora, ki je zadnja ruska postojanka v tej pokrajini.
V Črnem morju je' zopet nastopilo turško vojno brodovje; turški generalni štab poroča 28. januarja, da so tur-, ške ladje obstreljevale neko rusko vojaško postajo na zapadnem obrežju, ne pove pa, katero. — Druga poročila javljajo, da so Rusi v luki Sinope potopili veliki turški parnik »Morfes«, v luki Arhan pa 12 turških transportnih ladij. ki so vozile potrebščine za turško kavkaško armado.
Angleži in Turki.
Pri Korni (ob Tigrisu, severozapadno od Basre) se je 20. januarja vršil boj med angleškimi in turškimi četami, ter so imeli Angleži izdatne izgube. Blizu Aleksandrette (severovzhodno od Cipra) so Angleži zopet izkušali izkrcati čete, a so jih turške straže pregnale. — Kakor poročajo časniki, so Turki pri El Arišu (ob sirski meji) zbrali 48.000 mož in pri Akabi (ob Rdečem morju) 32.000 mož; obe armadi sta pripravljeni za pohod v Egipt.
Vojna na morju.
Blizu otoka Rujane (na najožjem mestu med Nemčijo in Švedsko) je dne 25. januarja ruski podmorski čoln napadel malo nemško križarko »Gazelle« in jo poškodovak — Nemška križarka »Karlsruhe« je v ameriških vodah zopet potopila 2 angleška in 1 francoski parnik, nemški podmorski čoln »U 21« je pa otb angleško-irski obali potopil večje število angleških trgovskih ladij.
Vojna v zraku.
Nemški letalci so te dni zopet prodrli do blizu Pariza in metali bombe na vojaške zgradbe. Francozi so jih sicer preganjali, a sestrelili niso nobenega letala. Sicer so se pa Francozi do-bro' pripravili na zračno .vojno z Nemci ter so poleg velikega brodovja letal ustanovili sedaj še brodovie zrakoplovov, ki so podobni nemškim Zeppeli-novcem. — Iz Berolina poročajo, da je 25. januarja poletel proti ruski luki Libava nemški Parsevalov zrakoplov, ki se ni več vrnil. Ruski admiralni štab je pa istočasno poročal, da so Rusi dne 25. januarja v Libavi sestrelili nemški zrakoplov, ki je metal na pristanišče bombe.
Nove armade
sestavljajo vse vojujoče se države; v Avstro - Ogrski, na Nemškem in Ruskem zopet vpoklicujejo črnovojnike, na Francoskem zbirajo zadnje ostanke za boj sposobnega moštva in Anglija na vse mogoče načine vabi prostovoljce. Kakor vse kaže, miru ne bo mogoče ta-
ko zlepa priboriti z orožjem, zato se pa s tem večjo vnemo odzovimo tako iskrenemu vabilu sv. očeta Benedikta XV., da ga izprosimo z molitvijo.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Št. 128.
NOVE SKUPINE J. S. Z.
Pravila J. S. Z. določajo v § 27.: Najmanj 15 članov v eni fari ali občini tvori skupino. Shod, ki se po njem ustanovi, sklicuje okrožno predstojni-ništvo; če ga pa ni, načelstvo !
Kadar se ustanovi kje nova organizacija Jugoslovanske Strokovne Zveze, more pričeti poslovati le kot plačilni-ca in ne kot skupina, ker mora načelstvo, kakor to določa postava, oblastem naznaniti nove skupine. Načelstvo mora pri naznanilu nove skupine oblastem postopati modro in previdno. Presoditi mora, če tista plačilnica, ki se preo snuj e v skupino, deluje tako, da pstane v njenem kraju, oziroma v njeni stroki vedno toliko članov, oziroma članic, da je obstoj skupine tudi zagotovljen. Izkratka: strokovna misel in smisel za strokovno organizacijo mora biti že tako močna med člani, da se načelstvo popolnoma prepriča, sedanja naša plačilnica se je tako izkazala, umevanje našega strokovnega združevanja je tako močno, da člani lahko poslujejo tudi kot skupina, ki se ji podeli večja pravica, kakršno imajo plačilnice. Odkrito priznavamo, četudi smo, kakor tudi druge strokovne organizacije, po vojski in po njenih posledicah izgubili precej članov, saj so ustavili veliko tvornic, v katerih je delalo nad tisoč zvestih naših članic in članov, moramo pa na drugi strani beležiti veselo dejstvo, da vojni dogodki v notranjem poslovanju naše zveze niso toliko učinkovali, kakor so se morebiti bali malodušni ljudje. Hvala Bogu, slovensko krščansko socialno delavstvo zaupa svoji organizaciji, prav ima, ker ji zaupa in zato delujejo naše skupine in plačilnice res vzorno.
Načelstvo J. S. Z. je po tehtnem premisleku sklenilo, da naprosi oblast, naj se potrde pravila novih nameravanih skupin. Nove skupine se ustanove sledeče:
Kranjsko.
Visokemu predsedstvu kranjske c. kr. deželne vlade v Ljubljani smo predložili sedem prošenj za ustanovitev novih skupin in sicer so to:
1.Skupina paznikov prisilne delavnice v Ljubljani, Poslovala je do sedaj kot plačilnica. Reči se mora mirno, da se je ves čas vneto potegovala za svoje člane. Načelstvo je za koristi njenih članov, ne zaman, večkrat nastopilo.
2.	Skupina Bohinjska Bistrica. Plačilnica ni še stara, je mlada. Člani so večinoma železničarji. Vzorno se vodi, dani so vsi predpogoji za njen stalen obstoj. Ustanovila bo brez dvoma še nove železničarske skupine J. S. Z. in pridobila še tudi sama veliko novih članov.
3.	Skupina Dolenji Logatec. Na Notranjskem je navedena plačilnica J. S. Z. edino samostojno dete naše delavske strokovne organizacije J. S. Z. Plačilnica je pokazala krepko življenje. Vodi se vzorno. Za skupino so dani vsi predpogoji. V Dolenjem Logatcu priredi načelstvo takoj po vojski socialni celodnevni delavski tečaj. Trdno smo prepričani, da se po vojski ravno iz Logatca po krasni naši Notranjski raz-
raste krepko drevo J. S. Z. Res, Notranjska sama ni sicer industrijska pokrajina, a delavcev je po Notranjskem raztresenih v posameznih krajih veliko. Te moramo po vojski vse zbrati in tudi, dokler traja vojska, ne smemo počivati.
4.	Skupina Selce pri Škofji Loki.
Tu posluje prav dobro že več let naša plačilnica. Deluje tiho, skromno in mirno, a prav dobro. Vrlim šiviljam hočemo dati večjo samoupravo. Vemo, da bodo v skupini še vrlejše, če je to sploh mogoče, delovale, kakor so delovale združene dozdaj v plačilnici.^
5.	in 6. V Stražišču in v Šmartnem pri Kranju obstojata dozdaj dve skupini. Obe sta se tekom let odlikovali z neumornim, težkim delom, s požrtvovalnostjo za svoje člane in članice. Čast pr. gospodu voditelju in voditeljici, gospicj pl. Kleinmayr j evi. Ker se je načelstvo prepričalo, da so podani vsi predpogoji za njunin trajen obstanek, se tako v Stražišču kakor v Šmartnem izpremenita dosedanji naši plaiUnici v skupini.
7. Skupina Vevče pri Devici Mariji
v Polju. Plačilnica je dozdaj zbrala veliko članov, oganizacijsko delo je sicer, ker se je delo radi vojske ustavilo, prekinjeno, a ko se zopet prične, pričakujemo živahno organizatorično delo. Za skupino so med vrlim našim vevškim delavstvom dani vsi predpogoji.
Štajersko.
Na Štajerskem se je zadnja leta organizacija J. S. Z. strokovne zveze bujno razvijala. Ustanovilo se je veliko novih plačilnic. Za poglobitev naše organizacije se je z vso silo zavzel voditelj naših državnih poslancev poslanec dr. Korošec, ki je ustanovil veliko novih plačilnic, res pohvalno in požrtvovalno sta delovala tovariša Vekoslav Zajec in urednik Žebot. Misel krščanskega strokovnega delavskega združevanja je bila na Štajerskem nova. Vsled vojske se je naša organizacijska propaganda na Štajerskem deloma prekinila, a z vso silo in z vso odločnostjo jo, če Bog da in sreča junaška, nadaljujemo podvojeno, ko se konča vojska. Na Štajerskem so plačilnice J. S. Z. po številu sicer nizke, a nekatere so tudi krepke. Načelstvo je sklenilo, da se preosnujejo v skupine štiri dosedanje plačilnice. Te so:
1.	Skupina Cirkovce.
2.	Skupina Št. Pavel pri Preboldu.
3.	Skupina Št. Martin pri Velenju.
4.	Skupina Šoštanj.
Vse so dokazale, da znajo delati in da je povsod iz zasejanega semena vzklilo krepko drevesce.
Koroško.
Na slovenskem Koroškem je tudi J. S. Z. razvila krepko delovanje. Priznavamo, da smo na Koroškem pravzaprav šele pričeli pred kratkim sejati seme idej, ki jih širi naša J. S. Z. med slovenskmi delavstvom, a uspeh ni izostal. Prav posebno nas še veseli, da je naša strokovna misel vzklila pred vsem tam, kjer obstoja najstarejša slovenska krščansko socialna delavska organizacija:	v Prevaljih. Opraviti
imamo V prevaljskem industrijskem okraju z eminentno delavskim stanom. V Prevaljih, v Črni in v Možici smo ustanovili plačilnice J. S. Z., ki res krepko delujejo in, vsa čast jim, vodijo upravo tako, da bi bile lahko vsim drugim našim organizacijam v zgled. Načelstvo je prepričano, da se bodo navedene naše plačilnice vzdržale in da
spojd Bradov zopet boleha lin [kašlja. Njegova žena se drži zato doma, a vsak večer le obišče Marijo.
Po krstu mladega Kamnarja, krste ga po starem očetu za Friderika, prirede pri Kamnarjevih precej hrupno zabavo, ki traja pozno v noč. Tudi Bradov zapusti družbo kljub svojemu rahlemu zdravju šele po polnoči. Pripravljen je sicer voz, a stari gospod se v mrzli jar nuarjevi noči le še pošteno prehladi. Bilo mu je toplo in nekaj korakov v mrzlem vremenu zadošča, da oboli.
Drugi dan mora ostati v postelji. Žena pozove takoj zdravnika, ki ne more drugega določiti, kakor da je influenca, a skrbno gleda; določi, naj bolnik ničesar ne je, pije naj le nekoliko vode in obljubi, da pride zopet zvečer, Ko zvečer zopet pride, dožene, da so se vnela pljuča. Ve, da Bradov za svojo starost preveč je in pije, kar ni dobro starim ljudem; gospej pove, bolezen je nevarna in ne prevzame sam odgovornosti. Pozove se še en zdravnik; oba storita, kar le moreta.
Zaman njun trud; bolniku se stanje vsak dan slabša; blede se mu, ne more spati, oslabi. Nevarnost postaja vedno večja; pojavlja se nezavest in slabost srca. Bradovej gospej je vedno hujše; četrti dan brzojavi najstarejšij
hčerki Nežiki, naj pride k bolnemu očetu.
V skrbeh seveda prihiti k bolnikovi postelji takoj drugi dan Doblerjeva. Bolnik jo več ne pozna, ko ga pozdravi. Strašno žalostno svidenje! Ljubila je vedno očeta, ga ubogala; zdaj doživi, da je ljubljeni oče več ne pozna!
Bolnik seveda od časa do časa zopet izpozna okolico. Govoriti ne more več. Ko pridejo šesti dan zdravniki in preiščejo vestno bolnika, pripravijo svojce na smrt. Bradova žena, hčeri in Kamnar zdaj ne zapuščajo več bolnika.
Mariji se zdi, na njo je napravil umirajoči oče zelo strašen učinek, da ji hoče oče še nekaj reči; nenadoma se mu namreč odpro široko oči in jo gleda .. . govoriti ne more več, prepozno, kar ji je hotel reči.
Čez dve uri, ko odidejo zdravniki, bolnik pojema; kmalu izdahne in zapre oči za vedno. Bile so to prve težke ure v življenju Bradovih. Mati in hčeri sta izvan sebe žalosti.
Vse je v hiši in v tvornici razburjeno, ko se izve, da je gospodar umrl. Žalost ni bila nikdar tako odkrita, ker rajnik je bil znan kot priden, pravičen mož, spoštovan, priljubljen, ker je ljubil tudi bližnjega. Pripeljal se je tudi gospod Doblar k pogrebu.
Pogreb je bil nad vse sijajen. Bra-
dova vdova in Marija sta zelo plakali, a mirnejše se je obnašala Doblerjeva, dasi ni nič manje ljubila očeta.
Vse žalostno:	sorodniki, znanci,
prijatelji, uradniki, delavstvo . . .
In kamnar?
Postal je edini lastnik tvrdke Friderik Bradov.
XIII.
Prvi dan po pogrebu je v Brado-vem stanovanju zopet vse tiho in mirno, le posli se kretajo in pospravljajo. Vsled poslov se Doblerju mudi domov. Žena ostane še nekaj dni pri materi, da ni v največji žalosti osamljena. Preden Dobler odpotuje, se s Kamnarjem kratko razgovorita, kako da naj se nadaljujejo Bradove kupčije in o premoženjskih razmerah. Dogovorita se, da se čaz nekaj tednov zopet snidejo, ko se poleže večja žalost in da takrat skupno ukrenejo, kar je glede na premoženje potrebno. Ko Dobler odpotuje in ko ostaneta Bradova vdova in hči Nežika sama, skleneta, da odpotujeta nekaj tednov k Doblerjevim. Kar tako namreč noče Doblerjeva samevati, h Kamnarjevim pa tudi ne gre rada, ker pri Nežiki lahko prijetnejše in mirnejše živi in ji je tam tudi bolj všeč, kakor pri Mariji. Ko se mati in Nežika še enkrat na gomili njuninega moža in očeta ža-
lostno poslovita, odpotujeta. Bradovo stanovanje začasno zapro. Kuharico in sobarico vzame medtem ko matere ni doma, Kamnarjeva k sebi. V prostorih, kjer je bilo prej tako prijetno in zabavno, je zdaj vse tiho.
Kamnar se zdaj od jutra do poznega večera še bolj kot prej peča s kupčijo. Vse, kar je res, bil je priden in vesten trgovec. Vodi vse tako, kakor ko je še živel rajni gospodar.
Čez nekaj tednov se snide dogovorjeni rodbinski posvet v Bradovem stanovanju. Izpade čisto mirno. Pismeno ugotove, da od zdaj bodi edini lastnik tvrdke Friderik Bradov Kamnar, tihe solastnice naj bodo vdova Bradov, Doblerjeva in kamnarjeva. Sklenejo, naj se Bradova vdova trajno preseli k Doblerjevim, da se razpusti Bradovo gospodinjstvo in da se preselijo Kamnarjevi ob Veliki noči v Bradovo stanovanje. Najboljše pohištvo si razdele mati in hčeri, ostanek naj se proda.
Ko to urede, odpotujeta Dobler in Doblerjeva, Bradova prične razpuščati gospodinjstvo. Seveda ji je hudo. Kar je njeno in Nežikino, pošlje Doblerjevim, Kamnarjeve stvari ostanejo v stanovanju, nekafi podÄre poslopi, ostab nek gospa Bradova razproda.
Veliko soboto zapusti žalostna žena plakajoč in krvavečega srca hišo,
bodo kljubovale vsem nevarnostim. Sklenili smo zato, da predložimo oblastem izpremembo sledečih plačilnic v skupine:
1.	Skupina Črna.
2.	Skupina Možica.
3.	Skupina Prevalje.
Po vojski, o tem ne dvomimo, se število naših koroških organizacij s smotrenim delom postoteri. V prvi vrsti se zanašamo na svoje zveste nam člane in voditelje naših nameravanih novih skupin, ki so kot plačilnice dokazale krepko, posnemanja vredno živ-Ijensko sposobnost.
Primorska
Na Primorskem imamo že več starih, prav dobro delujočih naših organizacij in tudi že več skupin. Vsekakor moramo po vojski tudi na Primorskem razviti še živahnejše delo, kakor smo je pred vojsko. Načelstvo je sklenilo, da izpremeni sledeči dosedanji plačil-nici v skupini:
1.	Skupina Dörnberg.
2.	Skunina Gorica.
XXX
16 novih skupin in to v voj siknem času že nekaj pomen j a. Ne plaši nas bodočnost.
Kakor hitro vzamejo oblasti nove skupine na znanje, priredi načelstvo J. S. 'Z. v dotičnih dosedanjih svojih plačilnicah zborovanja. O tem se obvesti po centrali vodstvo vsake plačilnice posebič. Ob teh društvenih zborovanjih bo navzoč zastopnik centrale in se prizadetim skupinam naznani po centrali dan zborovanja pismeno.
Jugoslovanski krščanski delavski pozdrav!
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani,
dne 1. februarja 1915.
Miha Moškerc, predsednik; Jožef Gostinčar, podpredsednik; Ivanka Brate, zapisnikarca; Bogomil Remec, glajVni blagajnik; dr. Jakob Mohorič, glavni tajnik.
St. 129.
Pomanjkanje soli. Došle so pritožbe načelstvu J. S. Z., da primanjkuje na Kranjskem soli. Obenem se je tudi pisarni poročalo, da so nekateri trgovci porabivši položaj povišali ceno soli. Sedanji voditelj pisarne J. S. Z. naš podnačelnik poslanec Gostinčar, je za J. S. Z. in kot poslanec takoj vložil tozadevno vlogo finančnemu ministrstvu in c. kr. kranjski deželni vladi s prošnjo, naj se poskrbi Kranjski dovolj soli in da naj se tudi soli določi cena v drobni prodaji. Predsedstvo J. S. Z. mu tem potom izreka javno svojo zahvalo.
Predsedstvo J. S. Z. v Ljubljani, 1. februarja 1915.
Predsednik: Milija Moškerc.
Zapisnikarica: Ivanka Brate.
XXX
NAJVIŠJE CENE V LJUBLJANI.
Deželna vlada določa za deželno stolno mesto Ljubljano do preklica za nadrobno prodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku, iz seznamka samega razvidne najvišje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh predpisov, se
bo kaznoval najstrožje po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 kron ali z zaporom do treh mesecev. Nastopne najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve. Tukajšnji razglas z dne 6. oktobra 1914, št. 28.976-A, je razveljavljen. Najvišje cene, katere so bile določene za veliko trgovino z žitom in moko s tukajšnjim razglasom z dne 7. decembra 1914, dež. zak. št. 39, ostanejo seveda nedotaknjene. Za drugo, v naslednjem seznamku ne navedeno blago se ne določijo najvišje cene, vendar pa se opozarja, da sodnije zahtevanje pretiranih cen po § 7. cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 194 kot privijanje cen keznujejo z zaporom do šest mesecev, odnosno do enega leta in z denarno globo do 2000 kron, odnosno do 20.000 K.
Goveje meso s priklađo, L vrsta 1 kilogram 2 K. Goveje meso s priklado, II. vrsta, 1 kg 1 K 76 vin. Meso krav, bikov, mlade živine, L vrsta 1 kg 1 K 70 vin. Meso krav, bikov, mlade živine, II. vrsta, 1 kg 1 K 46 vin. Pljučna pečenka 1 kg 3 K. Goveja pečenka in bržol 1 kg 2 K 40 vin. Ovčje meso 1 kg 1 K 50 vin. Kozje meso 1 kg 1 K 50 vin. Telečje meso s priklado 1 kg 2 K 40 vin. Telečje meso brez priklade 1 kg 2 K 80 vin. Svinjsko meso s priklado 1 kg 2 K 20 vin. Svinjsko meso brez priklade 1 kilogram 2 K 40 vin. Krompir jedilni, izvzemši kiflerček kg 13 vin. Kava, valorizacijska, vrsta Rio kg 3 K 10 vin. Kava ,valorizacijska, vrsta Santos, kilogram 3 K 30 vin. Kava, valorizacijska, pražena kg 4 K.
XXX
NAJVIŠJE CENE NA KRANJSKEM.
Deželna vlada določa do preklica za celo deželo Kranjsko, izvzemši stolno mesto Ljubljano, ki se glede njega obenem izdajo posebne odredbe, za nadrobno nrodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku, iz seznamka samega razvidne najvišje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo kaznoval naj strožje po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev. Nastopne najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve. Tukajšnji razglas z dne 6. oktobra 1914 št. 28.976-B, je razveljavljen. Najvišje cene, katere so bile določene za veliko trgovino z žitom in moko s tukajšnjim razglasom z dne 7. decembra 1914, dež. zak. št. 39, ostanejo seveda nedotaknjene. Za drugo v naslednjem seznamku ne navedeno blago se ne določijo najvišje cene, vendar pa se opozarja, da sodnije zahtevanje pretiranih cen po § 7. cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 194, kot privijanje cen kaznujejo z zaporom do šest mesecev, odnosno do enega leta, in z denarno globo do 2000, odnosno do 20.000 K.
Goveje meso, L vrsta, kg 1 K 78 v. Goveje meso, II. vrsta, kg 1 K 54 vin. Ovčje meso kg 1 K 48 vin. Svinjsko meso kg 2 K. Telečje meso kg 2 K. Krompir, jedilni, izvzemši kiflerček kg 13 v. Kava, valorizacijska, vrsta Rio kg 3 K 10 vin. Kava, valorizacijska, vrsta Santos kg 3 K 30 vin. Kava, valorizacijska, pražena kg 4 K.
kjer je živela srečno in brez skrbi ob strani svojega rajnega moža nad 27 let. Zdaj šele ve, kaj da ji je bil. Kesa se, ker mu je s svojimi napakami provzro-čila toliko večjih in manjših neprilik. žalost jo zelo izpremeni. V srečnih letih skoraj da je pozabila celo na smrt. Kinč, ki ga je prej tako ljubila, se ji zdaj zdi prazen, nič več ni prejšnja vesela v se zaljubljena gospa, ki mora imeti vedno prav, ki je navajena, da se zgodi, kar želi. Želi priprosto živeti zase. Sodi tudi o drugih milejše. Izpre-vidi, da previdnost skrbi za to, da ne rastejo drevesa v nebo.
Uredi svoje stvari, se s težkim srcem poslovi od Kamnarjevih in odpotuje k Bradovim, da ostane pri njih, dokler še živi.
Kamnarjevi se po Veliki noči preselijo v deloma iznova opravljeno Bra-dovo stanovanje. Kamnar, star šele 32 tet, ni zdaj samo hišni gospodar, mar-VeČ tudi edini načelnik trgovine. V pro*-storih, kjer je rastla, gospodari in vla-Ua zdaj njegova žena. Obširna trgovi-ua, ki jo je 601etni Bradov s trudom in ezavo tekom let dosegel, pade zdaj brez velikega prizadevanja 321etnemu amnarju v naročje. Zgodaj je dosegel, 'ar je smatral za glavni svoj smoter:
. tfastvo in zlato kaj veljata v živ-
Prve čase globoke žalosti se Kamnar in njegova žena ne udeležujeta večjih družb in javnih veselic. Ko mine nekaj mesecev, že delata manjše izlete in veseljačita. Dobler in njegova žena kakor tudi Bradova vdova se nad eno leto ne udeležujejo nobenih veselic ker so res žalostni. Kamnarjeva gre pa že nekaj mesecev ne glede na to, kar porečejo ljudje, k najrazposajenejšim gledališkim predstavam, njen mož smatra kot eno svojih glavnih nalog, da izpopolnjuje vinsko klet. Na svojo modrost ponosni Kamnar priglasi svoj pristop nekemu imenitnemu klubu, da lahko zvečer po končanem delu keglja, kvarta in da z ženo lahko obiskuje velike pojedine in druge družabne slavnosti in da more Kamnarjeva razstavljati svoje razkošne obleke in kinč v občudovanje. Bogatega moža sprejmejo seveda brez ugovora v klub. Kamnar poizkuša sčasoma pridobiti tudi več veljave nasproti svoji ženi; saj odgovornosti nosi velike in poizkuša polagoma doseči, da bi ona ne nosila trajno hlač, kot jih je dozdaj. Postopa zelo previdno in upa, da to sčasoma doseže. Oba se nahajata zdaj na višku svoje sreče, strinjata se, da si željam, ki jih imata, ne odrečeta. Hočeta vži-vati življenje.
Slovenski železničar.
NAJVIŠJA ZAHVALA ŽELEZNIČARJEM.
JTežka in naporna je služba železničarja, polna odgovornosti in trpljenja. Kdor tega ne poskuša na svoji koži tudi ne verjame in od tod ona sicer mala, toda toliko bolj obžalovanja vredna peščica ljudi, ki vidijo v železničarju le človeka z udobnim in brezskrbnim življenjem. O, da bi bilo mogoče vse take nerazumnike zbrati, jih vsaj za eno ali dve noči razpostaviti ob železniški progi in jim naložiti polno zavest odgovornosti za prevažajoče se živo in mrtvo blago! Temna noč, cvileča burja, do kosti segajoč mraz in pa strah pred pretečimi vsakovrstnimi nevarnostmi bi jim morda navdahnile spoznanje, da je železniški uslužbenec pomilovanja vredno bitje, ki za svoje delo niti približno primemo ni plačano. Kaj, če obrtnik kos svojega izdelka popači, to ni nobena primera; on popravi in če le more, se pusti zato še posredno ali neposredno plačati, škoda je poravnana. Železničar pa svojih zagrešenih, mnogokrat samo podtaknjenih napak ne more vselej popraviti, pač pa si nakoplje trde kazni ali pa celo izgubo kruha zase in za svoje.
Sedanja svetovna vojna je naložila tudi železničarjem brez razlike činov neprimerna bremena. Vsled vpoklicov tovarišev v dejansko vojaško službo se je stanje osobja, zlasti delavstva, znatno znižalo, narobe pa je delo narastlo, vsled česar so bile uprave primorane dopuste, ki se pri določitvah plač kaj radi in uspešno na tehtnico* polagajo, ustaviti. Železničarji so tedaj tudi ob tiste itak skrajno pičlo prikrojene od-počitne dopuste, dasiravno so jih še bolj potrebni, kakor ob normalnih razmerah. No, in obupno naraščajoča draginja tlači železničarja, ki je že poprej moral vsak belič po trikrat obrniti in prevdariti, kam in kako ga naj položi, da bo vsaj nekaj zaleglo, še bolj, kakor koga drugega, kajti ta revež ima svojemu delu naj strožje odmerjene maksimalne cene; on naj trpi in strada. Niti tožiti in jadikovati mu ne pomaga nič; uprave so sedaj še bolj kakor kedaj poprej zadrgnile svoje blagajne ter jih še tesnejše stisnile.
In ko so se železničarji čutili že popolnoma v kot potisnjene, se jih je spomnil nekdo s pohvalnim priznanjem, ki učinkuje kakor kapljica hladilnega olja na skelečo opeklino. Ta nekdo pa ni nihče drugi, kakor oni sivolasi in častitljivi starček, okoli katerega se je zbralo milijone krepkih rok, da ščitijo nad šeststoleten in slaven habsburški pretol pred oskrumbo po sovražniku naše mile Avstrije in milijone zvestih src, da pošiljajo goreče vzdihe proti nebeškemu Gospodu vojnih trum za njegovo vsemogočno pomoč.
Njega cesarski in kraljevo apostol-ko Veličanstvo, naš presvitli vladar je izdal na c. in kr. železniškega ministra sledeče, najvišje lastnoročno pisano pismo:
»Mobilizacija in razvrstitev armade je stavila na zvestost in izpolnjevanju dolžnosti, samostojno delovanje in trdno voljo vojnih železniških oblasti in izvršujočih prometnih nastavljencev od najvišjega uradnika pa do zadnjega železniškega delavca skrajne zahteve, katerim so se vsi neoporekljivo točno odzvali.
Tudi med časom vojske razvijajo vse železnice in plovna podjetja države naporno in vse moči zahtevajočo delavnost; ponovno je železniško osob-je in moštvo na ladjah hrabro in hladnokrvno vztrajalo sredi sovražnega ognja.
Z veseljem to priznavam ter izrekam vsem, katerim gre za tako sijajno delovršbo železnic in plovnih podjetij zasluga, Mojo zahvalo in Moje popolno zadovoljstvo*.
Ukazujem Vam, da to Moje priznanje razglasite.
Dunaj, dne 12. prosinca 1914.
Fran Josip m. p.
Slava mu! Trikratna slava! Iz dna naših duš bodi zahvaljen za pripozna-nje, ki nas bodri in vzpodbuja do na-daljne udane in neupogljive vztrajnosti, dokler nam ne zasijejo zopet prijaznejši dnevi, dokler naši bratje, sinovi in tovariši ne potolčejo zadnjega, sovražnika.
To pismo pa naj bi služilo upravam kot migljaj, da tudi one kaj store v priznanje požrtvovalnosti podrejenega osobja. Seveda mislimo pri tem na kaj okroglega, s čim se bi med nižjimi sloji uslužbencev in delavcev vedno bolj in bolj rastoča beda vsaj nekoliko ublažila. Popolnoma in unraviče-no bi bilo, da se izpadli dopusti ne do-meste z denarnimi naeradami. Pa tudi na druga sredstva proti neprimerni
draginji bo upravam treba začeti misliti, da se rek: brez dela ni jela ne prekucne na nasprotno stran, kajti stradanje je uvod k upešanju in obupu.
XXX
Železničarjem v pouk. Takoj začetkom sedanje vojne je izšla cesarska odredba, glasolm katere so železničarji kot uslužbenci vojaškim namenom služečih transportnih podjetij v slučaju kršenja njih službenih dolžnosti, kolikor bi le-te zadevale interese armade, podvrženi vojaškemu sodstvu ter vojaško kazenskim zakonom. Kako resno se ta odredba izvaja, nam kaže sledeči konkretni slučaj :
Ravnateljstva c. kr. državnih železnic so dobila od c. in kr. višjega armadnega vodstva sledečo vojaško-sod-no obsodbo nekega železniškega uradnika radi zanemarjenja njegove službene dolžnosti ter so jo v svrho pouka podrejenega osobja razglasila po svojih uradnih listih.
V imenu Njega Veličanstva, cesarja Avstrije!
C. in kr. sodišče etapnega poveljstva tretje armade kot c. kr. domobransko sodišče v Novem Sandecu je dne 8. vinotoka 1914 pod predsedstvom majorja Viktorja Polli pešpolka 73 in pod vodstvom majorja-avditorja Rudolfa Ehrlicha ob navzočnosti Ivana Dulza kot zapisnikarja, nadporočnika avditorja Jožefa Wondratsek kot obto-žitelja, obtoženca železniškega asistenta in poročnika v rezervi v domobranskem polku 34 Petra Sech ter majorja avditorja dr. Mieceslava Bielski kot zagovornika pričeti in dne 10. vinotoka 1914 dovršeni glavni razpravi o proti Petru Sech radi prestopka kršenja njegove službene dolžnosti pd § 3. cesarske odredbe z dne 25. malega srpana 1914, drž. zak. št. 154, dvignjeni obtožbi z dne 7. vinotoka 1914, sodna številka 71-38-14 in po tožitelju predlagani obsodbi za pravo spoznalo:
Peter Sech, rojen 10. sušca 1885 v Zagorcu, okraj Sanok v Galiciji, grško-katoliške vere, oženjen, oče dveh nepreskrbljenih otrok, železniški asistent c. kr. drž. žel., rezervni poročnik pri domobranskem polku 34
je kriv:
1.	da 19. kimavca 1914 kot službujoči uradnik v Novem Zagorcu, zanašajoč se na transportnega uradnika do-šlih brzojavk ni čital, zlasti one ne, s katero je c. in kr. vojnol transportno vodstvo aviziralo vlak s cisternami, kateri bi moral s prednostjo pred vsemi drugimi vlaki ter z mogočno kratkimi odmori na postajah voziti proti Pr-zemyslu;
2.	ker, ko mu je bil vlak od predle-žeče postaje Sanok z izrečno označbo nujnosti naznanjen, ni takoj in z razmeram odgovarjajočo resno dločnostjo za odpravo istega potrebno ukrenil ter tako v Sanoku in Novem Zagorcu skupaj približno dve in pol me zamude zagrešil;
3.	da, ko je vlak že v Novi Zagorc prispel, dasiravno je njega namembno postajo Przemysl po lastnem priznanju že po sestavi — 21 cistern — pravilno sklepal in pa, ker bi moral izredno važnost vlaka že po tem spoznati, ker je s tveganjem človeškega življenja in državnega biaga namenjen v po sovražniku že ogroženo ozemlje in na od uslužbencev deloma že zapuščeno progo, pa s pretvezo predpisane zamenjave lokomotive in osobja ni samo otežkočil njega nemudne ekspedicije, temveč je isto prepustil svojemu nar sledniku, češ, njegova službena doba da je potekla.
Zagrešil je torej kot uslužbenec pod vojaškim vodstvom stoječega prometnega podjetja nrestapek kršenja njegovih službenih dolžnosti ter se zato na podlagi § 9., odstavek 2. postave z dne 26. grudna 1912, drž. zak. štev. 236 in §§ 6. in 5. cesarske odredbe z dne 25. malega srpana 1914, drž. zak. 155 ter §§ 87. in 94. vojaško kazenske postave kaznuje s strogim osemmesečnim zaporom, poostrenim z dvema postoma vsak mesec, s trdim ležiščem postne dni in s štirinajstdnevnim samotnim zaporom ob začetku prvega, četrtega ter sedmega meseca kazni in z izključenjem iz častniške šarže.
Ehrlich m. p., major-avditor.
Vojska in njene posledice.
V »International Socialist Review« objavlja Anton Pannekolk zanimiv članek, ki izvaja:
Dokler se vojska vojaško ne odloči, se tudi ne more govoriti, kako da vojska učinkuje na mednarodne razmere. Opaža se pa že zdaj, kako se preobračajo vse notranje razmere v stari Evropi. Vojska je strašna kriza družabnega telesa, ljudje so prisiljeni, da
pokažejo, kakšni da so v resnici in odstrani vse poklice, ki nadvladujejo duhove. Opažamo, da spoštujejo konservativci revolucijo in da nastopajo« revolucionarji kot nacionalisti. Vladajoče sloje sili, da morajo za zmago) napenjati vse sile, vsled česar morajo« opustiti stare navade in izročila.
Anglija.
Nastop Anglije je vojsko izpreme-nil v svetovno vojsko. Prejšnja leta se je vedno sodilo, da bi se bila vojska med Nemčijo in Anglija le na morju. Nemčija je za to 15 let silovito hitro gradila bojne ladje. Razven nekaterih manjših prask dozdaj velike pomorske bitke še ni bilo; obe državi zadržujeta svoji bojni brodovji. Splošno se je sodilo, da navladuje Nemčija na kopnem in da Anglija ne more tekmovati Nemčiji na suhem, a da zato gospodari Anglija na morju. Previdnost, s katero zadržuje že danes Anglija svoje brodovje, dokazuje, da se boji presenečenj, ki jih lahko povzroče moderna razdiralna sredstev.
Medtem ko se ne more govoriti o pravi vojski na morju, vidimo, da nastopa na evropski celini angleška armada proti Nemčiji, kar je velikanske zgodovinske važnosti. Angleški mogotci so prisiljeni, da morajo kakor proti Napoleonu angleško velesilo na celini braniti z angleško armado.
Izkušnje v do(sedanji vojski so važne tudi za notranjo angleško politiko. Če mora angleški kapital na kopnem braniti angleško svetovno silo, mora, če noče postati odvisen «od Francije in od Rusije, skrbeti za dobro, veliko armado. Dosedanje nabiranje prostovoljcev je zadoščalo potrebam kolonialne armade, a primerjati se angleška armada ne more z ostalimi evropskimi armadami, osnovanimi po načelu splošne brambne dolžnosti. Medtem ko angleško meščanstvo pusti, da se zanj vojskujejo plačani, najeti proletarci, stoje nemški meščani v armadni vrsti ob meji in izpostavljajo navdušeno svoje življenje za domovino in potegnejo za seboj vse prebivalstvo. V teh hudih vojskah, ko gre za življenje in smrt, ne nadomesti denar osebne požrtvovalnosti. Ko se «o tem prepriča angleška vlada in angleško meščanstvo, mora na kak način uvesti brambno dolžnost, če hoče ostati velesila. Pre-osnova naleti brez dvoma na odpor, a razvoj se jasno že vidi.
Ko se uvede vojaški zistem, pade eden glavnih stebrov stare, svobodne Anglije. Angleži so prvačili nad državljani in meščani drugih dežela, ki so morali služiti v armadi in ki so jim tu ukazavali drugi. Zato so o sebi sodili, da tvorijo posebno vrsto ljudi, ki vladajo kot svobodni Angleži. Če to jenja, pade glavni kos starih, liberalnih institucij. Tega razvoja ne more nič zadržati. Kolikokrat je ponovno angleško meščanstvo nastopilo proti »carju krvoloku itd.«, a zdaj morajo biti zvezani ž njim.
Notranji razvoj Anglije dovede gotovo tudi do večjega vpliva delavskih slojev in izpremeni tudi notranji ustroj angleške politike.
Rusija.
Š sedanjo vojsko je vstopila Rusija v vrsto modernih evropskih kapitalističnih velesil. V 19. stoletju so se odbili valovi francoske revolucije ob ruskem velikanu. Rusija je bila še pol azijska država s komunistično kmečko upravo. Ko je vkorakal v Rusijo v drugi polovici 19. stoletja kapitalizem, je pričel razdirati; kmečki komunizem je «oslabel, kmetje so stradali, del je odšel v tvornice; v vladi je uvajal korupcijo, nesposobnost, tatvino, kar se je predvsem pokazalo v rusko-japonski vojski. Revolucija 1. 1905. je uničila staro Rusijo, ustvarila je dumo, zelo so «se izpre-menile kmečke razmere. Stolipinova kmečka preosnova 1. 1906. je ustanovila samostojen kmečki stan.
V-japonski vojski in z revolucijo je bila moč ruske armade uničena. Več let ni mogla igrati vlada v evropski politiki nobene vloge, a z ustavljenimi razmerami so izboljšali tudi armado. Presenetila je v sedanji vojski; boljši so častniki in vojaki, kakor so bili še v vojski z Japonci. Rusija ni več despot-na država in je navadna kapitalistična država v prvem svojem razvoju.
Nemčija.
V Nemčiji gotovo vojska na notranje razmer zelo vpliva. Dozdaj so si zelo nasprotovali vladajoči in delavski sloji do sovraštva, do dveh ločenih nasprotujočih si taborov. Vojska je uvedla enakopravnost; takega sovraštva med delavstvom in drugimi sloji tudi po vojski ne bo več. Ostra ločitev slojev najbrže izgine in razmere v Nemčiji se približajo angleškim razmeram.
Vojska dovede do znatnega zbližan j a treh svetovnih držav: Anglija postane bolj nemška, Nemčija bolj angleška in Rusija bolj evropska.
Oflasmk
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Vrednost smodk. »B. Z. am Mittag« priobčuje pismo na Francoskem se nahajajočega vojaka, v katerem poroča o vrednosti, ki se je marsikje razvila med našimi vojaki. Ker se ne more ničesar kupiti v vaseh izza fronte v katerih stanujejo oddelki čet, zato je izgubil kovni denar vsako cenot Ne «more se ga za nobeno stvar uporabiti in zato se ga skoro vsega pošilja domov. Zelo visoko pa je poskočila vrednost smodk. Ona tvori temelj vsej tukajšnji trgovini, je torej zavzela mesto denarja. Medtem ko je pri kovnem denarju določena kovina, zlato, trdno jedro, na kar se vse zida, ne igra tukaj vrsta smodke nobene vloge. Vse eno je, če ima smodko Henry Clav ali Upmann ali pa Stinka-dores št. 2, ki veljajo pri vaškem trgovcu 3 kosi 5 pfenigov; njena vrednost je ravno ista. Tako se je na temelju »enakosti smodk«, kakor bi se moglo imenovati, razvila zelo velika trgovina, in reči v prvi vrsti iz doposlanih darov. Komaj ped dolga klobasa stane štiri smodke. Par zapestnic se more kupiti za dvajset smodk, ker je sedaj zunaj še precej gorko; če bo pa mrzle j še, tedaj bo cena tudi poskočila. Steklenica konjaka stane brez ozira na zaščitni znak trideset smodk. Tudi posebni trgovski obrati so se na temelju »vrednosti smodk« otvorili. Kdor ima n. pr. željo, da se njegovi od blatnaste zemlje umazani čevlji zasvetijo v vsi svoji lepoti, potem si jih mora pustiti očistiti vnalašč za to odprtem lokalu, kar ga stane dve smodki. Mi se torej tu zopet nahajamo na tisti začetni stopnji glede vrednosti denarja, katero se najde pri neciviliziranih narodih, kjer uporabljajo namesto denarja školjke in druge reči.
Krvoses kapitalizem.
Oderuštvo z moko. Neki pek je pred dnevi inseriral v nekem listu, da kupi moko za vsako ceno proti visoki protviziji. Kmalu nato je prišlo k njemu več agentov, ki so mu «obljubili, da mu preskrbe kolikor hoče moke, če plača 4 do 5 K provizije pri 100 kilogramih. Drugi dan je objavila nato in-serat pekovska zadruga «sama. Uspeh je presenetil. Došlo je veliko« ponudb. Med njimi se je tudi ponujalo iz Bu-dimepšte, da se dobavi toliko moke kolikor se je naroči, če se plača provizija 12 K za 100 kilogramov. Tako se znajo žitni oderuhi izogniti določilom o najvišjih cenah.
Kaznovani angleški častniki. »Magdeburger Zeitung« poroča: Na gradu je igralo pet angleških častnikov nogomet s komisom, ki so jim ga dali. Za tako uničevanje kruha so jim nemške vojaške oblasti določle 8 dnevni zapor.
Okno v svet.
Špirit se je podražil v Nemčiji za 5 mark.
Izvor mornariških zastav. Mornariške zastave je najti nazaj 5000, celo 6000 let pred Kristom. Kakšne vloge so igrale mornariške zastave v pradavnih časih, danes seveda ne moremo natančno vedeti. Tega tudi ni poznati iz slik starih Feničanov. Gotovo pa je, da te zastave še niso razločevale narodov, pač pa so stari Grki in Rimljani uporabljali zastave za dajanje znamenj. Posebno značilno je, da najdemo tu rdečo zastavo, ki ima pomen, da prinaša povelje: »Proti sovražniku!« Kasneje so imenovali to zastavo »krvavo zastavo«, Pri nekaterih brodovjih ima rdeča zastava še danes ta pomen. V nemški zgodovini, ki je seveda v naših deželah edino dostopna, vidimo mornariško zastavo le tu in tam v Sredozemskem morju. Siser pa narodna zastava ni imela razvoja, le zdaj pa zdaj so uporabljali zastave za signaliziranje. Sploh pa so smatrali dolgo časa zastavo na ladji podobno, kakor na suhem, le kot nekako počastitev. O Benetkah trde, da so imele leva že v IX. stoletju, o drugih kulturnih državah pravijo, že v XII. stoletju. Splošno pa se da trditi, da je bila ta stran spoznanja tujih ladij v tem času silno pomanjkljiva. Tudi narodnostnih ne moremo imenovati teh zastav, marveč kvečjemu lahko rečemo, da so bile zastave znank «posameznih plemen, ki so se vsilila drugim plemenom za gospodarje. Pa poglejmo razmere le danes! Indijci se vozijo pod angleško zastavo,
Avstralci pod angleško in koliko je plemen in narodnosti, ki se bore pod tujo zastavo! Spominjamo tu le na Georgij-ce, Sudance in druge take narode. Križarske vojne so dajale ladjam tudi na zunaj posebne' znake. Pri nas seveda vemo samo o nemških podjetjih, znano pa je, da je prvih vihrala zastava Rdečega križa na belem polju z angleške vojne ladje. Francoska je imela že svoje lilije, potem pa prihaja silna zmešnjava v zastavah. Vsaka ladja je imela skoraj svojo zastavo, vsak admiral je imel svojo zastavo in zmeda je šla tako daleč, da ladja ladje ni poznala. Ko
pa so se začele razvijati koncem XV. stoletja vojne mornarice, je bilo potrebno izenostaviti tudi mornariške zastave. Vsaka država ima od takrat svojo trgovsko zastavo, zastavo vojne mornarice in nekatere države tudi zatave vojne mornarice v vojnem stanju.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Sogata zaloga žtnskih ročnih dtl in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprffll uubuhhh
1. UlCIaUl Mestni trg 18.
Troovina z modniai in droimim Manom.
Tolika Izbor vezenin, čipk, rokavio, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratalo, volne, bombaža, sn-kanoa itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Sladili {aj-zajtrk!
«iadnl ca|. Ako se ea uporablja pri dojenč moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši Dr.pl Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in iflftFl ve(*no bolj priljubljen Povsod tli kg zavoj 80 vin. Ulili« I Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7f!rairfo! kame Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, SflUraVJK! Tosefstädterstrasse štev. 25, Radetzkypjatz štev. 4 V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
lekarna JPri M“ Mr. PH A. Bohinc
Ljubljana, Bimska cesta štev. 24.
Priporočajo le sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, ateklenica sov.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica M v.
Kapljice zoper želodčn,1 krč, steklenica so v.
Posipala! prašek, proti ognjlvanju otrok in proti potenju nog, škatlica so v.
Hlbje olje, steklenica l krono in s kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v,
„Sladin“ za otroke, škatla so v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
Železnato vino, steklenica s kroni ao v in 4 krone so v.
O	Pozor, slovenska delavska društva!	0
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlku) LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	S? a «n a £ P
m	Postrežba poštena in zanesljiva.	0
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanejaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!
to

ztacj
HaiholiSa, naisigurneiSa Brilika za Stedeniel
Ljudska Posojilnico
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
31 O
k
O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož--nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4'75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.