Ql^om
No. 104
A?
£> ^
^■/ A


m
AM€R1CAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
■	..... J	,.../ : v -v-

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING NfWSPAPSR
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 25, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
%r sued Sudanom in fyipiom priiel na dan
Kairu dolže predsednika Sudana, da se je nasloni! fta afriške “reakcijonarje Ir* na zaihodne sile.
BEIRUT, LibanonV — Tiha enJa in spor, ki vladajo med Airorn in Kartumom že od la So Prišla ta teden tu nenad-110 na dan, ko je list Al Mohar-rSi’ znan po svojih zvezah s Ka-1*0rn, prijel predsednika Suda-^a’ da je opustil arabsko smer gl 1Tlednarodni politiki in se na-^°nil na afriške “nazadnjake” ^ 2ahodne sile. Zato naj bi se a i odmaknil od Federacije a-skih republik, v kateri so se "°vezali Egipt, Sirija in Libija.
Al Moharrer trdi, da s,e je j^j^dnik Nimeiry približal a-^nskemu cesarju, ki mu je agal doseči pomiritev med - 9	črnci v južnem delu
Novi grobovi
Mary Medveš
Po dolgi bolezni je umrla 53 let stara Mary Medveš s 1028 E. 71 St., roj. Yuko v Cairbrook, Penna, od koder je prišla v Cleveland 1. 1935, žena Rudolpha, mati Joan Horvat in Joyce Brod-zinski, sestra Johna (Geneva), Christine Kremžar (Lorain), Franka, Louisa in Frances Milavec (zadnji trije v Penna.). Pogreb bo iz Zelotovega pogreb-lega zavoda na 6502 St. Clair .Yvenue v soboto ob 8., v cerkev ,v. Filipa Nerija ob 9., nato na ill Souls pokopališče.
Pu p113’ za^° temu v zahvalo kg8 1 cec^u arabske uporni-bil	Nrav tako naj bi
s c; Nimeiry odklonil pomiritev °vjetsko zvezo.
j6 v° K prišel navzkriž lani, ko Ccltno podprla upor proti rned vojaki, ki pa ga je
^ hieiryjy uspelo zlomiti s po-
PozZ E§ipta in Llibiie- Tedaj je bika d°mov Gdanskega posla-Sud V Moskvi, sovjetskega v ^ anu pa pognal iz dežele.
zariieri libanonski list je "‘N'M da je počistil iz svo-serjjj9; 6 Pristaše pokojnega Na-
tivnj e P°vezal s konserva-Je p? kraIiem Savdske Arabi-sadat'Aal0m' Predsednik Egipta
povezal s konserva-em Savds’
Predsedn
hi Us. '1le b:1 v Sudanu, pa mu ja s ° Predsednika Nimeiry-pota avNt na stara politična
sporazum ^	sprejemljiv
1)3 komfBURY’ Nod. — Poseb-^0rda pSpa’ Je P°d vodstvom ^Oložpn earCe'a raziskovala raz-
^ ^kli^IRodezip’ Je PrišIa ^jerpu |,fka’ da J6 odpor proti ci kot 3 ° rned ^ milijoni črn-tolik	eetrt milijona belci
%g0v 3	mogoče računati na
j)arlajTie^adobritev v britanskem
GEYiii - sii mm
COLOMBO, Cey. — Ceylon je zadnji ponedeljek postal republika Sri Landa ali po naše “Velik in lep otok”. Doslej je bila formalno njegova vladarica britanska kraljica Elizabeta II. Otok je postal neodvisen leta 1948, preje pa je bil povezan z Indijskim cesarstvom.
Otok obsega nekako 25,000 kvadratnih milj in ima blizu 13 milijonov prebivalcev, od tega okoli 9 milijonov Singalezov ter okoli 3 milijone Tamilov. Singalezi so budisti, Tamili pa v dobri meri kristjani. Med obema skupinama vlada precejšnje nasprotovanje in Tamili se čutijo prikrajšane, ko je ustava nove republike proglasila za edini u-radni jezik singalščino.
Predsednica vlade je ostala 56 let stara Mrs. Sirimavo Banda-ranaike, generalni guverner William Gopaiwa pa je postal predsednik republike. V zunanji politiki bo ostala med “nevezanimi”, v notranji pa bo hodila po poti socializma.
Obsodbe zločincev
brez soglasje pore!
Vrhovno sodišče je odločilo, da je možno obsoditi obtožene zločinov pred državnimi sodišči tudi brez soglasnosti porote.
vi
Nada ia Urn s^a sklenili lani 'ada r ^ Smitha in britanska a oblast eatha- V glavnem pu-
!6’ Pa venrT r°kah bele manjši-ftekaJ bm -dar °dpira črni večini PridnK56 m°2nosll za postop-Vic ih ^7anje Političnih pra-
hekje
v daljni bodočnosti
hiar.0^- prevzem oblasti od
S^Isae-
Agnew ne vidi nevarnosti
WASHINGTON, D.C. - Kljub vsem govoricam in ugibanjem o morebitnem novem podpredsedniškem kandidatu, se Agnew čuti kar trdnega. Njegovi prijatelji trdijo, da ni nikjer nobenih znakov, da bi mislil Nixon na koga drugega.
Konservativno krilo republikancev naj bi bilo Beli hiši sporočilo, naj ne mislijo tam na Connallyja kot podpredsedniškega kandidata republikanske stranke, ker republikanci tega enostavno ne bodo sprejeli.
WASHINGTON, D.C. — Na splošno je bilo doslej v veljavi načelo, da morajo porote doseči soglasje v odločanju o krivdi in nekrivdi obtoženih po kazenskem pravu. To načelo naj bi izhajalo iz stališča, da naj bo zločin dokazan preko utemeljenega dvoma. Zdaj je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da je porotam pred državnimi in okrajnimi sodišči možno obtoženca obsoditi tudi brez popolnega soglasja.
V nekaterih državah Unije so načelo nesoglasja pri obsodbah uzakonili, pa je nastalo vprašanje, ali so ti zakoni v soglasju z zvezno ustavo in zveznimi zakoni ali ne. Zvezno vrhovno sodišče je zdaj odločilo, da so v soglasju z obstoječimi zakoni in torej veljavni.
Šlo je za dve taki obsodbi, eno v Oregonu in drugo v Louisiani.
Zvezno sodišče je odločilo s 5:4 glasovom, da so odločitve porot, četudi niso bile te popolnoma soglasne, veljavne kot obsodbe. Potrdilo je tako obsodbi, pri katerih sta poroti glasovali za krivdo v razmerju 9:3 in 10:2.
Za zvezna sodišča bo po vsem sodeč veljalo še tudi v bodoče pravilo o soglasnosti porot, ker se je sodnik Pcwell postavil na stališče, da 14. dopolnilo ustave ne zahteva soglasja porote pri državnih sediščih, da pa zahteva soglasje 6. dopolnilo ustave, ki pa velja samo za zvezna sodišča.
iU^if’ANIXON PODPISAL POGODBO
0 RAZISKAVI VESOLJA S SZ
Alvernia Manor v Lemontu bo blagoslovljen v nedeljo
LEMONT, 111. — V nedeljo, 28. maja, bo kardinal Cody iz Chicaga blago slovil Alvernia Manor,- dom za ostarele in onemogle. Začetek cb treh popoldne. Vsi prijatelji Lemonta so rabljeni in dobrodošli!
Frleasiji! se fee prid mirni fsžj@ izognili
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je odločilo s 5:2 zadnji ponedeljek, da je dovoljeno siliti priče k pričanju pred velikimi porotami in drugimi javnimi zasliševalnimi skupinami, pa četudi bi bilo mogoče tako njihovo pričanje kasneje uporabiti proti njim.
Sodišče se je postavilo na stališče, da siljenje prič k pričanju pod grožnjo kazni ni v nasprotju s 5. dopolnilom zvezne usta-ve, ki pravi, da ne more biti nihče siljen, da priča sam proti sebi, dokler jim daje jamstvo, da ne bodo njihovih izjav uporabili proti njim samim.
Doslej je sodišče take priče pripravilo do pričanja pri razpravah s tem, da jim je zagotovilo najnižjo možno kazen za njihovo soudeležbo pri zločinih.

Iz Clevelanda j
in okolice
Včeraj je pi'edsednik R. M. Nixon podpisal v imemi ZD A pogodbo o sodelovanju v vesolju z ZSSR. Za njo je podpisal predsednik vlade A. Kosygin. Pogodba določa povezavo ameriške in ruske vesoljske ladje v vesolju leta 1875. — Razgovori so se nadaljevali včeraj do polnoči, pa sta bili danes dopoldne obe strani zopet na mestu.
- MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je da je to trenutno sicer ugodno bila podpisana pogodba o sode-'za ZDA, da pa bodo Rusi prej levanju Amerike in Rusije v ve-_ ali slej izpopolnili svoje Mrate .solju-, ki predvideva povezavo1 ško orožje in tudi večbombnt prve ameriške in ruske vesolj-'glave raket, v katerih ZDA da-ske ladje v vesolju leta 1975.'nes vodijo.
Prav tako je bil včeraj podpisan! Težavnejše je vprašanje po-sporazum o sodelovanju na! vsčanja medsebojne trgovine, znanstvenem in tehničnem po- Nuši bi radi dobili večje kredite iju za dobo pet let. V okviru te-;za nakuP v ZDA, toda Nixon ga bo imenovana posebna komi-1teb noae obljubiti,_ če Rusi sija. Oba ta sporazuma sta bila!Popuste v vprašanju Vietnama, pripravljena že v naprej, kot: Pemu Je bila posvečena večina
' časa včerajšnjih razgovorov, ki
Na Madagaskarju oblast prešla v roke vojske
TANANARIVE, Madagas. —
Predsednik republike, Philibert Tsiranana, ki je na čelu republike vse od začetka njene neod-j no za podpis.
sta bila pripravljena tudi sporazuma o sodelovanju na polju ^ se začeli dopoldne v Kremlji zdravstva in varovanju narav-1 V dvorani Katerine Velike> Pa se nega okolja. Kljub temu ozna-l nadal-’evali zvečer- v daši Le°-nujejo te štiri sporazume kot ™^ Breznlev kakih 20 milj od dobro znamenje za uspeh seda-! M0SkJe do Polnoci 111 čez. Trki na nemara! dlJ0’ da 0be Strani vstraiata vsaka pri svojem in da je zato sporazum o povečanju medsebojne trgovine zelo dvomljiv.
Včeraj so razpravljali dopol
Boeing se pogaja s Kitajci o prodaji letal
SEATTLE, Wash. — Boeing Company ima trenutno svoje zastopnike v Pekingu. Razgovar-jajo se o prodaji jet letal Kitajski. Gre baje za letala B-707, potrebna za polete na dolge proge. Govore, da bi utegnila Kitajska kupiti 10 letal v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev. .
njih razgovorov, ki pa nemara! ne bodo dosegli toliko, kot nekateri napovedovali.
Sporazum o omejitvi strateškega orožja je dosežen in na-; dne na uradnem delu konferen povectujejo, da bo jutri podpi-! Ce tudi o Evropi. Sovjetija bi !!n; .Yodnika Oobeh zast°pstev v ; rada že letos začela s pripravami Helsinkih G. Smith in V. Sem-! 2a Evropsko varnostno konfe-jonov sta na poti v Moskvo, karjrenco, h kateri je z odobritvijo naj bi pomenilo, da so vse teh-j nenapadalnih pogodb v Bonnu nične podrobnosti urejene in'pot odprta. ZDA so načelno za besedilo sporazuma pripravijo-j tako konferenco, toda hočejo ..	.	. , v, , i * pis’ Dolocila so v glav-1 da je ta temejito pripravljena
v,ost. je na zahtevo studen-yen, znana, četudi jih nobenega1 po predhodnih razgovorih L
tov m de avcev izroči vlado v,stran ni objavila ali o njih javno na tak način je mogoče pričako-roke načelnika glavnega stana razpravljala. V Washington,! je vati od nje kak dejal,sk usneh vojske gen. Gabriela Ramanant- f kong. Ashbrcok iz Ohia, konser- ~	J " " p '
soa-	j vativni republikanski jbredsed-
Študentje in delavci so zahte-1 niški jcandidat protestiral, da so
oiuutMiijt; m ueiavui zanie-icti, ua su
vali odstop'predsednika, ki pa je'EDA šle predaleč in da so ZSSR vsaj formalno ostal še vedno! prepustile vodstvo v številu glava republike. Javnost je po- medcelinskih raket, zval, naj novemu predsedniku Zamrznitev pri sedanjem sta-republike zaupa.	j nju bo pustila ZDA s 1054 med-
Proti vladi predsednika Tsira-j celinskimi raketami na kopnem, nane so nastopili študenti, ko je ZSSR pa z nekako 1600. Sovjet-ta odklonila njihovo zahtevo,'ske rakete so pri tem večje in naj šolstvo polaga večjo važnost! lahko ponesejo nad sovražnika na domačo kulturo in preteklost veliko večje jedrske bombe, kot pa na francoščino in na fran- Teh imajo ZDA preko 5,000, ZS-cosko kulturo. Madagaskar je bil SR pa nekako polovico tega. do pred ducat leti francoska ko-! Nasprotniki sporazuma trdijo, lonija in francoski vpliv je tam še vedno močan. To mlademu rodu, ki
stičnem duhu za domačo pretek-vnema v nacionali- l°st, ni po volji.
r/ ^odezi 3 'dada je zahtevala vbiI'i ČrnJe UStavo> v kateri bi fiCe' Vi" PT0lne Poetične pra-a Kna Smitha je to
®3siJ
;?niIa m
biie.
Pred 6 leti pro-
sPor
Vsia ineodvisno od Brita-
’ra2ama „P°Skusi Pomiritve in
PUsio ,h° Pr°padb’ dokler ni ° ogovora, ki pa ga londonski parla-
V remenski prerok
pravi:

sončno in toplo
jezer,. ef1Peratura okoli u okoli 72.
80,
Mednarodni g
Teroristično delovanje komunistične gverile se je v minulih mesecih stopnjevalo po vsej Latinski Ameriki, prav tako v Afriki, v ZDA in drugod. Ta povečana gverilska komunistična aktivnost je posledica mednarodnega kongresa, ki je bil lanskega oktobra v Firencah v Italiji.
Mednarodni gverilski kongres so komunistični gverilci pripravili v največji tajnosti ter je o njem poročilo objavilo glasilo majhne italijanske marksistične g v e ri 1 ske skupine “Delavska moč” takoj, ko je bil končan. Poročilo je bilo tako kratko, da ni vzbudilo zanimanja javnosti ter bi vsa zadeva ostala neznana, če ne bi britanski časnikar Alain Cass vrtal po njej in ugotovil nekatere podrobnosti in okoliščine, ki so se spremenile v pravo senzacijo. Svoje izsledke je Cass nato objavili v “Daily Expressu” 17. aprila tl., ponatisnilo jih je pa seveda tudi italijansko časopisje.
verilski kongres v
Rimski časopis “Lo Spec-chio” je npr. v izdaji 26. aprila objavil dolgo poročilo pod naslovom “Tupamari v duhovniški halji”, iz katerega je razvidno, da so se “lanskega ektebra zbrali pod dobrotno streho nekega verskega inštituta v Firencah rdeči dinami-terji in revolucionarji iz vseh delov sveta.”
Ustanova, ki je dala streho komunističnim teroristom, je Institut Stensen, ki ga je u-stanovil in ga vodi jezuit A-lessandro Dall-Olio, kjer je zasedal “menarodni kongres”, ki ga je organizirala marski-stična skupina “Delavska moč” in katerega so se udeležile najbolj aktivne revolucionarne in teroristične skupine sveta.
Namen kongresa je bil študij organiziranja skupin in teroristične dejavnosti po vsem svetu, v Italiji sami pa bi morale teroristične skupine izpeljati revolucijonarno vstajo še pred zadnjimi volitvami, pa jim je sklep preprečila
jezuifskem inštitutu v Firencah
slučajna smrt italijanskega komunističnega založnika Gi-angiacoma Fetrinellija, ki je bil zapleten v zaroto.
Senzacijo so Cassova poročila povzročila predvsem za-tq, ker je ta časnikar ugotovil, da je bil svetovni kongres gverilcev v verskem univerzitetnem inštitutu, ki ga vodijo jezuiti.
Med predstavniki terorističnih organizacij, ki so se zbrali “v senci tega jezuitskega inštituta”, so bili tudi naslednji:
Black Workers Congress, organizacija črnskih delavcev iz Detroita ZDA; Black Panthers, angleška skupina, ki so jo ustanovili črnski emigranti iz Antiljskega otočja in Barbadosa v Angliji; Panthe-rine Ha-Scehechorim, skupina izraelskih črnih panterjev; Irish Republican Army (IRA), revolucionarna irska vojska; Movimiento Popular Dominicano, ki ga financira Castro in ima svoj sedež v Havani; Groupe Autonome,
tajna švicarska revolucionarna organizacja; M. G. P., tajno švicarsko gibanje s sedežem v Zuerichu; Proletari-sche Front, revolucionarna skupina iz Hannoverja; Rote Zellen Gruppe, revolucionarna skupina iz Hannoverja; Materiaux Pour LTnforma-tion, dokumentarni center o delovanju revolucionarnih skupin, s sedežem v Parizu; Revolutionarer Kampf, skupina iz Berlina, ki vzdržuje tesne stike v vzhodnonemško KP; Frente de Liberacion Na-cional, iz Argentine; Movimiento para la Liberacion de Angola (MPLA), protiportu-galska gverilska organizacija v Angoli; Frente para la Liberacion de Mozambique (FRELIMO), p r o tiportugal-ska gverilska skupina v Mo-zambiquu in delegati raznih gverilskih skupin iz Francije, Zahodne Nemčije in drugih latinsko-ameriških držav, med njimi urugvajskih Tupama-rov.
Razgovori se bodo nadaljevali danes čez dan, zvečer pa pojdeta predsednik Nixon in njegova žena v Bolšoj gledališči gledat balet “Labodja pesem”. Jutri bodo razgovori zaključeni in v soboto bo predsednik odletel z ženo na kratek obisk in ogled Leningrada. V nedeljo bc Nixon preko televizije pozdravil prebivalstvo Sovjetske zve za, v ponedeljek pa se bo preko Kijeva, kjer se bo ustavil in ogledal mesto, podal v Iran.
Mrs. Nixon je včeraj nadalje vala z ogledom Moskve in njenih zanimivosti. Prejšnji dan si je ogledala eno izmed moskovskih šol in moskovsko podzemno železnico, včeraj pa je bila na moskovski univerzi, kupila nekaj spominov za svoji hčerki v znani veleblagovnici GUM na Rdečem trgu, pa odšla zvečer v cirkus. Tam jo je prestrašil ruski medved “Goša”, ki ga je nenadno zagledala stati za seboj, pa se je hitro pomirila in se z njim “rokovala”.
Raznašalca iščemo—
Uprava išče dva zanesljiva raznašalca, stara nad deset let za področje od 72. do 78. ceste, južno od St. Clair Avenue ter na Cornelia, Donald, Aberdeen, Myron in Lockyear Avenue. Dečki naj se oglase v uradu ali kličejo 431-0628.
Urad zaprt—
Urad “Ameriške Domovine” bo zaradi Spominskega dneva,
29.	maja, zaprt od petka, 26. maja, popoldne ob 4.30 pa do torka, 30. maja, ob 8.30 zjutraj. List v ponedeljek, 29. maja ne bo izšel.
Konec šole—
Slovenska šola pri Sv. Vidu bo končala pouk v soboto, 27. maja z razdelitvijo spričeval. Od 10. do 11. bo Europa Travel kazal otrokom filme iz Slovenije. Starši, ki bi te filme radi videli, vabi šola, da se pridružijo otrokom.
Seja—
Klub Ljubljana ima .v torek,
30.	maja, ob 8. zvečer sejo v SDD na Recher Avemie.
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob 6.30 zjutraj 30 v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Alice Pinculic ob obletnici njene smrti.
Zopet težave v .nc-itni elektrarni—
Sinoči jc prišlo znova do težav / mestni elektrarni in kakih 30,000 domov je ostalo brez elektrike ob 10. zvečer za kakih .0 minut. Tokrat naj bi bila te-.ava v razdelitveni mreži, med .em ko je bila v jutranjih urah pri enem izmed parnih kotlov.
------o-
Pieta se bo dala obnoviti
RIM, It. — Znano Michelangelovo umetniško in religiozno stvaritev Pieta, ki jo je s kladivom preteklo nedeljo poškodoval L. Thot, na Madižarskem rojeni avstralski državljan, so začeli popravljati in upajo, da jo bo mogoče popolnoma obnoviti v stari obliki in krasoti.
Črm panter Bobby Seale kandidat za župana
OAKLAND, Kalif. - Vodja “Črnih pantrov” Bobby Seale, 35 let stari črnski skrajnež, se je že toliko unesel, da je pripravljen sodelovati v obstoječem redu in z njim. Nedavno je objavil svojo kandidaturo za župana mesta Oaklanda.	i
Napad na Da Nang?
SAIGON, J. Viet. - Ko veči--ia vojaških strokovnjakov pričakuje in napoveduje glavni .deči napad na mesto Hue vsak ian, so nekateri ameriški odgo-/orni vojaški vodniki v skrbeh, ia ne bi rdeči udarili mimo meja Hue na Da Nang, glavno a-neričko oporišče v gornjem de-u Južnega Vietnama.
Zadnje vesti
sAIGON, J. Viet. — Rdeči so včeraj napadli Kontum na Osrednjem višavju in prodrli skozi obrambo na jugu mesta, kjer se vrše boji od hiše do hiše. Rdeči vdor v mesto podpira vsaj 5 tankov. — Vladni marini, ki so se izkrcali v zaledju rdečih v Quang Tri pokrajini, so bili uspešni in so pokončali preko 130 rdečili vojakov, pa osvobodili tudi kakih 5,(100 ljudi. — Izgube v boju pretekli teden so po uradni objavi znašale 8 mrtvih Amerikancev, 22 pa ranjenih, 750 mrtvih Južnih Vietnamcev in okoli 5,000 rdečih.
PARIZ, Fr. — Včeraj sta eksplodirali bombi pred ameriškim konzulatom in pred Ameriško legijo. K sreči ni bil nihče ranjen.
HEIDELBERG, Nem. — Bombi v dveh avtomobilih sta eksplodirali na dvorišču glavnega stana ameriške armade v Evropi, pri čemer so bili trije ameriški vojaki mrtvi. To je v kratkem že drugi tak napad na tleh ameriških oboroženih sii v Nemčiji.
DJAKARTA, Indonez. — V pristanišču tu je prišlo do požara, ki je pokončal večje število ladij. Pri tem je bilo 66 oseb mrtvih.
kktu&vim
* */1 (- * v— ttt> ■
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAKOCNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $8.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
23	No. 104 Thursday, May 25, l972
Slovenci v Gorici so dobili svoje dušnopastirsko središče
Dne 13. aprila letos je bila v Gorici (Italija) ustanovljena posebna župnija za Slovence. Duhovniškemu svetu, kateri je sprejel ta sklep, je predsedoval goriški nadškof Peter Cocolin. Tako se je uresničilo dolgotrajno pričakovanje slovenskih duhovnikov, da bi dobili svoje lastno dušnopastirsko središče, katero bi zbralo vse slovenske prebivalce v Gorici. Prav zaradi tega posebnega značaja se to središče imenuje osebna župnija, ker ne temelji na ozemeljski osnovi, ampak na osebni. Poslej je vernikom samim prepuščeno, ali se odločijo ,za dosedanje župnijsko središče ali pa za novo ustanovljeno župnijo sv. Ivana.
V “Cerkvi na Slovenskem”, katera je izšla lansko leto, beremo za Goriško nadškofijo med drugim naslednje: “V mestu Gorica je zdaj 13 župnij. V vseh žive razkropljeni tudi Slovenci. V stolnici, pri sv. Ignaciju na Travniku in na Piacuti je delno poskrbljeno zanje s posebno božjo službo. Siovenska božja služba je tudi pri Sv. Ivanu, v Slovenskem sirotišču in pri Marijinih sestrah. Pri kapucinih je slovenski spovednik.
Slovenski duhovniki zahtevajo, da se v Gorici ustanovi ‘osebna slovenska župnija’, katera bi lahko zbirala slovenske vernike iz župnij, katere nimajo posebne slovenske božje službe.”
Prizadevanja za “osebno slovensko župnijo” segajo že v leto 1964. Leta 1969 je slovenska duhovščina predložila Duhovniškemu svetu spomenico o verskem položaju slovenske manjšine. Ta je zahtevala posebno ustanovo za slovenske vernike v Gorici. Prav tako pa se je zavzela za italijanske vernike v tistih krajih, kjer so ti v manjšini.
Leta 1970 je bila imenovana posebna (paritetna-enakopravna) komisija, v kateri je bilo sedem slovenskih in sedem italijanskih zastopnikov-duhovnikov. Ta komisija je preučila položaj in predložila sklepe. Te je pregledala nato vsa škofijska duhovščina, ki je vnesla nekaj popravkov.
Zasedanje 13. aprila pa je na osnovi vsega tega sprejelo vrsto sklepov, ki sestavljajo ogrodje končni ureditvi dušnopastirskega dela:
L Sedež novoustanovljene župnije za Slovence naj bo cerkev sv. Ivana. Imenuje jo dušni pastir, ki “dopustno in veljavno” opravlja vsa pastoralna opravila v blagor vseh slovenskih vernikov vseh mestnih župnij.
2.	Slovenski verniki sami imajo pravico odločati, na katerega župnika se bodo obrnili, ali na domačega (ozemeljskega) ali na svetoivanskega.
3.	Glede krsta, poroke in birme mora slovenski dušni pastir obvestiti krajevnega župnika o vsakokratni izbiri vernikov.
4.	Slovenski verniki določajo jezik obreda; če sami ne izrazijo svoje želje, jih mora župnik posebej vprašati zanjo. Isto velja za italijanske vernike v slovenskih župnijah.
5.	Slovensko bogoslužje v doslej vpeljanih krajih naj se ohrani; na novo pa naj se vpelje v cerkvi Marije Vnebo-vzete pri oo. kapucinih kakor tudi drugod, kjer je primerno število slovenskih vernikov.
6.	Prav tako se zagotovi slovenskim vernikom po bolnišnicah in v ječah njim lastna duhovna oskrba.
Slovensko versko središče pri Sv. Ivanu je velika pridobitev. Slovensko prebivalstvo ima tako na voljo dvojno izbiro, neke vrste “dvojno državljanstvo”. “Vsi slovenski verniki, pa naj žive v katerikoli mestni župniji, ohranijo v celoti svoj dosedanji položaj v odnosu do svojih župnij in župnikov, ohranijo neokrnjene vse pravice in ugodnosti tudi v slovenskem jeziku, katere so morda doslej uživali; to predvsem pomeni, da ostanejo maše v slovenskem jeziku po raznih cerkvah goriškega mesta, kot so bile doslej.”
Duhovniški svet je razpravljal tudi o ureditvi dušnega pastirstva v drugih krajih goriške nadškofije, kjer so manj-šinjska vprašanja. Zlasti gre za krepke slovenske skupine v Mirniku, v Krminu, v Ločniku, v Ronkih; dokaj opazna je tudi v Moši, Staranzanu in v Tržiču. Govoriti pa je treba tudi o italijanski manjšini v Podgori, v Devinu, Seslja-nu ... Cerkvena oblast si je osvojila naslednja osnovna načela:
1.	Vsak vernik, narodna manjšina, vsak narod ima pravico do dušne oskrbe v svojem jeziku.
2.	Dušnopastirsko oskrbo naj nudijo duhovniki iste narodnosti; če teh ni, jih lahko nadomeste duhovniki drugih narodnosti, ki pa morajo znati jezik manjšine in se manjšini prilagoditi v mišljenju, hotenju in težnjah.
3.	Večinski verniki naj “bratsko ljubijo, spoštujejo in pomagajo” manjšini, da se ji zagotovi v materinščini vsa dušna oskrba; in še zlasti so duhovniki vezani, da v vesti
in pred Bogom nudijo manjšini duhovno oskrbo v manjšinskem jeziku.
4. Manjšinskim vernikom so zagotovljena ne samo bogoslužna opravila (maša, zakramenti, zakramentali), temveč tudi dušno pastirstvo v materinem jeziku.
Želimo, da bi se novo ustanovljena župnija za Slovence v Gorici ne le pravno, ampak tudi praktično in dušnopastirsko uresničila. Obenem pa čestitamo vsem, ki so se toliko let prizadevali uresničiti omenjeni načrt.
(Družina, Ljubljana, 10. V. 72.)
BESEDA IZ NARODA
i
Joliet, 111. — Čas hiti naprej in naprej. Za nas starejše kar prehitro, ker s to hitrostjo bomo prehitro prišli do tistega dneva in ure, ko bo nam zvonec zapel: Z Bogom in srečno pot, danes tebi —* jutri drugim.
“Spominski dan” (Memorial Day) je že skoro tu. Ker je zdaj dostavljanje pošte tako “brzo”, bo najbrže ta dopis prišel pred oči bralcem malo pred Kresom.
nosni. Vrni mu ljubi Bog zdravje, ker na tem polju dobrega, požrtvovalnega in delavnega gl. tajnika še zelo potrebujemo!
Letošnje poletje, kakor se ču-je, bo šlo več naših rojakov in rojakinj na obiske v staro domovino. O tem je nam pred par dnevi pripovedoval naš dobri prijatelj in znanec Nick. Dobil je pismo od njegove pranečakinje tam iz okolice Treh fara, ki mu je pisala, da se v Metliki in Črnomlju in v drugih krajih letos pridno pripravljajo, kako bodo sprejeli in pogostili s praženimi janci in dobro belokranjsko kapljico in z drugimi dobrotami ameriške Slovence, ki bodo prišli letos v precejšnjem številu tja na obiske k svojim sorodnikom in pogledat svoje lepe kraje, v katerih so se rodili in zagledali luč sveta.
Ob tem govorjenju je tudi v
Pošta je v sedanjih časih res počasna. Kaka naznanila in vabila] meni nehaj govorilo; zakaj pa ti za '.a seje ali zabave, ki bodo v ne greg pogledat tja v tvojo le-jm_ni, je treba že zdaj napisati po sončno Belokrajino. Kako in poslati za objave, drugače bo- racp Ampak na mojem hrbtu je do morda šele enkrat po sv. Lu-j preveč težkih let in dni in za kežu prišla na dan. Da je tako, to ni krivda listov, ne tiskarn, ampak “ b r z e g a dostavljanja pošte”!
Javnost se pritožuje — pomaga pa nič. Ušesa, ki bi morala slišati — ne slišijo o tem nič.
Zgleda, kakor vse to kaže, da so na poštnih uradih, ali kjerkoli leži odgovornost, za vse to zelo potrebni zdravil za boljši posluh!
* RAZNIH DOGODKOV IN NOVIC je pri nas in po okolici okrog nag vedno dosti. Vreme je nam v aprilu zelo nagajalo.
Imeli smo sneg, dež, viharje, ki so nam povzročili mnogo škode.
To po vsej okolici.
Naša društva se živahno gibljejo in v danih razmerah kar lepo napredujejo.
Društvo sv. Jožefa št. 2 KS-KJ slavi v tem mesecu maju 82 let obstoja, odkar je bilo ustanovljeno. To je bilo 6. maja 1890, ko so se zbrali pionirji naselbine in društvo ustanovili. Ob u-stanovitvi se je vpisalo v društvo 25 članov. Prvi društveni uradniki so bili: Peter Jevček, predsednik in zastopnik; John Žmajč, podpredsednik; Jožef Štukel, tajnik; John Slapnik, zapisnikar in Anton Golobič, blagajnik; Anton Fir pa reditelj.
Društvo je naslednja leta hitro rastlo in se množilo. Leta 1894 ob ustanovitvi K. S. K. Jednote, se je društvo pridružilo k Jed-noti, kot eno najstarejših društev.
V nedeljo, dne 7. maja letos, je društvo priredilo lepo slavnost v spomin ustanovitve, ki je lepo izpadla. Več o tem še ob drugi priliki.
Kakor je že bilo poročano, je glavni tajnik Ameriške Slovenske Katoliške Jednote (KSKJ)
Mr. Louis Železnikar obolel in ko to pišem, je še pod zdravniško oskrbo. Vse članstvo Jednote mu želi čimprejšnjega okrevanja. Mr. L. Železnikar je zelo marljiv in delaven jednotar in društvenik. Odkar je prevzel po njegovem predniku pok. Jožetu Zalarju položaj glavnega tajnika Jednote, je skrbno delal in vodil urad glavnega tajnika.
Vedno je trdo delal in agitiral, da se je Jednota množila v članstvu in rastla močno v zavaro-valninsko bratsko organizacijo, ki je najstarejša podporna organizacija med nami Slovenci v Ameriki, na katero smo vsi po-
tako pot nisem več. V mislih pa bom z vsemi, ko bodo tam peli in žvrgoleli okrog Treh Tara, Metlike, okrog Veselične gore, okrog Semiča, Črnomlja, Suhorja, bom v duhu z njimi pel zadnjo kitico pesnika J. Strela:
Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj govoriš?
Kjer znanci moji še žive,
__ prijaflji moji v grobih spe? Zdihujem, vprašam vedno: kje?
Prijaflji k vam želi srce, peruti imeti si želim, da bi k vam domov ko ptič zletel...
Tako je pel pok. pesnik Strel pred 100 leti. Želel je, da bi imel peruti, da bi poletel v svoj mili, rodni kraj. Do teh želja je današnji svet prišel in učakal. Dandanes ljudje letajo‘po svetu in v svoje rodne kraje. Sicer ne z lastnimi perutmi, ampak z letali, katerih peruti neso preko ■hribov in morij kar stotine potnikov.
Tako bodo letos tudi mnogi sinovi in hčere rodom iz raznih slovenskih krajev, poleteli, na obisk čez Atlantik k svojim mamicam, očetom, bratom in sestram in se bodo z njimi poveselili. Vsem daj Bog srečno pot, obilo veselih uric med domačimi in srečno vrnitev. Ko boste tamkaj dvigali kupice in nazdravljali drug drugemu, se spomnite tudi . nas drugih, ki bi bili radi z vami. V mislih na vas bomo z vami tudi mi, to je dobri Jure, njegova dobra Bara, Nick in jaz in bomo nazdravljali vam: Bog živi vas vse in vse dobre Belokranjce, Dolenjce, Gorenjce in vse Slovence!
Tone s hriba
—o-
Slsvenski spoisiisisici dan v nedeljo, 2i, maja IS72
CLEVELAND, O. — Ob 10.45 sv. maša pri kapeli Lurške Marije na Chardon Road, Prov. Heights, a vse žrtve okupacije in komunistične revolucije med zadnjo vojsko v domovini, kakor tudi za Slovence, ki so kot ameriški vojaki padli na svetovnih bojiščih za iste ideale. - Sv. mašo bo daroval č. g. dr. Pavel Krajnik.
Ob 2. uri popoldne slovenske pete litanije na istem mestu. Po
litanijah odhod na pokopališče Vernih duš — All souls.
Prosimo vse, ki imajo narodne noše, da se v čim večjem številu v nošah udeležijo sv. maše ob 10.45 pri Lurški Mariji.
J. M.
Lep uspet? Triglava
Cleveland, O. — Preteklo nedeljo, 7. maja, je pevski zbor Triglav praznoval 25-letnico svojega obstoja. Za to pomembno obletnico je priredil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue jubilejni koncert, ki je bil lepo obiskan v splošno 'zadovoljstvo občinstva.
Za to priliko je bil spored res lepo izbran, zbor pa dobro pripravljen za nastop, za kar gre vsa pohvala našemu pevovodji Franku Vauterju in pianistu Charlesu Loucka. Za zvočne naprave je skrbel David Evans in koncert posnel na trak, da bodo pesmi lahko predvajane tudi na naših radijskih oddajah, ali pa če bi si trak kdo želel nabaviti. Fotografske posnetke je napravil Eugene Abbott, ki je res vešč v tej stroki.
Posebni odbor je potihoma pripravil nagrade za 25-letno zaslužno delovanje. Midva z možem sva prejela darilo najin oljnati portret, delo spretne slovenske slikarice Vlaste Radišek. Krasno delo, tudi okvir je lep, gotovo ga je izdelal njen mož Joseph Radišek, ki je izurjen v izdelkih iz lesa. Kdor bi si želel nabaviti umetniške slike, mu priporočam, da se oglasi in si ogleda studio umetnice Radi-škove na 1393 E. 43 Street.
Slovenski cvetličar James A. Slapnik, 6620 St. Clair Avenue, je zopet podaril 200 rdečih nageljnov, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo in ga toplo priporočamo. Več nastopajočih je prejelo lepe šopke v znak priznanja. Cvetje vedno poživlja, razveseljuje in osrečuje.
Programne spominske knjige so vsebovale 16 strani in so bile lepo idelane pri Ameriški Domovini. V tej knjigi je objavljena tudi fotografija, posneta ob naši 5-letnici. Pa saj ste jo gotovo videli v Glasu in pa v Ameriški Domovini. To je bil majhen spomin na naše pokojne pevce in pevke in na sedem še živečih ustanovnih članov in članic.
Vstopnice za naš koncert je podaril poznani Ferfolijev pogrebni zavod. Prav lepa hvala! Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam v jubilejni knjižici čestitali in s tem pripomogli, da je ta izšla. Hvala tudi tajnici kluba slov. upokojencev Antoniji Stokar, ki je .zboru podarila $5 in pomagala pri vstopu pripenjati nagelj ^ke.
Dalje se iž srca zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Kuharici. Jennie Tranel pa poseben poklon za - izvrstne krofe, ki nam jih je pripravila.
Hvala radijskim napovedovalcem in našemu slovenskemu časopisu. Kar naprej sem jih nadlegovala! Bodo pa sedaj imeli mir, ko prenehamo s petjem do meseca septembra.
Hvala mladi Bruni Beričič, ki je s slovensko deklamacijo, katero je za to priliko sestavila naša pevka Marie Pivik, tako krasno čestitala zboru in opisala njegovo delovanje.
Iskreno se tudi zahvaljujemo zborom, ki so nam poslali brzojavne čestitke, zbori Zarja, Slovan, Glasbena Matica, Jadran in Planina.
Naj lepšo zahvalo pa prejmite vsi tisti, ki ste nas prišli poslušat. Priporočamo se vaši nadalj-ni naklonjenosti in zvestobi!
Vsem prav lep pozdrav!
Anna Jesenko
Katoliški wejni veterani Mo m SpMrsski dan
pošastHi sprnn
padlih jimabv
Katoliški vojni veterani župnije sv. Vida št. 1655 bodo v nedeljo s posebnimi obredi počastili spomin borcev, ki so dali svoja življenja za domovino, v borbi za našo svobodo.
Veterani vabijo vse župljane, da se z njimi udeleže spominske službe božje v nedeljo pri sv. maši ob 9.15 v cerkvi sv. Vida, ki bo darovana v spomin padlim junakom.
Vse parade, vsi slavnostni govori, vsa streljanja salv ni nič v primeri s tiho molitvijo za duše naših padlih vojakov. Pridružimo se v nedeljo tem, ki bodo na plemenit način počastili spomin svojih padlih tovarišev. Naj jim bo časten, večen spomin!
P.
j cvetja za mater. Naj mlajši so voščili mamicam. Tri večje deklice so lepo prebrale Cankarjevo zgodbo “Mater je zatajil • Zlasti gdč. Simrayhova se je lepo odrezala. Nato so otroci podali skrajšano igrico v dveh prizorih “Sneguljčica in sedem palčkov”.
Kratka je bila proslava, a prisrčna. Vse priznanje gospej Ani Gabrovi, voditeljici te šole, g°' spej Faniki Humar in gospe] Kristi Arko, katera se od daleč vozi v Chicago, da pomaga Pfi slovenski šoli. Dokler bomo imeli tako požrtvovalne žene in tako vneto mladino, bo slovenstvo v Chicagu, v tem topilnem loncu, še živelo.
Mirko Geratič
Več srn v Maine
BANGOR, Maine. - V državi
lelaj is stovensk® naselim® v Otiieagu
CHICAGO, 111. — Daši slovenska naselbina v Chicagu številčno ni tako močna kot so druge, vendar od časa do časa zapoje v njej krepki dih slovenstva. Dva primera naj to pokažeta:
Na praznik Vnebohoda 11. maja je po zaslugi Slovenske ženske zveze bil lep praznik slovenske pesmi v cerkvi sv. Štefana. Ta organizacija vsako leto proslavi en dan v maju s posebno pobožnostjo v cerkvi, petimi litanijami Matere božje. Letos je bilo to prav na zapovedan praznik Gospodovega Vnebohoda.
Gospa Fanika Humarjeva je naučila otroke Slomškove sobotne šole cerkvene pesmi; 38 mladih pevcev in pevk, polnih navdušenja. Cerkev je bila nabito polna. Otroci so res krasno zapeli:	Spet kliče nas venčani
maj in še druge Marijine pesmi. Sveta daritev naj bi bila po želji SŽZ slovenska, tudi g. župnik p. Tomaž je naročil lektorju:	slovensko beri, slovenska
maša bo... Toda p. Aloysius je vsekal po svoje — angleško. E-vangelij je bil sicer slovenski, ostalo pa vse angleško, dasi je bilo vsaj dve tretjini ljudi, ki če že ne znajo govoriti slovensko, pa vsaj razumejo ... Maši so sledile pete litanije Matere božje. Kako navdušeno so peli naši majhni slavčki. Občudoval sem majhno hčerko Toneta Gabra, našega lektorja, kako navdušeno je pela poleg mamice, dasi še ne hodi v šolo . i. Mladino so krepko podprli tudi odrastli. Le Slovenci se lahko postavimo s petimi litanijami. Angleži tega ne poznajo!
Na
ip©!?ii!ska dneva!
WICKLIFFE, O. — Mesec maj me spominja na dneve težkega pohoda, katerega sem tudi jaz napravil s svojimi sobrati domobranci. Bili smo vrnjeni od njih, ki pravijo, da so demokratično nezmotljivi (Angležev), v roke krvoločnih komunistov.
Pohod, ki ga tu omenjam, Je bil iz železniškega kolodvoia mesta Celje do komunističnega
taborišča Teharje.
Če se ne motim, je bila to ravno Binkoštna nedelja, 27. maja 1945. Med deseto in enajsto uro dopoldne so nas vse izmučene postrojih po štiri v nekak sprevod mestnemu ljudstvu. Začel se je križev pot za moje bra"e in sobrate domobrance. Ob klet vinah komunističnih izvržnikoA cb teptanju konjenice in batin puškinih kopit se je sprevod p°' časi premikal preko ulic celjskega mesta v taborišče Teharje. Edino olajšanje teh mučenikom je bilo to, da jim je bil° dovoljeno prepevati domobran ske pesmi. (To so zahtevali komunisti sami.)
Na te dneve se vračajo m°ie misli. Vračam se k njim, svojin sobratom, trpinom strašnega P° hoda, katerega je pripravil bra komunist. Tu, bratje in sesV6 Slovenci, naj bodo naše nhsn pri spominskih dnevih, ki j prirejata društvi obeh slovenskih protikomunističnih orgaI1(; zacij Clevelanda. Prva se vrs1 v nedeljo, 28. maja, na ProV^ dence Hts. na Chardon Boad’ druga pa v nedeljo, 4. junija- na Slovenski pristavi pri kapellCl Brezjanske Marije na Orlove111 vrhu.
Ob teh proslavah se združin)0 v eno z njim, ki so bili kras ,1” cvet slovenskega naroda! f>r’ 1 mo vsi, na eno kot drugo ProS|a vo!	Filip Lomp1^
Vreme na gumb , .
Davna človeška želja, ,. nadzoroval vreme, bo v bli^nj prihodnosti postala resničn03' Po besedah “raketnega Pl0llir ja” dr. Wernherja von BraU11^ bo človek kakšnih 25 let s Prl tiskom na gumb odločil, ali sije sonce, ali pa naj dežuje-
“Turistično industrijo 111 telskega gosta bo mogoče za ^ voljiti podnevi, kmeta pa P0”-či. Mogoče se to sliši fantas11^ no, vendar pa mislim, da je ^ goče in da bo izvedljivo vsaj nekaterih območjih,” je re von Braun. Dodal je, da se b°^ meteorološki sateliti krnaD ^
predvečer Materinskega nančno izplačali; kar bo prive^
dne so otroci Slomškove sobotne šole zopet pokazali, kaj znajo in kako cenijo svoje zlate mamice, v spodnji cerkveni dvorani so nastopili s pesmijo, deklamacijami in prizorčkom Sneguljčica in sedem palčkov.
Najprvo so nastopile tri deklice v narodni noši in deklamirale Slovenka sem, Slovenka čem ostati. Nato je nastopil o-troški zbor. Zapeli so: Prišla bo. pomlad, koroško narodno Tam, kjer teče bistra Žila, Mamica moja je strašno bogata in Večerni zvon. Gospa Humarjeva
pau
do neposrednega nadzora vremenom.	j6
Znani raketni strokovnia^ ,
ii A
govoril tudi o programu - r. lo” in dejal, da je glede tega 11 ^ pomembnejša odločitev
porabi dveh vesoljskih la ^ ene za pot na Mesec in za vrn^ na Zemljo, druge pa za sPje^a-
Clii
nje na Mesec in vzlet z
‘Še danes
MeSel
bi bili na --če bi uporabljali samo en° ^ soljsko ladjo,” je rekel
Braun'
bliža
Dejal je tudi, da se “ko se bo človek vrnil na
ČaS’
Maine je zdaj 10-krat več srnjima srečno roko, da zna izvabiti1 see, kjer ga bodo čakali V°se^r kot jih je bilo v dneh prvih pri- ! iz mladih src tako doživeto pe-! prilagoditveni ‘prostori’ trj seljencev. Letno jih lovci postre- sem. — Srednja skupina je na-jterih bo lahko prebival ’
tu^1
le preko 37,000.
stopila v deklamaciji Otrok išče mesece.”
F- S. FINŽGAR:
STRICI
zarežal Mihor. je ponovil Boltežar.
Vstal pa je tudi Boltežar — Sln, ki ga ni bilo bolj zadovolj-nega človeka na svetu. Vsekako 3e vanj stopilo nekaj prečudnega 0 je slišal, da se brat oženi in aa k° gospodinjila po hiši Lu-C1la- Nikdar mu ni prišlo na g111’ bi kdaj zapuščal Podlog.
e Jaa semenj so ga težko spra-Vl b Ta hip ga je zabolelo pri Sr^u’ ba je udrihnil:
Če je taka, meni doto in poj-errb Sam sebe se je ustrašil, a^je sedel nazaj k peči.
, še meni,” je dodal Mihor
k bratovemu.
Ekarta!” je poprosil Gašper,
( Je bil mahoma ves mehak. ^cija je tako dobra.”
‘Doto!” je ' “Doto!
°če je že stisnil pest, da bi ’2gal ob mizo. Razjezilo ga je ln zaskrbelo. Vtaknil je zato ?est v 2eP, se dvignil izza mize poiskal besede:
^ Norci! Doto sem, doto tja! 6 i ta vogel, onemu onega — 11 tistile na peči — še tretjega. e razkopljite hišo in zemljo — s° errL Pa hajdi — z malho po vetu. Podlog je moj; dokler ^ gibal, ga nihče ne bo trgal. ^ 0r pa hoče iti, naj gre; na
Joga’>etr°Ve peljej° poti 3 Pod'
^Mihor in Boltežar sta se dvig1-a s klopi, Gašper je stopil roti očetu. Molče so obstali za flp in gledali vsak kot hrasti . “Kaj
Je prikazala med vrati
v svojo plat
na gori.
se 'pričkate, dedci?” se
,	_	- ----- Maruša.
« °jdi!” je velel oče rahlo; Se bomo brez tebe.”
Maruša je užaljena zadrlesk-^ a duri. Prvikrat, odkar je po rnru gospodinji prijela za ku-nico, so skrili pred njo dru-2lnsko tajnost.
in ^U''° ^ens,li0 ne bom vlekel gara!; jaz Pojdem!» je
Vt v°r na	kamor je bil
bj.3 nd knjigo. Ne očetu ne ni mogel dati oči. bi 'Jdi iaz> tudi jaz,” je pri-j i a bratu Boltežar in z nogo ^ P°d pečjo cokle, čiti p’ vzakaj?” je poskušal me-zpi i aaPer> ki mu je oče nrev-61 besedo;
b0 |a. tui° žensko? Lucija ne je v!?.'!3	ie z ni°> kakor mi
gledal
tuja in če
pripovedovala Božnarica sa-
^ak116 ^0, amPak je že naša. Vsak°§a sem vlekel in garal jaz?
in vsi za Podlog.
zase
r^V^t, vse drugo je no-• dor hoče za norosti o. nai
Se	za norostjo, naj
kj 1’ kakor sem povedal.” o p o ^ Se bo,” je vrgel Mihor 2a Jen3 suknjič na pleča in šel. Prag'rf1	roP0tal v coklah čez
hi o °ltežar in ponavljal grož-
QVZa bratom.
člašp6 ^ sedel nazaj k: mizi. njinj61- Se ie vrnil k peči. Nad ki S|.a ao bobneli koraki sinov, Nera3] SJa sPat v zgornjo sobo. kale Z KCne’ a ^rde besede so tr-prl j° sVop. šimen si je pod-ta, o-°- Gašper je gledal oče-klo^j Plral usta, se premikal na °da ziniti ni mogel, oče z^a ie kdo res treba,” je Gag V2dib°m očital sinu. lo je 6r nt Pogledal v tla. Svet-pora jnr v revno luč pod stro-“4b na Srneh mu je šlo. ska,	kar prava žen-
“Je e'!
klevn	''° vldel pri žetvi, v
dila v ^ P.ra Peki, ko nam je ho-gre.” mno. ženska — kakor
k “II1
kraje Priv;
kako narejena! rvzdii11 konce prav,’ Oče i°V^ GašPerja.
Na
je
vse
kar
bil, ixla|'" 11111 ie skrivaj namuz-br hienih^131110 odmabnil z roko
bio ^-0 da> tvoje oči vidijo sa-“Saj’ Ampak onadva!”
Saj sta bila0jdeta Zaradi LUCije'
B
k°t oče ^ P02naš tako bratov
viru.» surove: pojdeta, ti pra- lahko slišala Lucija v kamro.
vedno dobra z
njo.
“Pregovorim ju ..
“Saj je vseeno. Če bi ju Bog ne bil dal, bi se Podlog ne bil podrl. In če gresta, se tudi ne bo. — Ti glej, da še ta predpust urediš.”
“Še ta predpust?”
“Le kaj izprašuješ! Našega rodu otroci se bodo pod našo streho rodili. Za nedeljo dobi može in zasnubite. Povej, da bomo svatovali na Podlogu — in ne po bajtarsko.”
“Oče, oče, res ne vem...” je skušal sin vstajati od peči. Objel bi bil očeta, ko bi ne bilo to tako tuje na Podlogu. Vendar je nerodno stopil do njega, ga prijel za roko, mu jo stiskal, mežikal z očmi, kamor so silile solze, požiral sladko grenkoko in obljubljal: “Oče, tako vam bo stregla Lucija, po angelsko...”
Tudi oče je potegnil sapo skozi nos in gledal na bogca v kotu.
“Spat pojdiva,” ga je odgnal od sebe.
Gašper je zginil v hlev, kjer je imel pograd, da je kdo pazil na živino tudi ponoči.
Oče je zapahnil za njim duri, se vrnil v hišo, sezul se in nato tiho stopil na klop k peči, pobožal Štelo, ji popravil vzglavje in dolgo gledal v smehljajoči se obrazek s sklenjenimi rokami, kakor bi molil. Nato se je ozrl po hiši, da se je prepričal, ali sta res sama s Štelo, se nagnil nad dekličjo glavico in jo nežno poljubil. In še enkrat se je zagledal vanjo:	“Kakor mama,
prav taka je!” Nato je pomočil palec v kropilček za vrati, pokropil otroka, ga prekrižal in mu zašepetal: “Lahko noč, ljubka mojo.”
II
Gašper je prižgal hlevno svetilko, jo obesil na kljuko nad vzglavjem pograda in legel, kakršen je bil. Niti klobuka ni snel z glave. Živina je prežvekovala. Plavka je včasih globoko zasopla, se prelegla, zasmrčala kot v skrbeh in počivala dalje. Gašper je gledal v strop, kjer so se blesketale kapljice strjene sopare. Samo od sebe se mu je smejalo. Preudarjal je, kakšne noči so mu tekle in se vlekle, zlasti od takrat, ko mu je Lucija pred kratkim razodela skrivnost. Luči tedaj ni strpel. Bal se je, da bi se videle njegove misli in skrbi. Nocoj pa mu je gorela luč, drobne zvezdice so se utrinjale v kapljicah po stropu; kot da je v božjem hlevcu. Mislil je in nič ni mislil. Oče, Lucija, brata, poroka, svatba — vse je bila ena sama lepa pravljica.
Hipoma ga je vrglo kvišku. Samo trenutek je posedel na stranici, nato je oprezno pogledal skozi vrata. V hiši je bila čez in čez tema. Tudi brata sta luč že ugasila. Upihnil je svetilko in šel po prstih iz hleva.
Na gosto je snežilo. Gašper je tipal po predržu, na koncu hleva se je pa spustil nizdol na celo. Zaprašil se je v metež, oral gaz in še malo mu ni bilo mar, da bi zgrešil. “Srce mi sveti,” je pomislil in kar zavriskal bi bil v gluho noč.
Pri Božnarjevi bajti se je oddahnil. Strašno, so ga srbeli prsti, da bi potrkljal na kamrno okno, kjer je spala Lucija.
“Nocoj pa ne na okno! Drugače napravim.”
Z glasnimi in prešernimi koraki je šel pod okni in potrkal na vežne duri: enkrat, dvakrat. Nato je počakal. V hiši se je zasvetila luč. Gašper si je mel roke, ne od mraza, od veselja. Po poti si je pripravil besedo, kako jo pove Božnarjevim, in posebej še za Lucijo eno. Kje so bile sedaj besede, ko mu je srce tako razsajalo, da bi ga
(Dalje prihodnjič)
XIX
IVT AY GO
Kupujte v mestu od ponedeljka do petka ob petkih od 10. do 7. zvečer. Ob sobotah od 10. do 5.45 pop.
V podružnicah od 10. do 9.30 pop.
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
ponovna razprodaja
Lahka namestitev!
Plišasta najlonska preproga od stene do stene za kopalnico s pokrovno prevleko
5x6 čv. in prevleka za pokrov
10.99
• olivna • modra • malinskordeča • rdeča • črna • zlata • škrlatna
5x8 čv. in prevleka za pokrov ................ 14.99
Olepšajte vaše kopalnice z mehko, plišasto preprogo. Namestitev zelo lahka. Potrebujete samo škarje. Preproga se pere in suši s strojem. Nedrseča spodnja stran obdrži preprogo na mestu.
Mefna straniščna garnitura
V barvah skladnih s preprogo. Prevleka za vodni tank in pokrov ter za straniščni, pokrov.
3.99
Budžetni odelek preprog, v mestu, na Heightsu, v Parmatownu, v Great Northern in Sheffieldu. Sprejemamo pismena in telefonična naročila.
Katero potovanje je najhitrejše! POKLIC V DALJAVO.
Če so vaši sorodniki in prijatelji daleč proč, zakaj jih ne obiščete? Z njimi ste lahko v nekaj minutah.
Kako? S poklicom v daljavo! Tak poklic pride takoj za osebnim obiskom. Zakaj torej ne presenetite sorodnike in prijatelje z obiskom še danes... s poklicom v daljavo.
(S) Ohio Bell
Cottage naprodaj
Vesfi iz Slovenije
Moderno kopališče dobi Slovenska Bistrica
V občini Slovenska Bistrica . so sklenili, da bodo zgradili mestno kopališče. Načrt predvideva zgraditev olimpijskega bazena, pokritega bazena, otroškega in športnega bazena za ska-kavce.
Sklenili so, da bodo kopališče gradili postopoma. Velikih finančnih bremen naenkrat ne bi zmogli.
Spomenik znanemu čebelarju Antonu Žnidaršiču
Kmalu bo sto let, odkar se je v Ilirski Bistrici rodil veliki čebelar Anton Žnidaršič, ki ima poleg Janše največ zaslug za razvoj slovenskega čebelarstva. Kot konstruktor novega AŽ panja, ki je pomenil v čebelarstvu pravo revolucijo, saj se je donos medu povečal za desetkrat, pa je ponesel svoje ime in ugled slovenskega čebelarstva daleč v svet.
Čebelarsko društvo v Ilirski Bistrici se je odločilo, da bo svojemu rojaku postavilo spomenik in mu s tem dalo trajno priz-nanaje. Po predračunu znašajo stroški 26.000 dinarjev.
Domači vozniki
Nekaj več kot 370,000 Slovencev in Slovenk ima vozniška dovoljenja. Vsak peti Slovenec je torej voznik amater. Vsi seveda niso tako srečni, da bi imeli svoje avtomobile. Ob novem letu sp v Sloveniji našteli 177,-184 osebnih avtomobilov.
To je podatek, ki govori o veliki gostoti prometa na slovenskih cestah. Promet ob prijetnem vremenu pa prinaša tudi precej tragičnega. Največ najhujših nesreč povzroče vozniki osebnih avtomobilov.
Pokoj za kmeta
Socialno-zdravstveni zbor Slovenije je sprejel zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Letos bodo kmetje zavarovanci začeli plačevati denar v pokojninski sklad. Drugo leto bodo izplačane že prve pokojnine.
Denar za ceste skopo odmerjen
O tem, da so v Sloveniji številne ceste — ne samo makadamske in krajevne, marveč tudi ceste prvega reda — vse prej
Household Goods for Sale
SINGEK TOUCH AND. SEW
excellent stitch, in cabinet, button holes, blind hems, fancy designs guaranteed. Will sell $40 cash or charge. Free home trial. ’
City Sewing Center — 659-6512
(104)
DELO DOBIJO
Delo za par
Iščemo slovenski par, da bi žena delala v kuhinji, moški pa zunaj itd., 6 ur na dan. Plača in svoje stanovanje. Kličite naš urad 431-0628 in pustite svoj naslov.
(105)
Moški dobijo dalo
Moški dobi delo
Iščemo zidarja poln ali delni čas. Kličite 268-0231 od 7 zvečer naprej.
(105)
Ženske dobijo delo
Iščemo prodajalko Dairy Stand na West Side tržnici, 1979 W. 25 in Lorain, stojnica H-8, išče prodajalko z delnim znanjem angleščične. Kličite 781-3088 ali pridite osebno v ponedeljek ali sredo in vprašajte za Tino.
—(104)
Ženska dobi delo Za pomoč v kuhinji, delni čas.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
361-5214
(104)
. kot vzorne, ni treba izgubljati besed. Slovenija ima razmeroma gosto razvejano cestno mrežo. Na kvadratni kilometer pride 0.73 kilometra cest.
Jugoslavija ima na kvadratni kilometer le 0.36 kilometra cest. Evropsko povprečje je 0.70 kilometra. To pove, da je Slovenija glede na gostoto cestnega o-mrežja blizu evropskemu povprečju. Zanimivo je tudi, da se v letih 1966 do 1970 v republiki Sloveniji med sredstvi za ceste ne povaljajo več zvezna sredstva, marveč pretežno le republiški in občinski proračuni.
Tujina jih ceni
Slovenski gradbeniki so lani opravili za dobrih 300 milijonov dolarjev investicijskih del v tujini. To je za kakih 25 odstotkov več kot leto poprej. V letošnjem letu bo vrednost opravljenih del po doslej sklenjenih pogodbah še za 22 odstotkov večja kot lani.
Njihovo delo velja v tujini v glavnem za solidno. Ugled pa so si pridobili tudi s tem, da se drže rokov.
MALI OGLASI
Naprodaj
kuhinjska peč in več drugega pohištva.
Kličite 881-3824
V	najem
šest sob zgoraj, številka 4, na 1081 E. 72 St. južno od St. Clair Ave. klet z locker. $70. Kličite po 6. uri zv. 843-8033.
(108)
Izvršujem
Zidarska, mizarka. dela in pleskanje hiš, zunaj in znotraj, po nizki ceni. Kličite 361-8428.
-(105)
Pleskam
Zunaj ali znotraj po vaši volji. Ugodna cena.
Kličite 391-1596
-(114)
• V najem
Trgovski prostor, E. 156 in Lake Shore okolica, vel. 20x50, lahko z nekaj čistilne in krojaške opreme. Pripravno za urad. Zmerna najemnina.
Kličite 481-6374
(105)
V	najem
pet sob, z tremi spalnicami, zgoraj na Addison Rd.
Kličite 731-0892
(106)
V	najem
5-sobno stanovanje zgoraj, se odda na 1171 E. 58 St. telefon
432-0570
-(105)
E. 232 St.
prijazen Colonial, idealen za družino, ima veliko jedilno sobo, sprejemno sobo z odprtim ognjiščem, polna klet, blizu šol in trgovin. V dobrem stanju.
Zidan Ranch
tri spalnice v fari sv. Kristine, velika jedilna soba, zgotovljena ^rekreacijska soba, in velika kuhinja, samo sedem let star, kot nov, in prvič naprodaj.
Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(107)
Lastniki prodajajo
3 enodružinske hiše na E. 185 St. s skupnim pročeljem 200 čevljev, v sredi slov. naselbine, določeno za trgovinstvo. Kličite od 4.-8. ure zvečer 486-6540.
-(117)
Hiša naprodaj
2-družinska, 6-4, shrambe, vsa podkletena, 3 garaže, vrt, na 6528 Schaefer Ave.
Kličite 361-7534 po 5. uri.
-(107)
V	najem
Dve neopremljeni sobi s kuhinjo in kopalnico, zgoraj, na 1190 E. 61 St., telefon 361-5585.
—(may 23,25)
Naprodaj
E. 185 okolica, Colonial hiša z 3 spalnicami, na novo prenovljena kopalnica in kuhinja, nova zimska okna, velika garaža za 2 avta; 10 čev. širok dovoz, velika sprejemna in jedilna soba. Dobra okolica. V srednjih 20h. 531-2554.	(106)
V najem
Šest čistih sob s kopalnico se oddda odraslim v duplexu. Zasebna klet, dva privatna vhoda. Nič živali. Oglasite se na 980 E. 77 St.
-(111)
V Grovewood okolici je naprodaj “cottage”, spalnica, kuhinja, kopalnica, dnevna soba, pralnica, terasa, zaprt porč.
Kličite 486-0091
-(105)
šSElMiSS


FRANCE BEVK:
HUDA URA
Hodil je naglo dalje in 3 palico trkljal po klancu. Zdaj pa zdaj mu je udarila noga v katero izmed mlakic med kamenjem, da ga je oškropilo. V vrhovih dreves je pošumevala sapa. Zdelo se mu je, da nekaj velikanskega, nevidnega diha v veje. Na tla so se otresale debele deževne kaplje. Sveži zrak je hladil lica, prediral skozi obleko do kože. Na vrtih so zopet cvrčale kobilice. V gozdu je pel čuk; njegova pesem se je zveneče odbijala od bregov.
Mohor je bil tisto noč preveč zamaknjen v čuda notranjih, miselnih in čustvenih svetov, da bi bil mogel dojemati prirodo. Imel je občutek, da se je otresel težkega bremena, a se mu je drugo navalilo na, pleča. V njem je vrelo in se prepletalo ko glasovi harmonike. Tuja pesem je bila to, ki jo sicer zna igrati, a ne razume besed.
Obstal je in posluhnil. Odne-kod iz tihe noči je prihajal zategel, tožeč glas. Dvignil je obraz, mrtve oči so mu šle preko brega, kakor da se hoče prepričati, če v hišah še gorijo luči. Saj je slep. Tako se je pogosto pomo-til pogreznjen v spomine na nekdanje dni. Bridko ga je zgrabilo za srce. Zdaj tudi tožečega glasu ni bilo več slišati. Morda so bili le glasovi notranjosti, ki so mu v živi domišljiji motili uho.
Pognal se je dalje. Čemu tako hiti? Saj se mu ni mudilo do^ mov. Tisto noč sploh ni mislil na dom. Kam? Ni vedel določno. Vprašanja, ki so se mu venomer vrivala, je odganjal z roko.
Ob koritu je skozi curljanje vode razločno zaslišal korake; nekdo se je ustavil tik pred njim.
“Kod si hodil, Mohor?” se je Oglasilo. “Povsod sem te iskala.”
“Kje si bil?” se ga je slednjič upala vprašati.
“Pri Zalki,” ji je odgovoril zamolklo. “Poslednjič,” je dostavil.
Poznal je materina čuvstva. Čutil je, da se je zavzela in da ji je hkrati z izrazom zadovoljstva legla neka skrb na obraz.
Sinu je za trenotek zastal korak.
“Kje je Tine?”
Misel na Tineta mu je ves čas tičala v podzavesti. Šele ko je odšel od Zalke, mu je njegova podoba jasno stopila pred oči in ga od takrat ni več zapustila.
“Pri Slivarju je bil. Zdaj so ga odpeljali h Groharju!”
“Kdo ga je odpeljal?”
“Moj Bog, ali sem mar rekla, da so ga odpeljali? Sam je odšel z možmi.”
Mohor je stopil s klanca na ozko stezo, tipal s palico ob njenem robu in molčal. Od množice občutkov mu je legala omotica v glavo in noge, v vse ude in ga mučila. Tako razburljivih trenutkov kot tisti večer ni doživel od takrat, ko se je zavedel svoje slepote. Misli so se mu pršile kot kapljic^ slapa. Iz njih se je jasno ločila le ena, ki mu ni hotela iz duše.
“Kje je moja harmonika?” je vprašal.
“Pa je menda ostala pri Mlakarju. Kaj bi?”
“Igral bi nanjo.”
Kad bi se bil rešil z godbo. “Ali si mar ob pamet?” se je zavzela mati. “Zdaj boš godel, ko pri Slivarju leži mrlič?” Mohor je obstal in se zazibal na nogah.
“Ali je umrl?”
“Umrl. Tam sem bila, ko sem te iskala.”
Fant je šel naglo dalje, kakor da beži pred nečim. Obšla ga je bila nenadoma tako čudna gren koba in mu upijanila čute, da je
Bila je mati. Fant se je sprva; zgrešil pot. Zadel je v breg in zdrznil, -a nato se mu je razširil skoraj pal na obraz, le stežka se obraz. Ženi je trepetala plahost je ulovil na palico, v glasu. Pričakovala je, da bo j “Kaj ti je?” se je prestrašila hud zaradi njene skrbljivosti.' mati.
Toda v tistem trenotku mu je bilo le ljubo, da jo je našel.
Znova je prisluhnil v glas, ki je prihajal iz noči.
“Kaj je to,?”
“Marjanica toži. Spremila sem jo domov. Pojdiva!”
Mohor se ni upiral, odšel je z materjo po klancu. Ta ga je hotela prijeti za roko,, a se ga je bala razburjati. Pa saj je hodil v termi varneje in hitreje kot ona. Morala se je truditi, da ga je dohitevala. Molče ga je opazovala v mraku, zdel se ji je spremenjen.
UNION
TRAVEL SERVICE
3175 North Lincoln Avenue Chicago, 111. 60657, 312-472-4620 handles the best
GROUP FLIGHTS TO YUGOSLAVIA
at very reasonable rates year round at your service.
Call collect 312-472-4620 for free information. UNION RECORD SHOP, 3175 North Lincoln Ave, and 9648 South Commercial Ave., Chicago, 111, has the BEST RECORDS from the old country. Wholesale and retail
“Nič,” je rekel nejevoljno. “Pustite me,” se je otresel z roko, ki ga je bila zgrabila.
Hodil je, kakor , da stopa po misli, ki se mu je bila najtrdo-vratneje oklenila duše. Vso pot do doma nista več spregovorila.
Stoje pred hišo je Mohor z obrazom iskal mater, ki se je bila naslonila na vrata.
“Pojdite spat, mati!” ji je rekel.
“In ti, kam pojdeš?”
“H Groharju.”
“Po kaj h Groharju ob tej uri?” se je zavzela.
“Ob tej uri!” se je nejevoljno zgenil. “Zame je ob vsaki uri dan.”
Ni se mu več upala ugovarjati. Dolgo ni mogla odtrgati oči od njegove tenje, nato mu je voščila lahko noč, odšla v vežo in zaprla vrata za seboj.
23.
Mohor je bil že daleč na klancu, ko se mu je zazdelo, da hodi nekdo za njim. Mati? Postal je in okrenil glavo. Prisluškoval je napeto, do bolečine, da je slišal razbijanje krvi v sencih. V sapi je kdaj pa kdaj zašumelo listje, rahlo je udarilo drugo ob drugo. Na vrtu je curek vode pel v korito.
“Mati!” je poklical.
Nihče se mu ni oglasil, bilo je vse tiho. Znova je hitel dalje. Nalašč je glasno razbijal z nogami, trkljal s palico, da je nato zvijačno nenadoma postal in potihnil. Zdelo se mu je, da je udaril še en tuj korak in na mah potišal. Nič več.
■ Morda se je motil in je slišal le odmev svojega koraka. Kadar je bil razburjen, so ga večkrat varali čuti, najbrž tudi ta večer. Četudi se je bil prej matere razveselil, bi zdaj ne maral, da bi hodila ko senca za njim. Notranjost mu je mamilo nekaj močnejšega od ljubezni do matere. Zavedal se je, kaj hoče, toda najprej je hotel biti sam s seboj. Duša mu je bila razburkana ko vodna gladina.
Ni se več ustavljal ne prisluškoval. Ob Mlakarjevi hiši je zaslišal renčanje psa. Predramil se je. Ves čas ni prav mislil, kod hodi. Nič več se ni čudil, da je vselej z nekim posebnim čutom izvohal bližino človeka. Tudi tedaj je čutil, da nekdo stoji na pragu hiše in si ne upa dihati.
“Jerica?” je vprašal.
Dekle se mu je plaho oglasilo. Še zmeraj je čakalo na gospodarja, ki se še ni bil vrnil od Slivarja.
Prinesi mi harmoniko!” jo je poprosil.
Ko mu je obešala jermen čez ramo, so se ga narahlo, na dolgo doteknili njeni suhljati, mrzli prsti.
“Kam greš zdaj ponoči?” ga je vprašala.
Njen šepetajoči glas je bil vroč; zdelo se je, da ga vabi k sebi. Trepetala je, ne le zaradi tega, ker jo je bilo strah v temni noči, ne le zaradi fantove bližine, ampak iz podmolkle bojazni za Mohorja.
Je že dobro, Jerica,” je govoril z glasom, ki je izražal hkrati dobrohotnost in rahlo nejevoljo. “Je že dobro. Lahko noč!”
Zdelo se je, da beži od nje. In vendar mu je bilo ob njeni be-
Tu je obljuba za jutri in danes — priložnosti za boljše življenje so vse okrog vas. Toda, teh zadev ni mogoče v trenutku doseči in zagrabiti. Za to je treba dela in časa. Morda tudi pomoči. Mi bi vam radi dali to pomoč po načinu, ki jo lahko da samo največja ohijska banka.
Sanjajte v budnosti. Skupaj to lahko uresničimo.
If
CLEVELAND TRUST
Skupno to lahko uresničimo,
sedi in v njeni bližini tako dobro kot malo prej, ko je bil našel mater ob koritu.
(Dalje prihodnjič)
			
I
JOS. ŽELE IN SINOVI
ZAVOD
6502
POGREBNI ST. CLAIR AVENUE
COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET
Tel.: 361-0583
URAD
Tel.: 481-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
crr Mb
Š&^FamUjr
oocietjr
.
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUCT, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola'ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, baskeiball and httle league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
Naročite see na dnevnik "Ameriška Domovin®'
d
CQ
ti
§
ra
e
£
s
1
-	ii		APR lil
MAY	JON.	JUL. lili! ISI!	AUG. 11!
SEP, uh'	§	NOV. lili	OEC. HtliS
Now’s the time to budget your sunshine... in 12 equal monthly payments!
This Bill Mcy Be Paid At Any
EAST OHIO GAS COMPANY OFFICE
Or Authorized Collection Agency.
We’d like to help you budget your sunshine...
The amount shown in the red circle on the reverse side of this biil is the amount you can pay for gas every month under The East Ohio Gas Company’s Budget Billing Plan.
Just sign the stub on the left. Starting in July, you’ll pay the same amount for gas each month. Any slight overpayment or underpayment will be adjusted the following June.
Because we’re The Sunshine People.
CODE EXPLANATION	________
AC - AIR CONDITIONING AUOWANCE AJ - AOJUiTMlNT Cl - COMPUTED BILL
-	CREDIT
-	FINAL Bill
-	METER CHANGED
-	NOT READ
-	OTHER CHARGE
-	PREVIOUS BALANCE
-	TOTAL
Napovedani
plinski račun
sv. Družine
Officer*
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Matthew Kochevar
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director.............. Nancy Owen
Spiritual Director .........;. Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M-D-
(
Pomagal Vam bo boljše preračunali
sončni sij.
)
Poglejte v rdeči krog na naslovni strani tega mesečnega plinskega računa, za vsoto, ki bi jo lahko plačevali za plin vsaki mesec. Mi to nazivamo Budžetno zaračunavanje. Na stotine tisočev vzho-dr.o-ohijskih odjemalcev imenuje to “napovedano” zaračunavanje, ker raztegne stroške zimske kurjave na celo leto v predvidenih, enakih, lahko-plačljivih zneskih. Nobenih« dodatnih stroškov za to dodatno postrežbo.
Torej podpišite Vaše ime na Vaš ta-mesečni plinski račun, in ga vrnite z Vašim plačilom.
Plačevali boste za plin enako vsoto vsaki mesec, začenši z julijem.
Vsako nad in pod-plačilo bo izravnano avtomatično naslednjega junija.
♦ THE EAST OHIO GAS COMPANY
Tv PART OF THE CONSOLIDATED NATURAL GAS SYSTEM
“The Sunshine People”
Še ena brezplačna postrežba! East Ohio avtomatični načrt za plačevanje plina. Vaš plinski račun je lahko za vsak mesec odteg njen od Vašega čekovnega računa pri sodelujočih bankah. Združite ta načrt s proračunskih obračunavanjem in dosegli boste končno najpripravnejši način plačeva nja računov. Če bi radi podpisali, kličite: 522-2345 v Clevelandu.