Hntoli«k cerkven list*
Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po poAti za cclo leto 3 gld.. za pol leu 1 &ld. ti«» kr.. \ ii-karnici sprejeman t na leto 1 gld. CO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnc\i zadenejo v nedeljo ali praznik, i/.ide Danie« dan popiej
Teč<\j XVII.	V Ljubljani 20. vinotoka 1864.	Ust ;io.
(»"•Icdnjn l)aniča štev. 20 jc pisala, da vsak škof mora ali osebno ali pa po namestniku ob odločenih časih >\eti rimski prestol obiskovati. Takrat sc nam šc sanjalo ni. da bi bilo /.a našo »kotijo \»e to /.c dogotovIIjcno in pripravljeno: in vender jc bilo tako. Pretečem ponedeljek. I«, t. in., so sc podali ua pot proti Itiuio preea-titlji\i gospod stolni dekan dr. Janez Zlntoust Pogačar. poslani po m i I o s I n c m škofu Jerneju \idniarjn. da bodo v Njih iuicuii omenjeno dolžnost spolnili; llo; jim d»j srečno popotvati in to imenitno opravilo dobro dnvrršiti.
Slovenci. Kranjci! Tc lepe priložnosti nc sinemo /.ovreči, da bi sc ur skazali trga. kar -»m« ali saj resnično želimo biti. namreč: zvesti katoličanje in sv etcniu Očetu rimskemu papežu prav pokorni in vdani otroci. Naš vesoljni oče rimski papež so zdaj v veliki sili in pomanjkanji, ker mi jim hudobni ljudje krivično vzeli nar lepši dežele iu posestva. Kavno zdaj jemljejo petdeset milijonov na posodo. Vsak škof ali njegov namrolotavrr. kadar pride v Itini sc jim poklonit, jim prinese tudi kakih darov iz svoje školijc. čc Ic more: mnogi jim darujejo veliko tavžent. Ali nc bomo mi. sicer nc bogati, pa verni Slovenci u tej lepi priliki saj toliko storili, da razodcncnio. kako dobri \jili otroci da smo. kako jih iiiilvamo v Njih nezmernih britkostih. ko morajo žc v visoki starosti %i«fliti toliko stisk, toliko sovraženjo in preganjanja svete Cerkve? Itadi pomagamo svojim bratom. s«>*tratii. žlahtnikoni. -os«-doni in drugim večkrat v njih stiskah: pomagajmo saj enkrat tudi svojemu Očetu! 1'rcčastitlji*i gospod stolni dekan ostanejo delj rasa v Kiuiu. 20. listopada želijo biti pričujoči, ko bodo častitljivega Petra Kanizija razglasili za zveličanega. Naša in družili veljavnih gospodov misel tedaj jc ta: Noj bi taki. ki uterpijo. do vsih Strtih poslali vred-ništvu Zgodnje Danice, ali pa kakemu drugemu aospodu v l.jubljauo svoj mili dar za »v. Očeta, in kmali po vsjh Svetih bi sc vsi darovi — v zlato ali srebro znienjani — poslali za prečnstitljhim gosp. stolnim dekanom v Kini. kteri bi jih pri poslednjem svojem zaslišanji sv. Očetu v imenu naše dežele z zapisnikom iu pristav Ijcuimi vošili, željami, prošnjami vred izročili. Jim vdanost in pokoršino naše dežele naznanili iu potrebnega blagoslova za deželo iu posebej za d a rov a vre izprosili. Kdor koli tedaj je dobre volje. sv. Očetu o tej priliki kuj darovati, naj pošlje *\oj dar saj do vsili Svetih do vredništva Zgodnje Danice, ktero bo skerbelo, do potem vse lepo gre dalje s\ojo pot. kakor smo ravno razložili.
Ker smo pa omenili vošil. želj in prošenj, ki sc o taki priliki svetemu Očetu razodevajo, uaj povcuio. da laški listi. n. pr. ,.Unita cattoliea,*- ..Arnioiiia" id. neprenehoma zbirnjo darove za sv. Očeta v \jili sedanji veliki sili in stiski, ia verniki jih izročujejo z mnogoterimi prav priserčnimi pristav ki. prošnjami in vošili. ki sc potem razglasujejo. Naj posnamemo nektere take pristavke iz ..Armoiiijc." ki izhaja v Torinu, da vidijo tudi Slovnici, kako serčno vdane sv. Očetu so katoliške serca tudi na rovarskem Laškem:
Notar Nikolaj, oče obilne deržine, daruje Piju IX papežu-kralju na novo svoj darek 10 lir iu prosi apostolj-skega blagoslova. — Neki Torinec, v preklic zoper Ernest - Kenanove preklinovauja, poklada k nogam sv. Očeta .">0 lir ter kliče: Živi Jezus Kristus, pravi Bog in človek! Živi Pij l\ papež-kralj! — Neka vernica, prosijoč blagoslova Njih svetosti za svnjo deržino, daruje 2 liri 55 centezirnov. — I). M. V. I1., goreč. sv. Očetu popolnoma vdan katoličan, ki se zanese v popolno zmago zoper sovražnike sv. Cerkve in zato prosi apostoljskega blagoslova zase iu za svojo deržino, spoštljivo daruje 7G lir 50 ceutez. - Gospa Orengo Antonija vdova Bclia ponuja darček 1» lir, rekoč: Sveti Oce: blagoslovite mene, mojega ljubega brata iu mojo edino hčerko, da bi rastla kakor v starosti tako v modrosti, in mi zamogla biti tolažba v vdovski zapušenosti. — Skof D'Ambrosio (pregnan v Sorcnto) 5 cekinov, arhidiakon Skojni cekinov, pcnitenciar Biankini 5 cekinov, za sprobernjene Bolgare pa 20 cekinov s pristavkoin: ..Oui habitat in eolis irridebit eos." — Neka uboga vdova n Veliki noči ( 18t>3 ) za pirhe sv. Očetu 73 ccntez. prosijoč sv. hlago-lova zase in za svojo deržino. Adelhajda Franzini, dekla, 2 liri 12 c. — Deklica iz M »deneškega . da bi prav opravila pervo sv Obhajilo 1 liro 20 c. — Kloštcrska deržina daruje sv. Očetu 20 lir zavolj neke prejete milosti, in prosi apo-'..l|«kcga blagoslova. — Previsokemu, nepremagljivemu, neugasljivemu Piju l\ papezu-kralju ."»(K) frankov t žc petnajsti dar | s prošnjo apost. blagoslova: „l*od tvojo pouioč pribežimo." — Markeza I zabela Gavoti vdova Lama Doria llMl ti. prosijoi blagoslova zasa in za svojega ljubljenega sina. — Iz Brešje Krkoli Katarina daruje sv. Očetu zlat perstan milujoč tiste žene, ki bi zoper vsako čedno čutilo rade vitlile, da bi bili sv. Oče oropani. — Mladeneč poklonuje velikemu Piju zla* perstan, dragi dar drage svoje matere. „0h, naš oče ua zemlji, prosite za nas našega Očeta, ki je v nebesih'"
Neka uboga žena daruje namestniku Jezusa Kristusa 1 liro, da bi dosegla od Boga neko duhovno dobroto. — S Petrom in le samo s Petrom do smerti. Amen. 4 lire.
Ali niso take iskrice, kterlb je po laških časnikih že več let na tisoče in tisoče, naj slajši tolažilo sv. Očetu v njih silnih skerbeh in težavah ter v tolikih mokab in stiskah sv. Cerkve ? Pokažimo tedaj tudi mi z malim darom (kdor uterpi brez vsake sile in šknde). da imamo gorke serca za Boga, za sv. katoliško Cerkev in za Jezusovega namestnika, rimskega papeža.
fjSLS SV. P&TRA.
f novojorškem kat. časniku Fr. Ilahn.
Sami vihar in rrlnir gre Naprej naprej tje na morjr. Proti na nnrjadr klečet
V	globinah rib-ki čeln požref. Je preč. je preč! kriče bedaki! Poginil črln ho v borbi taki!
Že plove osemnajst -lo let Po morju. vsak ras je »trt; (> tud ga obdaja rrroa noč. Nad njim -r stare vsaka moč; Bedakov krir nir nr zalržr. Krr rrlnir »M-lrj hrrg doseže.
On. ki ima v roki grom. vihar. Jr tud krrmilni gospodar. ki slesal ga je sam terdno. Zre ko v nevesto vanj zvesto: Ko b' stožeri -e neha slerli, Ne bodo ga valovi žerli!
Gospodova je volja bla. Naj krog in krog sveta vesla. In kakor tekajo zvezde. Tud reln nemoten dalje gre; Ce tud mu veter, val kljubuje. Do konca časov on potuje.
Ko Mozrsa v košarici. Tako ga morje v ras' dervi; Že dostkrat bil kervi ruileč, Ko mertvecev prepoln rrlnrr; In glejte! vselej boj kervavi Življenje novo mu napravi.
In čelnu v varno-t in zavet Svetilnik brez preneha svet'; Ta reln jr velik, polu časti.
V	svitlobi rajski mergoli;
To milost Božjih so pogreze. Na čelnu skrinja je zaveze.
Je Peter kliral kdej brilko: ..Otini Gospod, poginjunio !** Gospod pn. glejte! je rujor : Bojecnost vsa le proč . le proč! Ce mor sovražna bolj razsaja. Pomor z nebes liitrrj prihaja.
Je sprt Gospod na videz spal, Al Prtrr sr nič ver ui bal. Ko skala v veri bil močan, Ma čelnu vozil sr serčan. Enako vsi možje na skali Za Petrom rrlnir so veslali.
O ki krrmil' zdaj v roki imaš. Cvrrsto voziti tud ti znaš! Ognjeni zloba piha žar. Nezmerni Cerkvi dela kvar; In ti. o Pij! pohlevno, mirno
V	pomoč nebeško upaš verno.
O krii od križa! Ti a rak*. Derži- na stremena zriuljo; ki prstan rihški velikan. Pa »ad okove v*r močan Objemal zemljo ho povsodi. Dokler aa aji žive ■ a rodi
Obsega svet okolj okolj. Pa počil prrstan ni nikolj; Dal za nevesto ga jr Bog. In glejte papržrv vsili krog. kako je h klrpu klrp priprt. Nikjer ne nič ne da razdrrf!
..Se sneti mora zdaj en klrp !** Tako kriri hudobni step. Potrm bo v živ al vsak sladkost. Krr »vet dosrgel bo prostost. ..Jr prrr. jr prre." krirr bedaki, ,.P«ginil rrln bo v borbi taki!"
Žr plovr osrmnajst sto Irt Po morju, vsak ras jr otrt: O tud ga obdaja rrrna nor. Nad njim sr starr vsaka mor: Brdakov krir nir nr zalržr. Krr črluič vselej hrrg dosržr.
Ki znamnja Božjr vidite, Nr vrsto glrjtr! lepa je: Prostost je. kjer jr Božji duh. To priča Pij. posluh, posluh! O živi Pij in zdrav nam bodi! Ohrani Bog Tr med narodi!
Svitoslav.
MLaho se fe eesenfe se. Xolburge razširilo po Miran I shem.
(Konec.)
Častita gospa Marija Terezija žl. Petenak, redovnica v Velesovem, je dobila na levi roki rudečo lišajnato liso, ki se je čedalje bolj razširjala in bila je kmali velika černa, ostudna oteklina. Zdravnik je poskušal vse, kar je vedil in znal, pa nič ui pomagalo; bilo je zmirom hujši in na zadnje ni kazalo drugega, kakor roko odrezati. Bolna začne sv. Notburgo na pomoč klicati, in da v Grobljah nji na čast sv. mašo brati. Precej nato se ji je začela bolna roka boljšati, zdravnik je opustil sklep jo odrezovati, iu gospa se je do čistega ozdravila.
Andrej Kolada (morebiti Koleda?) iz Podgorice v mengeški fari je to-lc poterdil: Njegovo hčerko so v povoje (Flatschen) povijali, ko je bila še majhen otrok, kakor jc navada; če/, pol leta pa, ko sojo hotli na noge postavljati, so spazili, da ste nogi vsi terdi iu čisto nepregibljivi. Otrok ni mogel nikoli na nogah stati, temuč kakor lesena klada je mogel v postelji ležati. Kar koli so vedili in znali, so poskušali, da bi se terdi nogi začeli pregibovati, pa ves trud je bil zastonj. V ti sili je inati pomoči iskala pri sv. N»tburgi, gre na božjo pot v Groblje iu dene na altar od-strižene otročje lase iu vošeno podobo ženske osebe. Drugi dan so starši vidili, da se otrok v postelji pokonci ravna, vender so bile pa noge kakor poprej. Kmali potem pride ▼ hišo duhoven iz Meugša na navadno biro. Starši mu povedo, v kako žalostnem stana je njih otrok, in razode-oejo oerčno željo, da bi radi najeli mašo aa čast sv. Nol-burge, da pa nimajo denara. Ponudili so za mašo malo pšenice, kar je kaplan tudi rad sprejel in jim obljubil, da bo tretji dan v Grobljah maševal na ča>«( hv. Notburge. Določeni dau pridejo starši v to cerkev in imeli so seboj tadi bolnega •troka. Kaplana pa je bilo tehtno opravilo odvernilo, da ni mogel obljube spolniti iu ljudje so šli doma brez opravila. Četerti dan se je brala obljubljena masa v Grooljab ia ravno
tisti dan, ravno da je maša minula, se bolni otrok doma v postelji pokonci zravna, brez čigar si bodi pomoči vstane, in stermeli ho vsi kteri ho ga poznali, ker uogi ate bili za hojo popolnoma pregibljivi.
Udom družbe sr. Uršule in tudi drugim r spodbudo.
(konec.)
III. V npcdbuilo, da bi se bratovšina hv. Uršule bolj ra zširjala. bo morebiti »lazil kratek pogled na ujeu začetek in razširjanje.
PriložuoHt k tema je dala mična, prav stara podoba »vete Uršule in njenih svetih tovaršic; vse velik venec objema. nad seboj imajo tri krone, pod seboj na straneh dve goreči lampici iu v sredi je tica pelikan sedeča ua mladičih, kar ima vse prelep pomen. Veliki venec pomeni njih »lavno zmago zoper vse dušne sovražnike, meno , svet iu satana; tri krone pomenijo njih irojno čast, de so uevice dče-nico in muienice; z gorečimi lampicami so šle modre device Žtninu naproti, kakor »e bere v svetem evangeliju; in pelikan, ki se pravi, de svoje mladiče, jih smerti za žejo oteti. z lastno kervjo napaja, pomeni ljubezen. To mično podobico je bila pred 20 leti pobožna ženica podala duhovnemu pomočniku v Bevkah *>) verhuiškc fare z ustnim zročilorn. kako so nekdanji muihi v Bistri Kartusjani, imenovani , ) sveto Uršulo in njene svete tovaršice visoko častili, iu častiti priporočali, pa terdili. de so zraven Jezusa, Device Marije in svetega Jožefa naj ime-nitnejši pomočnice na smertni postelji, ko je grešnemu človeku, ki ga svet in vse posvetno zapuša, naj bolj pomoči od zgoraj treba. Iu to se je ljudem o dobrih prilikah pripovedovalo, kar so verni zveličanja željni kristjani ludi radi poslušali, sej srečna zadnja ura, na kteri je vse ležeče, vsacega močno skerbi, ako le ni popolno mavtarske vere, t. j. nobene, ter se vuemali za češenje sv. Uršule iu njenih svetih tovaršic. Urno so se jeli v spomin enajst tavžent uršulinskih devic v družbice ali vence enajsterih oseb enega spola nabirati s sklepom, da hočejo vsaki dan nekoliko njim na čast moliti, de bi se jim za pomoč na smertni postelji in za srečno zadnjo uro priporočali. Ker pa svetnike in svetnice Božje le takrat prav in vredno častimo, kadar se trudimo njih zglede posnemati, se je častivcem svete Uršule priporočevalo, da uaj se med seboj v resnicah svete vere, kolikor jc moč in pritožno, podutujejo, eden druzega hudega varujejo, k dobremu opominjajo. Tako se je osnovala ta bratovšina, za ktero se je v Rimu na znanje dalo, za poterjenje in odpustkov prosilo, in bila je 1858, 12. sušca v god sv. Gregorja, od sv. Oče Pija IX poterjena ter za per-votni sedež določena cerkev sv. Cecilije, kapucinskega reda v Celju na Štajerskem. Zdrugim pismom 30. vel. serp. 1858 so te odpustke vsem farnim cerkvam podelili, de se jih tudi oddaljeni udje uršulinskega društva vdeležiti zamorejo, de se le imena v celjski kapucinski klošter v zapis pošljejo. Nato se jc bratovšina sv. Uršule uruo razširjala po lavautinski, ljubljauski in kerški škofii, koder so se podružnice napravljale. Posebno važne so besede previsoko častit, gosp. knezoškofa kerškega v Celovcu, ki so jo z velikim veseljem sprejeli, rekoč: „Ni jc boljši in potrebam sedanjega časa tako primerjene bratovšine, kakor jc uršu-linsko društvo keršanskega podučevanja, ker dandanašnji si skoraj nihče nc upa bližnjemu resnice povedati, ga podučili.
*) \ i-, čast. o. Andrejo Dolinšeka. zdaj v redu manjših bratov ev Frančiška v škotji Loki.	Vr.
••J Ti >0 po-ebnn ostro živeli, nikdar mesnega nc jedli, se vedno po-tili. na terdi klupi spali, zmiraj umirali, le z resno besedo: Mcioeato mori — misli na t-niert ! — se pozdravljali, si v-ak svoj grob že v življenji kopali, terdo delali, ter pu<ave obdelovali. divje, žalostne kraje v vesele -prrmenjali i. t. d.
Pisat.
posvariti, od greha odveruiti in le k dobremu budit, de bi končaj to, kar je tolikanj potrebno in zveličavuo, udje uršuliuskih vencev po ualogi svojega društva spolnovali." — Tedaj so jo uslmeno in pismeno dušnim pastirjem svoje škofije priporočali, de uaj jo med verno ljudstvo vpeljejo in skerbno vodijo. Tako Je bratovšina sv. Uršule že po treh škofijah razširjena. — Želeti je, de bi jo sprejele in razširile še tri bližnje, večidel slovenske škofije, kamor Zgod. Danica zahaja in zanaša svoje nauke iu dobre svete, namreč goriška, teržaska in poreška ter k povikšanju Božje časti iu k zveličanju vernikov pripomogle. Tako bi se je vsi Slovenci vdeležili; sčasoma pa, ako Bog da. utegne romati tudi med Slovane na Jugu in Severu. Dozdaj iuia blezo bratovšina sv. Uršile v ljubljanski škofii uaj obilniši število udov in več podružnic, 11. pr. v kerški, ribniški, kamniški kranjski, loški dekauii itd. I.jubljauska velika podružnica ima nad tisuč zapisanih uršuliuskih vencev iu »koli l2.tH.KJ udov. — Goreči bratje in sestre te bratovšine nabirajo za bratovske podobe, kteie v svoje farue cerkve postavljajo Spomina vredne ste posebno dve veliki pod<-bi: ena wt Stef. Subica iz Poljan v celovški stolni cerkvi, ki pred oci stavi mučenje in smert sv. Uršule in njenih sv. t »v ar širin ena od g. J. Volfa za dobičpoljtko farno cerkev, ze v Danici pohvaljeno. — lrsulin-ko društvo skerbi tudi za večne svete maše, kakor jih irna žc v Celju, v kriškem. Kamniku in stari Loki, kjer se tudi nabira za bratov>ki oltar svete Uršule, ki bo v novi prelepo zidani cerkvi, kleri je malo enacih. To se pa tukaj posebno zato spominja, ker bia-tovski oltarji imajo to imenitno prednost, de so privilegirani, to je, maša za ranje brate iu sestre ua bralov-skeni oltarju so sklenjeue s popolnoma odpustki J.
Ta spis, ki obsega kratko zgodovino bratovšine sv. Uršule. nje začetka do zdaj je zgodnji Danici v natis izročen, de se ne pozabi temuč za prihodnje čase ohrani. Scrčna hvala tudi gorečim in darežljivim udom, ki mnogoteruo sker-bijo za bratovšino in jo pomagajo razznanjati, ljudem pri-Ijubovati in razširjati. ter jo za prihodnje rodove ohraniti. Pri vsem pa, kar koli storimo, nikdar nc pozabimo dobrega namena ter si vselej mislimo in recimo: Naj bo vso Bogu na čast, našim dušam v zveličanje, iu k pomoči vernim dušam v vicah!
Nekoliko o Bosni in Hercegovini.
Spisal M. Močnik.
(Dalje.)
Pravi bosanski škofje, kteri imajo od leta 1701 svoj sedež v Diakovem, ki so ga ogerski kralji podarili, imajo le to ime, odkar imajo apostolski namestniki duhovsko vodstvo bosanske cerkvc v rokah, ker namestniki so podložni le propogandi. Bosanski menihi jih volijo izmed svojih in večjidel prebivajo v samostanu . v k tereni so prebivali, preden so bili izvoljeni. Frančiškani pa, kteri oskerbljujejo fare, so rojeni večjidel v Bosni.
Prav za prav se ljudstvo ua dvoje razdeluje. v turke in pa v takošne, ki niso turki. v gospodovavce in gospo-darjene. Poslednji so večjidel kmetje, turki pa prebivajo po mestih in se pečajo bolj s terštvom iu obertnijo. kakor s kmetijo ali pa so agi (zapovedniki). beji t gospodovavci) in spalti (jahači). A ga je turški grajšak: od njega mora kmet zemljo v najem vzeti. Beji 1 begi) so potomci slovanske gospode, ktera sc je poturčila. da bi ne zgubila svojih zcrnljiš. Imajo pa vctjidcl -lovariske primke. siar«* pi-ma pa skerbno sliranujejo iu jih nočejo nikomur pokazali, na djajoči sc. da bodo zopet veljavni, kedar kristjani Bosno posedejo. >pahi so turški lenski vitezi I l.» ben-ritu 1 ). Jem Ijcjo od žita desetino, od ljudi glavni, od pre-uev zcrov
•j /.eleti je. da bi bil tukaj pridjan vir. na ktefga -e r« opica
\ re«!
nino. Kedar je vojska pokličejo spahije skupej in nosijo opravo, ktera je husarski podobna.
Seg ali običajev na Bosanskem turško gospodarstvo ni skoraj nič preminilo, kakor tudi jezika ne. Po mestih so v navadi turške šege, ali slovanski živelj ima veliko več moči do zmagajočega ljudstva, kakor uasproti turški. Pri potomcih poturčeuih Bošnjakov so se ohranili običaji in šege, ktere opoiiiiuajo ua njih slovansko-keršanski rod. Tako castc skrivaj še zmiraj patrona svojih preddedov, in večkrat bej na skrivnem poprosi keršanskega duhovna, da moli na grobu njegovih preddedov keršanske molitve in še celo turki se obernejo do frančiškanov, ko nc pomagajo molitve njih duhovnov pri bolnikih.
Keršanski Bošnjaki brez razločka ver imajo vse tiste lastnosti in običaje, ktere zapazijo nad Morlaki. Gostoljubnost, očakovsko družinsko življenje, hrabrost in bojaželjnost, stanovitnost v veri. poštenje med sabo iu zvestobo v pri-jatelstvu; pa tudi tisto sovraštvo, ki se ne da utolažiti. ker-vavo osveto ali maščevanje iu samopašuost. Bližnja turška vera je to brezskerbuost le šc po\ekšala. „Tako je sudjeno,44 slisi sc pri vsaki priložnosti, in pri veselih in žalostnih osodah pristavijo brez daljnega besedovanja vselej: ,.Fala Bogu !**
Gcrški kristjani so sploh šege svojih prednikov nar čistejše ohranili; derze se pa tudi nar holj kosmatih vraž. Njih duhovšina ie vecjidel premalo podučena, da hi razjasnila teme nevednosti, in ludi nima pripomočkov izobraževati se. ker so vladiki le bolj na to mislili, da bi dnarje spravljali. s kterimi so kupovali svoje škofije od patriarha v Carigradu, kakor vezirji svoje dežele od sultana.
Katoliški duhovni so bili podučevani ua l.aškcm iu na Ogcrskem in so po svoji znanosti popolnoma sposobni, vspešno podučevati sebi izročeno ljudstvo. Pri katoličanih vraže čedalje bolj zgiujujejo, in čc se v Bosni zamore govoriti od izobraženja. izobraženi so Bošnjaki katoliške vere veliko bolje inemo drugih.
Bošnjaki posluževali so se od starodavnih časov svoje lastne abecede — ..azbuke bosanske.44 Ima ravno toliko pismen (čeik) . kakor staroslovcnska cerkvena abeceda; Ic nektere čerke so drugačne zavoljo števil, ktere zaznam-nujejo; ludi je oblika rokopisna drugačna, kakor v cerkveni staroslovcnšini. Rokopis so namreč imeli za vsakdanjo rabo, krasuopis pa so rabili Ic za bukve in za važuc pisma, iu pozneje so v njem slovenske cerkvene bukve na-tiskovali. Naj starši do sedaj znani rokopis je iz 13. stoletja; obsega pogodbo med županom Rodoslavoin iu Du-brovničani 22. maja 1251. Od 16. stoletja so ludi po samostanih očetov frančiškanov iu po prebivališih župnikov vse zapisovali v bosno -cirilskem pisu, in od 17. stoletja tiskovali so tudi v Benetkah rimsko - katoliške molitvene bukvice v bosanski abccedi. Ker so se pa Dubrovčani, Dalmatinci in ogerski Slovenci latinske abecede poprijemali in ni bilodiugod bosno — cirilskih tiskarnic, razun v Rmu. so tudi v Benetkah dajali Bošnjaki uatiskovati svoje bukve z latinskimi pismeni.
I.e Bošnjaki greške vere, kteri so prav redkokrat rabili bosanski alfabet, so natiskovali. kakor nekdaj, svoje bukve s cirilskimi cerkveno - slovenskimi pismeni.
i Dalje nasledje.)
Offlert po Slovenskem in flopisi.
Iz Ljubljane. Pretočeno nedeljo so v šcnklavški cerkvi ob !» 1 pridigali mil. škof o sedanji oliki in bodo še delj časa nadaljevali, kakor so obetali.
Iz Ljubljane. Vprašanja pri duhovskih p o-skušnjah. I. Iz pastirstva. 1. ( Času s conscientiar «juoad impedimenta matrim. i 2. Dokazati: da so med drugim tudi a J dobi a tovaisija ali prijatelstvo, b) spodobno duhovno oblačilo, cj spodobna pametna obnaša med ljudmi,
imenitne lastnosti duhovnega pastirja, da pri svoji čedi zadobi in ohrani spoštovanje, veljavo, zaupanje in ljubezen. 3. Dolžnosti duhovnega pastirja, posebno fajmoštra, pri raz-porih med zakonskimi ljudmi. Pridiga. Na roženkrausko nedeljo. Od praznika. Keršanski nauk. 8. zapoved.... Jožef Zupan. — II. Ex Exegesi b i b I i c a. Paraphrastice explanetur: 1. S. Joannis Evangelii caput XII. v. 37—50. 2. S. Pauli epistolsc secuudte ad Timotheum caput secun-dum a versu 3. usque ad decimum tertium. Dr. Mat. I.eben. — III. E Theologia morali. 1. An anliquorum di-ctum: „Duo cum faciunt idem, non est tainem ideni" in ethica quoquc christiana valet? 2. Definiantur officia quoad esum et potum ac uiomentum virlutis temperantia> iu vita morali evplicetur. 3. guosuam fructus Spes christiana pro-ducit. ubi in mente vere eiistit? Dr. Mat. I.eben. — IV. Ex Jure Ca no nic o. 1. Ou?enain servauda veuiunt animarum curatori a) in recipieudis in siiium ecclesia* aca-IholiciN. ct b) in baptizanda prole pareutum acatholicorum? 2. tjuid censura ccclestiastica in genere? tjuid suspensio in et quales ejusdem suspcnsioiiiseffectus? 3. <Jua>nam causa^ pr»-sto esse debent, ut separationi conjugum a thom et mensa locus dari qucat?j Dr. I.e o Von čina. — V. E theolo-logia d o g matica. 1. yuid est vaticiniuin? (Jua1 vatici-niorum vis probandi? (Jme sunt pnecipua vaticinia Messiana iu I. M os i s occurrentia? 2. (Juomodo probatur protoparen-tes in paradiso constitutos fui.sse in sauctitatc et justitia? Iii quo consistit sauctitas et justitia originaria? 3. Estne benedietio matriinonii de nceessitate saeramenti ? Dr. Joan. C h r v s. P o g a č a r.
Iz Ljubljane. R i h a r j c v s p o m i n c k je dodelan prav lepo in vkusno iz nabreziuskega marmorja. Komur je drago, ga more viditi pri kamuarju g. Tonianu v Kravji dolini. 17. t. m. je odbor iz nekterih predlogov še napis zgotovil, in določil, da duhovno opravilo pri sv. Krištofu, prenašanje merliča iu blagoslovljcnjc spominka se bo obhajalo tisti dan po Vsih vernih dušah, to je 3. listopada ob desetih. Prijatli in spoštovavci ranjcega gosp. Riharja so tedaj priljudno povabljeni, da bi se tc slovesnosti obilno udeležili.
Iz Kamnika. Na severozahodu našega mesta vzdiguje se homec Zale s cerkvijo sv. Jožefa, ki je bila postavljena I. 11)75. Zraven cerkve ua verhuncu še nekoliko višem je pa kapelica sv. Križa, po domače Kalvarija imenovana. Na Žalah pri cerkvi sv. Jožefa je sedaj razuu podgorske soseske pokopališe vse kamniške fare. Posebno zanimiva na tem pokopališu je kapelica bo/.jega groba, ki je zidana v ravno tistem zlogu in v ravno tisti razmeri, se ve da po velikosti poslopja, kakor cerkev božjega groba v Jeruzalemu. Od žalske cerkve do Kalavarije je dober streljaj. Pri kalvarski kapelici je prelep razgled na Kamnik in njegovo okolico. Torej tu<li ptujic, obiskavajoč naše mesto, ne opuša vživati tega prelepega prizora.
Prebivavcem našega mesta je ta kraj posebno ljub in tužno-mil, kajti tukaj počivajo njihovi rajni v Gospodu speči, in čakajo prihodnjega vstajenja. Kedar tedaj ob-išejo grobe pokojnih mertvih, potrudijo se tudi na Kalva-rijo, ter molijo za dušni mir in pokoj umerlih ranjih. Ni ga dneva, da bi na Žalah ali na Kalvariji ne bilo več svetih maš. Da bi se zviševala pobožnost ta kraj obiskova-jočih, postavili so prednainci med Žalami iu Kalvarijo štiri lesene znamnja, v kterih so bile slike skrivnosti žalostnega rožnega venca. Pozneje je neki pobožen inestnjau namesti teh znamenj dal postaviti štiri zidane znamnja. na kterih ie bil namalan tudi križev pot. Ali zob časa je bil oglodal tudi te znamnja, malarije so bile razpraskane. kapelice niso služile svojemu namenu. Na povabljenje mestnega župana iu po prizadevanju cerkvenega predništva postavili «o naši mestiijani z združenimi močmi 4 nove zidane znamnja v bizantinskem zlogu, ki so veliko lepši iu večji od unih poprejšnjih. Mladi malar gosp. J. Kozel iz Vodic je na presni zid prav okusno namalal štacijoue sv. križevega
pota po Furihoveat i« pa skrivnosti žalostnega roženkranca. In letos roženkransko nedeljo smo obhajali na tern prijaznem griču prav lepo slovesnost. Ob 9 je bila v cerkvi sv. Jožefa slovesna velika maša; v. č. gosp. dekau razložili so nam v jedernatem govoru pomen znamenj iu križev. Po službi Božji so blagoslovili najprej križ, znamnje odrešenja na pokopališu, potem pa štiri na novo postavljene znamnja do Kalavarije; od znamnja do znamnja molili so nam žalostni del roženkranca. O poli dvanajstih je bila se s sv. mašo na Kalvarije dokončala ginljiva slovesnost.
Naša Kalvarija znana je pa tudi po vsi naši okolici; ob štirdesetdanskein postu, posebno ob petkih, vse mergoli pobožnih romarjev, tudi zunanjih, ki pod senco sv. križa išejo zdravila za dušne in telesne rane. Obilne table, darovane zarad vslišanih prošenj, so nam priče, da kristjan se nikdar ne zateče k svetemu Križu, da bi nc bil uslišan, ako je to k njegovemu dušnemu pridu. —	—k.
Iz stare Loke na Gorenskem, 16. vinotoka. Tc Deum laudamus — večna hvala Bogu! bliža se konec svetega dela! — Nadjali sino se, de bo naša nova cerkev že 2. t. m. — roženkransko nedeljo posvečena; ker se je pa mnogoverstno delo preveč v pozno jesen zavleklo — in je zdaj čas manj vgodin za to, se je torej to sveto opravilo za prihodnjo pomlad odložilo; za letos pa bo nova hiša Božja saoio blagoslovljena. — Povabimo pa tudi k ti veseli slovesnosti vse znane in neznane dobrotnike nove cerkve naše. Obhajala sc bo prihodnjo nedeljo, 23. vinotoka, s prenaševanjem ss. Zakramentov iu slovcsuiui duhovnim opravilom ob devetih. Veseli bodo vidili že zdaj nad do-zidanim veličastnim poslopjem prelepi sad svojih blažili darov. Zares, vsakteri občuduje prekrasno zidavo iu lično ravnomerje ali simetrijo v zunanji iu notranji obliki; marsikteri je žc rekel, de slišal je že veliko od njene lepote, tode kej tacega ne bi bil pričakoval. Cez vse je pa čudno, kako de so sc take velike reči v tako malem času in s tako pičlimi pripomočki mogle doveršili, — iu pri tolikem nevarnem delu se ves čas ui primerila uar manjši nesreča. Tukej se očitno vidi roka Božja, — roka iz kterc edino izvira ves blagoslov nebeški, in ki bo tudi vse po nji iz-bujene dobrotnike cerkve naše gotovo milijoukrat blagodarila.
Premaganih je zdaj sicer neštevilno težav iu poglavitna reč — sveto poslopje dozidano stoji; — tode zdaj še le se pomanjkanje notranjih cerkvenih naprav prav živo in očitno kaže! Razun novega velikega altarja, kterega je prekramo ztnalal ven iu ven izverstni malar gosp. Volf iz Šentvida nad Ljubljano s pod.ibo sv. Jurja patrona, siuo le začasno postavili nekaj stare neogibljivo potrebue cerkvene naprave, dokler se nam zdaj skor popolnoma usu-šene moči spet ne ožive. Obudi nam Bog še milih dobrotnikov kej! Brali smo pred kratkim v ..Danici," de bi bile nektere malaue okna za našo cerkev naročene; — Bog daj, de bi sc res bile dobre duše našle, ki bi nam prinesle tako prekrasen dar; — vender pa so druge bistevne potrebe še veliko bolj silne in neodložljive.
S Porihrezja. Blagovoli omeniti domorodcem veselo praznovanje naše fare, ki ga je obhajala roženkransko nedeljo. V. č. g. misijonar F. Pire, nekdanji naš uepozabljivi fajmošter, so bili napravili okoli leta 1935 v našo cerkev nov križev pot. Ker je bil pa zavoljo blagoslovljeuja neki pomislik, so gosp. fajmošter naprosili častitega vikarija o. Rajmunda Marenčiča iz seraOuskega reda v Ljubljani in povabili še nekaj druzih duhovuov iz bližnje okolice, da so blagoslovili sv. Križev pot. Ko se ta novica po fari raznese, radostno vhc pričakuje prihodnje nedelje. Zvonenje in strel je naznanjalo iu spremljalo slovesnost. Od vsili krajev so vreli pobožni Gorenci skupaj. Stiruajst odrašenih fantov je neslo ob desetih pred častitim duhovstvom med branim petjem table križevega pota iz duhovnišnice v cerkev; naprej je šlo čez trideset praznično oblečenih deklet s prižganimi svečami v rokah. Po blagoslovljcnji križevega pola,
kar je terpelo dobro uro, so pa čast. O. Marenčič prav živo in ganljivo razložili odpustke sv. križevega pota iu priporočili, da naj pogosto in z zbranim sercem hodimo to pobožnost opravljat. Dokazali so z mnogimi zgledi, kako velik iu imeniten zaklad imajo verniki v pobožnem obiskovanji križevega pota. Marsikomu so vesele solzicc oči zalivale, ko je slišal, koliko dobrega si z majhnim trudom pridobiti zamore. Potem so imeli častitljivi Pater mv. mašo. Z gi njen i m sercent so pripovedovali iz cerkve pridši veselo slovesnost varhoin doma.
Iz Amerike piše gosp. Nace Tomaain med drugim: Skof so sklenili, da nam bojo kvaterui teden pred sv. Mi-helom dali subdiakonat, in potem bojo trije skor gotovo kmali dobili še drugo dvoje posvečenje I Žužek, Tomažcvič iu Berghold), samo jest in en domač bogoslovec . ki nas uči angleško , bova še premlada. in bova torej še subdia-kona ostala. Lc pervo posvečenje bomo vsi vkup prejeli. Mislil sim siccr, da bojo škof pisali za naji v Rim; ali ker papež po navadi ne dispcuzirajo za več kakor za is mescev , torej bi temu škofu samo za 4 mesce oblast podaljšali, ker za 14 mescev smejo sami dispcuzirati. torej škof zdaj še niso pisali v Rim. Ker zdaj še lic bom mogel postati mašnik . in ker nas škof nc mislijo več tu pri sebi obderžati, torej nič nc vem, kam potem pridem; ali bodcin mogel popotvati v benediktinski samostan v šcnt-Vinceneij. kjer sta gg. Plut in Trobec; ali bodem poslan v semeniše v MiUvaukee, ali v kaki drugi vstav za ta čas , da bom zadosti star, tega zdaj še za gotovo nc veui. Naj raji bi šel z g. Buh-oin k g. Pirc-u v Kroving. da bi se tam že zdaj djansko pripravljal za misijon iu soznauil sc z mi-sijoui med Indijani, kar se mi veliko bolj pametno zdi, kakor pa dolg čas prodajal v kakem vstavu ali samostanu, ker učiti po dolžnosti (ex ofT<») se mi uc bo treba več; le kar bi se prostovoljno hotel učiti, to sc bom pa tudi lahko vednostno in djansko ueil pri g. Pirc-u. G. Ilnh so mi obljubili, da bojo govorili za me pri škofu, da bi me gori pustili , iu bi me tudi sami radi pri sebi imeli. in cu drug duhoven tu so tudi rekli, da škof bojo težko kaj zoper to imeli, ker čc me kam drugam pošljejo , morajo tam za me plačevati, tako jim pa prihranim te stroške , ako hočem k g. Pirc-u iti. Ali naj se zgodi z menoj, kakor je volja Vsegamogočnega, jest bom vse z veseljem sprejel. Od u-nih treh, ki bojo žc mašniki posvečeni, bo eden šel pomagat misijonarju v Fauibault-u, kteri želi tudi, da bi ž« kar pri njem novo mašo pel. Sem bo prišel skor gotovo Tomaževič, ker jc v tem misijonu dosti Cehov, iu ta bi se rad tudi češkega naučil <, (ako Cehom Božjo besedo v češkem jeziku ozuanoval, in jih brez tolmača ppovedoval, ker zdaj se mora po tolmaču to zgoditi, ko je sedanji misijonar iz Klzasa in lic zna češko. Berghold pride skor gotov o v Kaledonijo, mesto na južni meji Muic-sote. zakaj misijonar iz tega štacijona sc jc žc tudi priporočil za enega izmed nas, ker ima zlo razširjene iu veliko misijonov. Še v veliko drugih krajih bi radi imeli duhovnov, ali kaj ker se težko dobijo, za bogoslovce pa škof še niso toliko zmožni, da bi mogli več bogosloveev zderžati. ker njih dohodki so le prepičli. Tako so poslali prebivavci nekega kraja prošnjo nemškemu fajmoštru sem v sent-Pavel, da bi jim pri škofu sprosili enega duhovna, in da so potem prccej pripravljeni cerkev narediti. Ali težko, da bi jim mogli škof vstreči. Zares, tu je veliko dela, pa le premalo delavcev! — Gospod ("ebulj je pisal pismo g. Bohu. v kterem nas pozdravlja in nas hoče enkrat priti sem v št. Pavel obiskat. — 4. julija imajo tu v Ameriki vsako leto vesel dan, to je deržavni praznik, ker ta dau jc bil Vašington oklical proste zedinjene deržave. Ta dau nobeden tu nc dela, ampak vsak jc praznično oblečen, iu vsak skuša si ta dan kolikor mogoče prijeten storiti. Koliko sc ta dau po nepotrebnem denarja potrosi, skoraj ui povedati. Tu v št Pavi-u so ua vse zgodaj s kanoni streljali pred križanki,
kakor v Ljubljani streljajo na gradu, kadar je cesarjev god; potem so pa mestnjani ves ljubi dan brez prenehanja streljali povsem mestu, ali s samokresi ali pa s pušami; zdaj je tu eden vstrelil, zdaj tam; tako po vsem mestu in celi dau. Cerkvenega opravila pa ni bilo nič, in od ktere cerkve bi pa bilo moglo biti? (Po drugem nazn.se kat. ne vdeležujejo. Vr.) Zvečer je bilo nar lepši, ker po celem inestu so ra-kcteljne spušaii, pobarvani ogenj prižigali in druge ognje-vine ali ognjoigre delali, da je bilo prav lepo gledati, posebno, ker jc bil prav lep večer; in to je terpelo do kakih enajstih ponoči. — Dežuje tu prav redkokrat, tako da dežnika prav nič ne potrebujem, in tudi drugi ljudje tu ne potrebujejo inarele za to, kakor v Evropi; temuč marele so tu moški senčniki ali parasoli; kadar je hudo solnce, hodijo „nobelj-gospodje" z razpetimi marelami.
V št. Pavl-u 18. avgusta 1864.
Iz Amerike piše gosp. Tomaževič do v. č. g. fajmoštra na Breznici tako-Ie prav mično pismo: Mnogočastni gospod fajmošter! Danes opoldne 25. avgusta sem z velikim veseljem Vaše pismo prejel. kterega ste ai - na Breznici podpisali. Odgovorim tudi danes, ker ravno cetertek je iu čas mi pripuša, kajti druge dni zunaj uedelje smo zelo obloženi, ker mudi se nam. de dokončamo predmete do kvaterncga tedna mesca septembra, takiat namreč bomo: jest. Žužek, Berghold posvečeni dijakoni, Toiiiazin in O'-Gormau ( A meri kanec | pa subdijakona zavoljo uedolctuosti. Od naše družbe jih je S v št. Vincenciju, kjer je tudi g. Plut.
Zdaj pa kaj o deželi, o krasni Minesiti. Popisa val bom, kakor sem slišal in bral. Minesota je 166.000 □ miljangl., al 106 milijonov Acres, al blizo 7420 avstr. O milj velika iu šteje do 300.000 prebivavccv. Zemlja, akoravno 2000 čevljev nad morjem, nima gora. jc skoraj ravna iu ploha, le sem ter tje, posebno blizo rek in jezer, so mali griči. Prav lepo jc vredena kar naiavno stališč tiče, tako da, kjer si novoprihodniki zetnljiša zberejo, vse prav blizo in dobro imajo, namreč, lepe travnike, gosto hosto in dobro vodo. Tu je več ko 1000 tako imenovanih prerij. 1—40 angl. milj dolgih (angleška milja ima 23 minut.) Te nezmerne planjave so obrašene z lepo gosto travo, ene so pa bolj peščene in bolj za pašo, kakor za naseljevanje pripravne, tudi zato. ker bi bile dtrva predaleč. Kjer je pa ravnina s hosto preprežena. tam je pa tako dobra mešanica persti, da je na sveti ni boljši iskati, — večidel jc zemja z ilovico iu peskom prav prilično vmešana. Mnogotere verste lesovja rodi ta zemlja. Kjer ni preveč gost gojzd, rasejo silo veliki hrasti, v gošah pa sladkornik ( ZuckerahornJ; kjer je zemlja bolj mastna, košate lipe. in kjer bolj mokrotua, nekaki les (tako imenovani Fenzholz), kterega ljudje posebno za ograje rabijo, in več druzega različnega lesovja. Ni je dežele v zedinjenih deržavah, ktera bi toliko voda in toliko dobre vode imela, kakor Minesota. skoraj vsako uro hoda je majhno jezero, iu križema se prelivajo reke, kakor zemljevid kaze. Kolika dobrota so tc vede, letošnja skušnja uči; ko jc ramreč neukrotua suša niže in krog po Ameriki skoraj vse posušila, loia Minesota dosti dostojne pridelke shraniti. akoravno polovico slaheji od poprejšnjih let. — Zrak je v Minesoti zdrav iu čist. Zima malo daljši memo doma. pa ne bolj občutljiva, poletje je nekoliko bolj vroče, vender pa zmerom hladni veterci pihljajo. — Tu raste dosti divjega rajza. ki je zimski živež Indijaiiom. kterega pa ludi beli radi jedo, ker se da dobro v zdravo in lahko jed napraviti. Silo veliko močvirnih češenj rasle v tej deželi, tolike, tla jih ena oseba ua dau 3—5 sotlcev lahko nabere. Indijani tudi predajajo. Indijani tudi radi nabirajo breskve, češnje, rihc/.elj in agras. malincc in borovnice itd. Tudi divjih j a bel k se najde. Le škoda, tla divji iu leni Indijani toliko sadnega drevja pokončajo. Oni namreč iz lenobe polno drevo posekajo in na tleh sad obcrcjo. tla le ni treba po tiicvji Icsti; tudi zažgejo večkrat boste, ker radi velik ogenj gledajo. Tu v nižji Minesoti ui lndijauov. so se že
precej daleč zgor umaknili, le redko se kteri prikaže, kteri je ves podoben ogerskim ciganom. — Rib in povodnih tičev je brez števila, po planjavah fazanov, v gojzdih sern, raznih jelenov, v zgornjih krajih na meji bivolov cele čede. O poljskem pridelku se v Pircovih bukvah pri Indijanih lepe reči berejo (ki jih je Danica pred nekaj časom že popisala Vr.). — Ker je Minesota še tako mlada , in maloobljudena, se ve, da kmetija slabo napreduje. Ko naselnik pride in si novo domovje zbere, koliko truda ga čaka, da se vravna vsaj toliko, da sebe in živino čez zimo preživi iu podstrešuje, toraj ni čuda, ako se na njih njivah vsakih pet korakov se-ženj visoko nad tleini stari štorovi vidijo, kteri trohnjenja čakajo; ni čuda, da imajo naselniki po vertih mesto žlahtnega sadja hraslje, akacije ali lipe. Redko se vidi kako sadno drevo, šc tukaj v mestu skoraj nič ni. Kakor je podobno, se ue menijo ljudje veliko za sadje. Po mestih in večih selih se pečajo s kupčijo, z barantijo, z rokodelstvom in drugimi špekulacijami, le tri ali štiri verte sem tu vidil nasajene z jablanami, češpljami, češnjami, breskvami, hruškami, ktere lepo odganjajo; po deželi pa kmetom menda ni mar za sadjorejo, ljubše ali tudi potrebniše jim je si travnike in njive snažiti. Sploh sc pogreša pridnost, kajti naselniki, uaj rečeni večina, so revni prišli v Ameriko in so delali marljivo od začetka, toda ko so si nekoliko opomogli, zadišalo jim je ložeje življenje, in iz tega ga ui razločka, vsaj po obleki nc, med bogatim kupcem in kmetom, ne med imenitno meslnjaiiko iu priprosto kmetico, ena je bolj ua-šopirjena ko druga. Peša pa tudi vspešui začetek zarad pomanjkanja in prevelike dnine delavcev, ker vse od 18 — 45 leta, če so kolčikaj zato, k vojakom poberejo: da bi pa ženske kaj več delale, kakor se v zato narejenem stolu učjkale, Io bi bila grozna sramota, vsaj jest tako sodim, ker nisem še vidil ženske na polju razun samo treh iz nov. Jorka grede.— Ni dolgo tega, smo se peljali po železnici 9 milj (3, ,iure) daleč v Anthonv-Fallo, od koder smo nazaj šli peš po drugi poti čez Mineapolis, memo slapa Mine-ha-ha, skozi Fort Snelling (terdnjava vojaška) in Mendoto iu po ti poti sem premišljeval obdelavo polja. Ravno čas žetve je bil in vidil sem, kako se pšenica žanje — al ne žanje — seče. Pri enem kosu, ki je bil tako velik, da se je komaj konec vidil, smo postali in gledali, kako se pšenica žanje. To gre tako naglo, du bi ne verjel, ko bi se sam ne prepričal, da se kos pšenice tako velik, ko naše Stu-denške lipice (travnik, ki meri 10 oralov), še prej ko v enem dnevu pospravi. Dva konja, mašina, in štirje inožje : pa je spravljeno vse. Ravno tako se seno seče, samo da so 3 ljudje dovelj, če jih je pa več, gre delo toliko hitreje spoti rok, ker drugi grabijo. — Podzemljice, turšica, fežol, tudi oves, to bi Kranjec rekel, da je vse lepo iu predobro, vender tukajšnji farmer (kmet) pravi: letos nam je suša veliko škodvala. (Koiic. nasl.)
Iz št. Pavla v severni Ameriki je 24. vel. trav. t. I. pisal g. misijonar Buli svojemu prijatlu v. č. gospodu Jerneju Rejcu. Naj nekoliko iz pisma posnamemo:
Nadjal se boš, pravi gosp. Buli, da Ti bom popisoval Indija ne, pa čudil se boš, ko poveiu, da do zdaj še nisem videl pravega divjaka razun fotografiranega. Prečast. škof Tomaž Uracc so pregovorili g. Pirca, da so me v št. Pavlu pustili, da jim podučujem tiste bogoslovce, ktere so zbrali za svojo škofijo, in še le po doversenji tega posla upam vuanji misijon nastopiti.
Dela v misijunih mora pač dovolj biti, to se razvidi iz tega. ako povem, da so krivovcrci samo tukaj v št. Pavlu 16 cerkva natrosili, katoliški ali naše sv. vere pa ste samo dve (ju pa kapelica pri sestrah sv. Jožefa ). V stolni cerkvi sv. Pavla opravljajo Angleži iu Francozi Božjo službo, v nemški cerkvi vnebovzetja M. B. pa Nemci.
Akoravno pa imajo krivovcrci tolikanj cerkva iu jih šc zidajo, vender hvala Bogu! je cez polovico prebivavcev katoliških; tla se pa tudi med katoliškimi nahajajo nekteri
kosmati, naj prcča tale dogodba. Bil sem poprejšnji mesec poklican k nekemu bolniku, da bi ga šel mečit; živel je namreč v hudem sovraštvu s svojim bratom. Ou sicer ni rekel, da bi ne hotel prejeti sv. zakramentov, ali da bi se z bratom spravil, od tega ni le besede mogel Blišati. Prigovarjali so mu tudi njegovi znanci, pa vse zastonj. Jaz sem ga opomnil, da naj posnema zgled Kristusov, ki je za svoje svražnike na križi molil, akoravno so ga križali. Pa zaverne mi jo: Jezus ni odpustil svojim sovražnikom, ampak razkropil jih je po celem svetu in njih mesto pokončal. — Akoravno sem mu dokazoval, da to se je samo zavoljo tega zgodilo, ker so Judje Jezusa zavergli in si nesrečo sami sebi vošili in nakopali, ter pred Pilatom vpili: „Xjegova kri naj pride na naše otroke,4' vendar je bil moj trud zastonj; rekel mi je, da ga s tem pogovarjanjem hočem umoriti, in da, ko bi tudi sain papež k njemu prišel, ne bi drugač govoril. Kajši bi mi bil dal ta človek vse svoje premoženje, kakor pa svojo dušo, da bi jo bil mogel z Bogom spraviti. —
Vidiš torej, predragi moj brate v J. K., da pri tolikanj krivih verah iu pa marsikterih zastarauih s i rasti h mora duhovni pastir sam dobro vierjeu biti, da ue odpade, ko poskušuja pride.
Morebiti bi rad zvedil, kako se mi godi tu na uovem sveti? Reči moram, da sem zadovoljili s svojim stanom iu se mi dobro goi, hvala Bogu! Akoravno pa me preč. škof radi imajo in me s potrebnimi rečmi preskerbljujejo, vendar želim, ako je Božja volja, berž ko mogoče iz st. Pavla v misijon se podati, iu si kako drobtinico za večnost s pomočjo Božjo prislužili.
Prišel sem z izročenimi mi tovarši sv. Rešnjega Telesa teden srecuo v št. Pavel ter jih izročil prednikom. Tudi menim, da se bojo tisti, ktere so mi škof zdaj izročili, toliko še to jesen izurili, da bojo posvečeni za duhovne. Potem če Bog da, se lotim misijonstva ; prosi, da mi Bog pospeši trud, s tem se lahko sam vdeležuješ misijonskega zaslu-ženja. Zastonj je delo , ako ni blagoslova iz uebes.
Ako bi kdo rad vedil, ali bi mu bilo dobro sem priti, rekel bi mu jaz, da zdaj je na morji silo uevaruo zavoljo sovražnih bark; tudi se še ne ve, kaj bo z vojsko: skor vsak dan jih na tavžente pobijejo. Prihodnji mesec hoče Abraham Liukolu, predsednik zedinjenili deržav, nabrati pol milijona vojakov, od 18. do 45. leta morajo iti na ogled vsi, kteri imajo deržavne pravice, ali pa kupiti zase druzega moža. Ua pa zavezniki, t. j. sovražniki, euako delajo v tudi v svojih si prilastenih deželah, to je gotovo. Strašna torej je ta reč: že postaran možak mora pustiti ženo, otroke in zemljišče, tako kot mlad fautaliu pri 18 letih; celo duhovni niso oproščeni, temuč morajo se odkupiti s 300 dolarji. Denar je pa tako ueveljaveu, da se namesto 100 gld. v zlatu lahko dobi 270 gld. v papirji. Očitno je tedaj, da je vse drago. Zemljišča se sicer lahko dobivajo in po ceni, pa kdor se hoče dobro živiti, mora pridno delati; če ne, mora pri vsem tein stradati , uaj ima tudi veliko zemlje v lasti.
llbogi starček preč. g. Pire še vedno trudijo v svojem inisijonu, ravuo pred kratkim so se vernili od svojih Indijanov v Krov-Ving, pa zopet se pripravljajo še na druge indijauske postaje. Jako močno so vneti za ludajaue; Bog jim poplačaj njih trud!
Preč. škof pravijo, da težko bi bilo Indijane v pravover-nike spreoberniti , ako se ne začne pri otrocih z ukom in izgledom (tedaj šole.)	J. Buh.
Napis: Rev. Josef Buh Via	St. Paul
Bremen or Hamburg,	Miuesota
New-York	North-America.
Care of R. Bishop T. Grace. Gorska cerkev blizo sv. Petra ob Mariboru, zdaj prenovljena, je bila pretečeno nedeljo slovesno blagoslovljena. (Več prihodnjič. Vr.)
Je hej norega po širokem sretnf
Tvarinarstvo ali m a te r i al i ze m — kaj je to? — Mnogi ljudje sedanjih časov živali, zveri, rudo in blato sami k sebi v naročje povzdigujejo, ali pa sami sebe k živini in v blato znižujejo iu se po sili hočejo zavreči, v nič djati. Zivinstvo, tvarinstvo, perstenstvo jim je vse, duša pa uič. Zakaj? Zato. ker se zavoljo svojega poživi-njeuja boje sodbe, in bi radi dušo utajili, pa Božje razo-denje v uič djali. Štrura pa raVno zato pobijejo, ker v germ glavo vtakuivši meni, da ga lovci ne vidijo in torej ne beži; ravno taka se godi tistim, ki svojo pamet v germ poživinjenja skrijejo in menijo, da jih zato od pravičnega Boga grešnikom zažugani večni ogenj ne bo dosegel.
Taki tvariuarji n. pr. vsako kost. ki jo globokeje v zemlji zalezejo, radi razlagajo za okostje človeškega trupla in pravijo, da to je še iz predadainovih časov, iu prav veliko druzih neslanih reči žvekajo, zato ker niso do korenine učeni, ampak le poveršnjaki. Druge misli pa jc novi rektor dunajskega vseučiliša, dr. Ilirtl, pervi anatomikar v Kv-ropi. Le-ta je v svojem nastopnem govoru malika mate-rialistiškega s kladvoin učenosti tako po glavi počil, da ga je vsega razdrobil, in so mu vsi pametni hvalo pokali; ma-liški prijatli pa so med pihanjem in sičaujem po nekterih dunajskih časnikih znane baže malikovc šibre zbirali in jih skupaj klejali. V svojem pervem učenju potem je Ilirtl za-vemil tiste , ki z okamnelimi človeškimi kostmi kdo ve kaj hočejo dokazati? Spričeval je, da še nikoli niso bile okam-nele človeške kosti najdene, iu kjer so jih menili najti, se je skazalo, da so bile iz mlajši dobe, ali da človeške kosti celo bile uiso. Dozdevno hrodje, ki so ga našli v apneniku v Guadelupi, je bilo že v historičnem času ondod pokopano. Kosti ciinberškega kralja, Teutobuehus rex. ki so jih zasačili v Pirenejah, so se skazale za kosti predpotopuega mamuta; sicilske rebrovja .,nebouapadajočih" velikanov ho bile spo-zuaue za ostanke povodujega konja; sloveče kosti tistega človeka, ki so ga poprejšnje stoletje našli sredi apueuika, pa so se razodele za kosti velikanskega salamaudra ali močerada. — Tako se vselej na zadnje skaže, da razodenje Božje nikoli ni v nasprotju s pravo iu vkoreninjeno učenostjo; le samo poveršnjaki nahajajo tako nasprotje, kakor se tudi mojstru čuku pri nar bolj bclein dnevu vse gosta tema zdi. Neki dunajsk časnik meni, da Ilirtl je pri vsem tem še zmiraj zadosti „liberal;" vender pa menimo, da gospod, ki tako piše, gre proti pravi po«i, akoravno bi se mu še kaj pogrešalo.
Moškovski časnik piše: ..Francija in Italija, ako ste se res zavezali, da nikogar ne dopustite v papeževih der-žavah posredovati, ste se polakoumili pravice, ki gre vsi katoliški Evropi. Pritaknjeuje Rima k novi Italii bi raz-derlo red, ki terpi že deset stoletij, iu z njim samosvojnost glave katoliške Cerkve." Tudi prusovska „Kreuz Ztg.," Bizinarkov časnik v Berlinu, pravi, da vsi so prepričani, da se papeštvo ue more prepustiti skrivnim pogodbam dveh vlad, kterih ena je negotova prijatlica, druga pa očitna sovražnica svetega Stola. Ta časnik imenuje francosko politiko zvijačno in sleparsko. —
Kar jc Napoleon že davno želel, temu zopet zarija beril, namreč vesoljnemu shodu ali kongresu, ua kterem naj bi se zmedeni politiški štrakeljui poravnavali. Zdaj se Napoleon neki celo kuja iu ne bo v ta namen nič več storil, dokler ga druge vlade ne bodo prosile. O tako imenovaui alianci je vse tiho. O snidu rusavskega in francoskega cara se precej živo beseduje; tudi Prusija se nekako Pariza bliža, Bizmark je bil že oudi. Čudno je da Piusija Avstrii herbet kaže, kolikor more, odkar je več ne potrebuje, ako je časnikom verjeti.
Zaveza med Francijo in Italijo 15. kim. napravlja veliko vrenje na Laškem, iu sreča, če se bo rogovilstvo od-
vernilo. Macini šunta Lahe, da po zvezi bo Francija Italii zopet kosec Italije dala. Predelovanje kraljevega sedeža iz Torina v Florencijo jc k temu kakor nalaš pravi ogenj v laških homatijah. /e vpijejo Lahoni zoper kralja, in njegov geib sn že z blatom ometavali ter žugali pregnati savojsko kraljevo deržino.
Po Kiinu se glasi, da papež, prejden odgovore na izročeno franko-italijansko pogodbo, se hočejo posvetovati s katoliškimi deižavami. da zvedo za gotovo, kaj one na-merjajo. Avstrija da jc neki že odgovorila, prav tako, kakor želijo katoličani; rekla je. da ue bo nikoli nobene zaveze poterdila s Francijo, ktera ne bo določila, da se mora vse do zadnjega papeževi deržavi nazaj dali. Razlog. ako tudi o veri moleiu.o, je la, ker bi se potlej tudi Beuedkc ne mogle ohraniti, iu ako vstane rovarstvo na Kapitoliju, bi zavrelo rogvvilstvo po vsi Kvropi. (Ariu.)
V	Hitim v cerkvi sv. Ignacija jc 27. kim. kardinal penitencijar Cagiano kerslil iu birmal enega inahomedana in dva juda. kterih eden jc iz Carigrada, drugi iz Soluna. — 18. kim. pa jc bila v stolnici sv. Petra za blaženo razglašena Marjeta Alakok iz leda Marij nega obiskovanja.
V	Amsterdamu na llolanškem. kakor pišejo iz Pariza v ,.Arm.", so imeli unc dni ,,filosofi" zavolj učenost-nih zadev *voj shod. Hili so pa ti „filosoli'4 framasoni ali mavlarji. ki so kar močno kričali zoper Napoleona in celo Francijo so huj-kali. da naj samovlado razkličejo v Parizu, pa da naj llolandezi iu drugi narodi orožje zgrabijo, v Francijo vdarijo in llonuparta preženejo!
Dve sto francoskih duhovnov, ki so bili v Rimu, jc imelo s. t. m. Mslisanje pri sv. Očetu. Naznanili so jiin veliko vest Ije zavoljo tega. ker .-»o obdam s tolikim številom duhovnov, ki jih tolikanj ljubijo, iu potem so pristavili, da živimo v -toletju vojskovanja iu bojevanja, ob kterem jc silo veliko na tem ležeče, da se vsak katoličan skazuie serčiicga in iicpreslrašenega brauivca Cerkve iu pravice, da vest ne pozna barantanja s krivico, iu da Cerkev nem»ic pogodb delali zastrau načelstev: da je tedaj treba s serčuoslj« mlatiti vsaktero zmoto. Njih besede so napravile velik vtis. —
Blizo novejga Jorka na lepem homcu so blagoslovili oo. pasionisti nov samostan. Noben človek bi ne bil mislil kaj taeega pred I o leti. Ta naprava bo gotovo silo veliko pripomogla k razširjanju katoličanstva po novem Jorku iu na okrog, ker dobri mnihi pasionisti sc pečajo nar bolj z dušnim pastirstvoai in obhajajo misijone. kjer koli su povabljeni, kraj. kje i novi samostan sloji, se imenuje Iloboken iu ima naj prijetniši razgled po novem Jorku. (Nevv. Jork. ktz.)
V	.Mehiki je naj veči del ccsar&tva že v miru. Cesar Maksimilijan sc čverMo obnaša; kamor cesar iu cesarica prideta, povsod si kar precej serca pridobita. Dežela rodi vse eropejsko sadje in zelenjav, pa tudi rastline z vročega obnebja.
Letniki, Jabelhn in tesnih" e.
Vreduištvo „Ai monie" toriuske je poslednje dni poslalo 10.000 fiankov nabranih darov za sv. Očeta. — Red sv. Frančiška Asiskcga šteje zadnji čas 200,000 moških oseb, ženski red 300,00«» sester. Obsega pa 252 okrajin ali provinci j in ima 26.000 kloštrov, izmed kterih jc 5 v Palestini iu 3o v turškem cesarstvu. Dal je red sv. Cerkvi sedem papežev in trideset škofov. Cez osemdeset cesarjev in »•••sjric, kraljev in kraljic je bilo v tem redu. verh slave, da je imel iti tisuč svetnikov ali blaženih, izmed kterih jc ITimi mučcncev. kdo si vč. kteri „ita-lianis-imo" je imenoval Benečijo ..una inoiia chc vivc meitvo. ki zivi°" ..Armonia" bistroumno pravi, da to jc prav /.i v o nasprotje od Torina, ki se mora imenovati ..una vi v a e h e mu me — živa. ki umira!" Boljši je.
da je kdo imenovan mertev, pa živi kakor Veoecija kot da bi bil imenovan živ, pa umira kakor Torio.
V	Zeleznikah so 17. t. m. zakopali cvetico ljubi, duhovšuice, semeniškega duhovna g. Matevža Lotriča, ki je po 12dnevni bolezni za vročino umeri doma v Zeleznikah. Osameli ste revni mati in sestra in zgubili veliko podporo za bodočnost. — kako so ranjcega radi imeli zavolj njegovega blagega življenja, pokazalo se je na pokopališči. Prišli so ga bili pokopal sami prečastiti gospod kanonik in semineški vodja Jan. N e p. Novak, počastilo ga je obilo duhovnov iz obližja in vsi sošolci, da je bilo 33 spremnikov samo duhovskega stanu , koliko pa drugih ljudi. Vsa polna jc bila cerkev pri biljah, pri peti sv. maši, ki so jo služili gospod vodja, in pri pridigi, ki so jo imeli prečastiti g. stolni korvikar Dragotiu lleidrih, kteri so mu pridigovali tudi na novi maši pred dvema mescema. Tolažilo za užaljeno mater bodi to, da je ljubi sin Matevž odšel premnogim težavam in britkostim, ki tudi duhovski stan zadevajo , zlasti sedanje čase , in pa da je ves nedolžen in kakor Gospodov mašnik v večnost šel.	G.
Na Skaručini, kakor se sliši, bodo prihodnjo nedeljo svojo petdesetletnico ali zlato mašo obhajali prečastiti ter-žaški korar in dekan gosp. Peter Aleš, ki so pred 50 leti ravno to nedeljo in v ravno (i cerkvi imeli svojo novo mašo. Gospod petdesetlctnik so rojeni v Vodicah 30. rožnika 1786, posvečeni so bili 12. vinotoka 1814.
Zre s rti ve.
Biserček v krono Marije Device. Ena zmed naj lepših lastnost pri katoličauih je, da h (ako posebno vnemo časte Mater Zveličarjevo Marijo. Ali ginljivo je slišati, da dostikrat tudi drugoverci serčnega spoštovanja nebeški Dobrolnici ne kratijo; marveč nekteri celo goreče po njeni mogočni pripomoči in predprošnji hrepene. Tako n. pr. je nedavno pisavcu teh verstic neka oseba pripovedovala, da ste v njenem kraji dve protestanški ženi letos že dvakrat romale blizo dva dui dalječ ua slovečo božjo pot k Marii v Lokavi. Niste zamogle nek potem doma dosti dopovedati, kako jima jc tam dopadlo, kako vneto ste pred Marijinim altarjem lahko molile, kako težko se zopet ločile od tam, in pri odhodu še dve sv. maši plačale, ko jima pa neka katoličanka na nju pripovedovanje pravi: „kaj pa hodite vi luteraui k Marii na božjo pot, ker ne verujete nanjo ?'4 ji ena zmed nju odgovori: „„Sej sve jo pa midve vender le priserčno prosile, naj se ona tudi nas usmili in nas ne zaverže!"4' — Upajmo, da tako terdna vera gotovo ne bo ostala brez sadu. Sej kdor resnice iše, jo tudi najde.	R. P.
MMuhar&he spremembe.
V	ljubljanski skolii. Gosp. Jan. Cel ar, fajmošter Podlipo, je dobil svibensko faro. Podlipa je torej 17. t. iii. razpisana.
Darovi za sv. Očeta.
G. T. Z. ..Pri Vašem sv. Obhajilu, o sv. Oče, zdihljej tudi za nas!" 10 gld.— Duhoven edini cekiuček, ki mu jc drag spomin od ranjc. domačega fajm., s pristavkom: ,,Blagoslovite me, sv. Oče! da bi mo^el vredno, zbrano in pobožno maševati, moliti in diuge svetosti opravljati."
..I * mimicos Fc< lesiir (tur humiliarc digneris — da sovražnike sv. Cerkve ponižaš!" 1 gld. sr. — ,,Bog daj in o-hraui ljubo zdravje na blagoslov sv. Očeta 2 gold. 32 kr. — Deržina prusijoe blagoslova za zdravje ljubili otročičev 1 golil.