MAREC 1989, ŠTEVILKA 3, LETO XXIII
IMp Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP - Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjcva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani odbora za obveščanje IMP so: Bojan Germovšck Mojca Ipavec Dragica Janežič Dušan Jovanovič, Nevenka Kavkler. Lijana Kokotcc. Biserka Lazar, Marija Leskovar. Anton Maček, Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik), Joži Pipp, Marija Servatzy, Franc Šeruga, Stefan ja) Šeruga. Primož Zupančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen '	temeljnega davka od prometa proizvodov.
mmm
Telekom
Računalniško vodena proizvodnja v JUB-u
Z novim letom so začeli v kemični tovarni JUB v Dolu z računalniškim vodenjem mešanja in z doziranjem suhih snovi za potrebe gradbeništva.
Najprej smo se pogovarjali z Mileno Kmetič, vodjo investicijskega oddelka, ki nam je na kratko predstavila JUB. Kot je Povedala, ima JUB dva večja obrata in sicer v Dolu, kjer Poteka pretežno proizvodnja dis-Perzijskih barv na vodni osnovi, v obratu Videm 'pa proizvodnja Peskastih materialov, bavalita. skrinola in nivelina. Do začetka' haložbe v obratu praškastih 'Materialov so mešanje in doziranje praškastih materialov opravljali ročno na več kot 20 let starih strojih. Poleg tega so bili delovni | Pogoji izredno težki. Zato so se odločili za modernizacijo proiz-rpdnje, ki je avtomatsko računalniško voclena. S tem se je zmog-. ijivost proizvodnje suhih mas ^ Povečala za 12.000 ton. Obseg fizičnega dela sc je zmanjšal na Tu' 'r'‘n’mum’ oziroma ga skorajda j "f Pri modernizaciji je sodelovalo več organizacij. Strojno
'_IOpremo so dobavili Itas, Mlino-
^Jstroj-in Imko. Jakotočne instala-■ je delal naš Eiektromonter. •M ^kotočne pa Telekom prav tako •w]v sodelovanju z Elektromonter-—"j jem. Tehnično dokumentacijo je Pripravil Smelt, nadzor pa je vršil Elektroprojekt. Levji delež
__J Pri poslu pa ima vsekakor Tele-
I kom, ki je programsko opremil Proizvodno linijo. Direktor razvoja v Telekomu Ivan Resnik nam je povedal, da sta bila za jzvedbo projekta odgovorna inženirja Bogdan Panker, ki je J °dgovarjal za strojni del projekta —j 'n Srečko Ulaga, ki je skrbel za Programski del projekta. Sicer Pa je Milena Kmetič naložbo že sedaj ocenila kot upravičeno, saj je poleg ukinitve fizičnega dela >n povečane produktivnosti tudi ekološko upravičena. Proizvodni Proces je sedaj povsem zaprt, s jem pa so se izognili prašenju, ki je biio zdravju škodljivo.
u s strani Telekoma za novo kakovostno raven trženja. Preprosto rečeno, gre za prodajo pameti. Kot so nam povedali naši sogovorniki, je vgrajena programska oprema sad njihovega znanja, ki so ga razvili sami in s pomočjo zunanjih sodelavcev na podlagi izkušenj, ki so jih že imeli v živilski industriji, še posebej v mešalnicah krmil. Strojna oprema, ki pa je nova, je rezultat razvojne naloge, ki jo zaključuje-
dozatorjev posamezne komponente do elektronskih tehtnic, kjer se po obstoječi recepturi dozirajo posamezne komponente, ki jih vodimo naprej do mešala, kjer se zmeša končni izdelek. Tega potem naprej vodimo do polnilne linije, kjer s pomočjo »robota« (tako pač delovno imenujejo avtomatsko polnjenje) izdelek napolnimo v vreče in se zloži na palete. Proces poteka zaokroženo brez vmesnih zastojev, ki so bili značilni za ročno mešanje. Skratka, veriga je zaokrožena. Ob tem moram pouda-
Kmetičeva že namignila na priprave za tehnološko posodobitev obrata v Dolu. Sicer pa sta sogovornika poudarila, da je sedaj zelo pomembno to referenco izkoristiti tudi v tržnem smislu. Zato je že v pripravi ustrezna prospektna dokumentacija. Pripravljajo pa se tudi že na usposabljanje komercialistov. Celoten projekt bodo predstavili tudi vodstvu sozda.
Ivan Resnik pravi, da je zelo pomembno tudi to, da je sistem sestavljen iz domačih komponent. Naj hujši problem so bile
I
* V. _
.....
Računalniško in ročno vodenje proizvodnje

Prodaja pameti
Nedvomno gre v primeru tega Uspešno izvedenega posla v JUB-
jo, to je centralnega nadzornega sistema.
Vodenje procesa je možno na dva načina in sicer ročno preko komandnega pulta, ki so ga skonstruirali in izdelali v Tenu in avtomatsko s pomočjo računalnika. Srečko Ulaga pravi, da v bistvu ročno krmiljenje ne pride več v poštev razen pri vzdrževalnih delih aii morebitnih mehanskih okvarah. »Omenili smo že, da je sistem namenjen doziranju suhih snovi. Kompleks silosov je napolnjen s polnili (peski, cementi, barvami itd.), iz katerih potem vodimo s pomočjo polžnih
riti še eno značilnost, ne glede na zaokroženost in neprekinjen proces je možno vse faze stalno spremljati preko sinoptične sheme. S tem pa je možnost napak ali zastojev minimalna oziroma je sploh ni. Prednost računalnika je v tem, da lahko slediš več fazam naenkrat, medtem ko je pri ročnem krmiljenju moč slediti eni sami fazi,« je zaključil svoje razmišljanje inž. Srečko Ulaga. K temu pa je še dodal, da so možnosti uporabe sistema zelo veiike in to ne samo za suhe materiale, ampak tudi za tekoče. V času našega obiska je Milena
elektronske tehtnice. Vendar so tudi ta problem rešili, saj so našli proizvajalca, ki dela kakovostne tovrstne tehtnice. V pogovor se je vključil tudi operater Robert Kern, ki je še enkrat poudaril veliko povečanje produktivnosti in kakovost izvedbe. Hkrati pa nam je opisal že prej omenjene prednosti nove tehnologije. Poudaril je, da so vse operacije na računalniku — od recepture do zaloge in vseh ostalih podatkov. Povedal je tudi, da je zanesljivost pri kakovosti izdelka bistveno večja, kot je to bila pri ročnem mešanju. V tem času sicer še
Koordinacijski odbor sindikata
Po dolgem času se je minuli mesec spet sestal koordinacijski odbor '9(likata sozda. Na ji odbora, ki se je je udeležil tudi sekretar epubliškega odbor; indikatov v gradbeništvu Jernej Jeršan, so opravljali o programu dela odbora v letošnjem letu in pripravah na sPortne igre.
Pa pojdimo po vrsti. Na seji so najprej pregledali sklepe prejšnje Seje. Resda je to v naših poročilih s $ej postranska zadeva, vendar K ravno pri tej točki prišlo do Vsebinskega preloma v razpra-v?h, ki smo jih bili dosedaj vaje-1,1 ■ V enem od sklepov je bil Prebran odgovor plansko analit-sl?e službe, ki zadeva izplačilo ^jamčenega osebnega dohodka.
odgovoru je bilo rečeno, da MP trenutno glede na gospodarji položaj ne more presegati Postavljenih kriterijev. No, tu sta 2r oglasila dva delegata in sicer iz hme in Tena. ki sta postavila Jasno zahte spoštovati
smdikata,
je potrebno ŽŠe zahteve iz sindi-
kalne liste, ki je bila sprejeta konec lanskega leta. Opozorila sta, da ocena plansko analitske službe ni sprejemljiva in zahtevala, kar so potrdili tudi ostali delegati. Skratka v sindikatu je zaznati sapo radikalizacije.
Program
Kar se tiče programa, delegati niso imeli bistvenih pripomb, sprejeli pa so nekatera programska dopolnila, ki jih je predlagal Jernej Jeršan. Po oceni poročevalca gre za nekatera vsebinska vprašanja, o katerih bi se sindikat na ravni sistema moral bistveno bolj angažirati. Sicer pa si oglejmo nekatere vsebinske do-
polnitve programa: razprava in predlog programa o razbremenitvi in racionalizaciji družbene nadgradnje. O tehnoloških presežkih delovne sile, uveljavljanju sindikalne liste, v samoupravnih aktih ter problemih stavk. Program, naj bi bil usmerjen v uveljavljanje prenove sindikata na podjetniški ravni, ne samo na deklarativni ravni. To naj bi po oceni republiškega funkcionarja ponovno reafirmiralo sindikat in utrdilo zaupanje delavstva v vodstva sindikatov.
Športne igre
Po dolgem času je bila spet na tapeti problematika športnih iger. Najprej so se dotaknili lanskoletnih letnih iger, ki so padle v vodo. Ponovno so zahtevali jasen odgovor od delovne organizacije Izip, kje so vzroki, da iger ni bilo. Vprašanje je podobno
tistemu, kot so ga že zastavili delegati delavskega sveta, a so še zmeraj brez odgovora. Po oceni koordinacijskega odbora, je bil sprejet sklep, da igre v prihodnje morajo biti. Naj, ej so predlagali ponovno organizacijo Izipu, vendar so glede na sedanji položaj v Izipu (reorganizacija) predlagali novo rešitev. Odločili so se za ustanovitev posebnega organizacijskega odbora, ki bo skrbel za organizacijski del, medtem ko bo posamezna organizacija poskrbela za izvedbo. Glede zimskih iger prav tako ni bilo nobene dileme, tudi te bodo, seveda, če bo narava imela vsaj malo posluha do sklepa koordinacijskega odbora. Če bo sprejet sklep našega sindikata mati narava upoštevala in ga pozitivno razrešila v obliki snežnih padavin, bodo igre v drugi polovici marca. Če pa ne, pa še en nerealiziran sklep več. Sekirali se zaradi tega že ne bomo, saj smo tega vajeni. Obstaja bojazen glede na to našo prakso, da se bomo sekirali, če narava sklep »pozitivno« reši.
jv
Proizvodni del
pobirajo dvakrat dnevno vzorce rijske preizkuse za pripravo in testirajo kakovost. Vendar po receptur. Nedvomno se je na njegovi oceni v prihodnje to ne JUB-u pokazalo, da ima tudi pri bo potrebno. Potrebna bo ie kon- trženju pameti IMP velike mož-trola kakovosti materialov, ki pa nosti in kakovosten kader, le da so jo tako ali tako že opravljali v se je potrebno za uveljavitev ima-kakovosti. Po njegovi oceni bo, gea bolj prizadevati in v ta namen ko bo zadeva popolnoma »zalau- tudi kaj vložiti, fala« možno delati tudi laborato-	J. VOTEK
ZBOR IB
Poslovna stavba
Zbor je razpravljal o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij pri nadzidavi poslovne stavbe in vrednosti obnove, ki je nujna za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Kot vemo, Interna banka glede na veljavno zakonodajo, ni mogla nastopiti kot neposredni vlagatelj pri nadzidavi 7. etaže poslovne stavbe. V letošnjem letu je ta omejitev nehala veljati, zato je zbor sprejel sklep o odkupu 7. etaže poslovne stavbe od delovne skupnosti, ki je do sedaj nastopala kot vlagatelj. Hkrati je zbor spreje1 sklep o odobritvi kredita delovni skupnosti, Projektivnemu biroju in Inženiringe za tisti del predračunske vrednosti obnovitvenih del, kijih le-te pokrivajo na rač 'ivesticijskega premoženja. Odobreno je bilo tudi združevanje sredstev za tisti del obnove poslovne stavbe, ki pomenijo za delovno skupnost naložbo, prav tako je bil odobren dolgoročni kredit prej omenjenim organizacijam za tisti del, ki predstavlja naložbo. Obračunska vrednost za obnovitev znaša 4,439.190.123 dinarjev.
Kot vemo, poslovna stavba, kljub »petindvajsetletnemu« služenju svojemu namenu ni imela uporabnega dovoljenja. Na zboru so delegati dobili tudi odgovor glede razreševanja pravno-premoženjskih razmerij zemljišča v Mostah. Kot je dejal direktor Boris Gazvoda, bodo omenjeni problem razrešili do konca prve polovice leta, prav tako pa tudi vsa ostala neurejena pravno premoženjska razmerja.
Zbor je potrdil predlog razpisne komisije, da se za direktorja Interne banke imenuje Vilija Semoliča, za pomočnika direktorja pa Klaro Zupančič.
J. V.
OBVESTILO
V času prvomajskih praznikov pripravljamo odprtje doma v Fiesi in Velem Lošinju, ki pa je odvisno od povpraševanja. Domova bosta odprta od srede, 26. 4. 1989 do vključno torka, 2. 5. 1989. Cena dnevnega penziona je 60.000 din za odrasle, 45.000 din za otroke do 7. leta starosti.
Prijavite se lahko pri Jožici Hren, SOZD IMP, Titova 37, Ljubljana tel. (061) 314-957 do 15. 4. 1989.
ZBOR INTERNE BANKE
Dobra likvidnost
Na zboru Interne banke, ki je bil 28. februarja, so delegati najprej razpravljali o dinarskem in deviznem likvidnostnem položaju v IMP-ju.
V svojem poročilu je namestnik direktorja Interne banke Vili Semolič najprej spregovoril o likvidnosti nasploh. Povedal je, da je bila likvidnost slovenskega gospodarstva v mesecu decembru lanskega leta in v letošnjem januarju izredno dobra. Na eni strani je to posledica nakupovalne mrzlice, po drugi strani pa izredno nizke naložbene dejavnosti. Pričakovati je bilo, da se bo to mrtvilo v naložbah odražalo tudi na likvidnost sistema IMP. Po njegovi oceni se to samo delno odraža. Sicer pa je bila likvidnost sistema dobra. Se več, bila bi celo boljša, če ne bi bilo angažiranih toliko sredstev za financiranje del Inženiringa v Iraku. Vili Semolič je ponazoril visoko likvidnost v januarju z obrestnimi merami, saj se je realna obrestna mera za plasma finančnih sredstev gibala med 5 in 10 odstotki. Likvidnost se je zaostrila v mesecu februarju, ko je bilo potrebno pokriti obveznosti za nerazvite republike in pokrajino Kosovo.
Ob pokrivanju obveznosti za manj razvita in nerazvita območja Jugoslavije je Vili Semolič opozoril na problem, ki nastaja pri združevanju sredstev za nerazvite v Sloveniji. Namreč po razlagi republiškega Izvršnega
sveta, se združena sredstva za manj razvita okolja v Sloveniji ne priznavajo kot združevanje za manj razvite v Jugoslaviji. Preprosto zaradi tega, ker je vsota, ki jo je potrebno poravnati na račun manj razvitih in nerazvitih v Jugoslaviji nominalno določena. Z izpadom, ki nastaja na račun združevanja za manj razvite v Sloveniji se povečujejo prispevne stopnje za manj razvite in nerazvite v Jugoslaviji.
račun nove naložbe in ne iz tekočega poslovanja. Z manjšimi likvidnostnimi problemi se srečujejo tudi nekatere druge delovne organizacije. Največji bolnik pa je prav gotovo soboška Panonija, katere likvidnostni primanjkljaj znaša že dvanajst in pol milijard dinarjev. Pri Panoniji je problem tudi v tem, da se niso lotili razreševanja problema v skladu z dogovori. Po teh dogovorih naj bi poslovna banka odpisala dve in pol milijardi dinarjev obvez iz obresti.
Devize
Menice usahnile
Vili Semolič je opozoril, da se je ponudba menic na finančnem trgu močno zmanjšala. Na eni strani je k temu prispevala afera Agrokomerca, na drugi pa vse bolj zaostrene politične razmere. Močno se je zmanjšala ponudba menic nekaterih sistemov (npr. Avtomontaže in TAM-a) zaradi nezaupanja poslovnih bank. Na plasma menic je vplival tudi nov zakon o plačilnem prometu, ki ukinja menice. Zatem se je dotaknil še problemov poslovanja v nekaterih delovnih organizacijah. Kot je povedal, znaša Tenov likvidnostni primanjkljaj okrog milijarde dinarjev. Po njegovi oceni se je položaj v Tenu bistveno popravil. Med zgubarje je zašel ptujski Eko, vendar na
Na deviznem področju se je zalomilo, kot je povedal direktor banke mag. Alojz Kosi, pri družbeno priznanih reprodukcijskih potrebah. Po prvi varianti, bi naj nam bila priznana letna kvota v višini dveh in pol milijonov dolarjev.
Naknadno pa so nam priznali le 1,678.178 dolarjev, kar je samo odstotek več od lanskega leta. Glede na prvotno predvideno kvoto je sistem porabil za uvoz 530.000 dolarjev, lahko pa bi jih samo 420.000. Nastalo razliko sedaj pokrivajo z odkupom pravic drugih organizacij z 20 odstotnim nadomestilom. Prav tako so predlagali, da naj se za odstopanje deviznih pravic znotraj sistema ponovno uvede 20-odstotna »šticunga«.
jv
MARKETING
Akcije za program klima omar in stropnih klimatov
v prejšnji številki Glasnika je bil bralec seznanjen s tehničnim razvojem in z opisom programa hladilne tehnike zraka.
Poleg tehničnega razvoja pa so potekale in še vedno potekajo marketinške akcije za program hladilne tehnike, katere želim bralcu pobliže predstaviti.
Vsaka skrbno pripravljena marketinška akcija se mora začeti z raziskavo trga. Vendar, kaj je raziskava trga? Po definiciji je to sistematično delo, ki temelji na znanstvenih metodah zbiranja, registriranja in analize vseh problemov v zvezi s prometom, prodajo in potrošnjo dobrin (proizvodov in storitev) na relaciji proizvajalec - potrošnik (dr. Fedor Rocco).
Vsaka raziskava trga ima več faz. V osnovi poznamo tri faze raziskave trga in več podfaz. Prva faza je faza priprave: Raziskava trga je možna, samo če OZD izrazi zahtevo po raziskovanju, ki mora biti jasno postavljena in obrazložena.
Druga faza je faza raziskovanja v pravem smislu besede in se sestoji iz naslednjih podfaz:
-	analiza položaja
-	neformalno raziskovanje, ki omogoča postavitev delovnih hipotez
-	plan raziskovanja
-	zbiranje in registriranje podatkov, ki jih dobimo s pomočjo izvedene akcije na trgu
-	obdelava in analiza podatkov
-	izdelava poročila, ki vključuje interpretacijo rezultatov raziskovanja.
Tretja faza je faza uporabe rezultatov. Raziskovalec ne more biti indiferenten do nadaljnje usode rezultatov raziskovanja. Povezan mora biti z uporabniki raziskovanja in aktivno tolmačiti rezultate in priporočila iz raziska-
cija uporabnikov proizvoda
—	ocena možnosti plasmaja klimatskih naprav na domačem trgu.
Postavljene cilje smo teritorialno opredelili za območja:
—	Slovenskega primorja in območja mesta Ljubljane,
— Istre z območjem Reke,
— Osrednje Dalmacije — Neum,
— Dubrovnika,
— Črnogorskega primorja.
Uporabnike smo porazdelili na naslednje skupine dejavnosti:
—	turizem in gostinstvo,
—	trgovina
—	PTT,
—	banke.
Oddelek Operativnega marketinga v tozdu Marketing je za DO KLIMAT, DO TIO in DO KLIMA MONTAŽO v 1988. letu izdelal tržno raziskavo o splošni opremljenosti turističnih objektov s klimatskimi napravami. Namen raziskave je bil posneti splošno opremljenost turističnih objektov s klimatskimi napravami in oceniti potencialne možnosti in potrebe s področja klimatizacije.
Cilji raziskave so bili:
— identifikacija objektov, z že vgrajenimi klimatskimi naprava-
-	identifikacija objektov, ki klimatskih naprav še nimajo,
—	segmentacija in identifika-
Raziskava trga nam je pokazala, da obstajajo na trgu tako imenovane »bele lise« za proučevani proizvod. Na posameznih področjih proizvod sploh ni bil zastopan. Močno pa so prisotni proizvodi konkurenčnih proizvajalcev.
Ugotovili smo tudi dva tržna segmenta, kjer bi se lahko IMP-jev program hladilne tehnike hitreje uveljavil.
Na osnovi navedenih ugotovitev iz raziskave trga, so se iste tri delovne organizacije (DO KLIMAT. DO TIO in DO KLIMA MONTAŽA) odločile za obdelavo trga z agresivnejšim pristopom, z direktnim marketingom. Oddelek Operativnega marketinga je izvedel direktne kontakte s potencialnimi kupci. Pri tem je bila aktivno vključena tudi predstavniška mreža.
Namen takšnega pristopa k trgu je bil:
—	seznanitev uporabnikov s proizvodnim programom,
—	evidentiranje uporabnikov na izbranem področju,
—	vzpostavitev direktnih kontaktov z uporabniki
—	tvoriti bazo podatkov o uporabnikih.
Akcija je bila usmerjena na točno določene teritorije in na izbrane segmente uporabnikov.
Tudi v letošnjem letu se bodo marketinške akcije za program hladilne tehnike nadaljevale. Cilji teh akcij so vsekakor seznanitev uporabnikov segmentiranih grup s proizvodnim programom hladilne tehnike na določenem tržnem področju, vzpostavitev
Glasnik je tudi vaš časopis!
Sodelujte!
Telefon uredništva: (061) 321-043
ZAKLJUČNI RAČUN IB
Nova zakonodaja in IB
Tudi v lanskem letu je bilo poslovanje IB banke zelo uspešno, so enoglasno ugotovili delegati Zbora Interne banke. Skupni prihodki IB so v lanskem letu znašali 5,525.886.130 dinarjev, v letu 1987 pa 1,688.268.802 dinarja, kar pomeni porast za 327 indeksnih točk. Odhodki pa so znašali 3,250.487.930 dinarjev. V primerjavi z letom 1987 so se povečali za 457 indeksnih točk, saj so takrat znašali 710,257.032 dinarjev. Skupni dohodek po plačani realizaciji znaša 2,275.398.200 dinarjev, po neplačani realizaciji pa 2,340.977.710 dinarjev. Neplačana realizacija izhaja iz naslova neporavnanih realnih obresti. Zbor je sprejel tudi predlog o delitvi dohodka. Ta naj bi se delil v razmerju 40 proti 60. Sprejel pa je tudi sklep, da se ves rezervni sklad Interne banke lahko uporabi za poslovanje (likvidnost), dokler ne pride do obvezne uporabe rezervnega sklada po zakonu.
Zakon o bankah
Zatem so se delegati dotaknili novega Zakona o bankah, ta sicer ukinja Interne banke, vendar pa daje možnost oblikovanja finančnih organizacij, ki imajo možnost organiziranja hranilno kreditnih služb. Po ocenah strokovnjakov se spreminja ime ne pa vsebina dejavnosti. Ne glede na zakonodajo pa je mag. Alojz Kosi opozoril na možnosti še večje učinkovitosti Interne banke. Kot je povedal, bi z uvedbo internih tekočih računov delovnih organizacij pri IB lahko povečali finančni potencial za vzdrževanje likvidnosti. Hkrati pa bi tovrstna oblika poslovanja odprla možnosti zapiranja multilateral-
nih poslov.
Pri tej točki se je oglasil generalni direktor sozda Boris Gazvoda, ki je opozoril, da banka že pri sedanji obliki dela kot neke vrste finančni servis ustvarja dobiček. »Ne glede na novo zakonodajo o bankah in ostale zakone bo vloga banke ali finančne organizacije prišla do še večje veljave pri novi organiziranosti IMP-ja. Kolegij direktorjev je razpravljal in soglasno sprejel izhodišča za novo organiziranost IMP-ja. Ta prinaša bistvene spremembe v delovanju sistema. Glede dokončne organiziranosti pa nam pomaga zunanja svetovalna organizacija AGEA. Preprosto rečeno, odločiti se moramo, ali bo sistem še naprej delo-
val v sedanji obliki, ko bodo1 imela podjetja popolno samo; stojnost, z nekaterimi skupnim' funkcijami. Mi se nagibamo, da bi deloval kot mešano podjetje (delniška družba). Po zasnovi naj i bi Delovna skupnost, Marketing. Inženiring, Interna banka in del IMP-ja delovali kot matično podjetje. Za ustanovitev tega podjetja naj bi pogodbeni osnov' vsa podjetja v sistemu združila 51 odstotkov neto poslovnega sklada, ki bi ga matično podjetje ponovno združilo v podjetja usta; noviteljice. Skratka po tej zamisli bi prišlo do kapitalne povezave podjetja. V svetu je to holdinška oblika organizacije. V tej organi; ziranosti se odpirajo nekateri novi posli, ki jih bo opravljala IB. Skratka IMP se mora uveljaviti kot podjetje. Ob tem naj še povem, da sedanja podjetja ne bodo izgubila statusa podjetij-j Matično podjetje in s tem banka pa bo še naprej delovalo kot servis podjetjem. Vendar bodo v tej obliki v ospredju finančni interesi — profit. Nedvomno je to nova vsebina, ki bo pripeljala do pozitivne .podjetniške’ selekcije,« je zaključil razpravo Boris Gazvoda.
jv
INVESTICIJSKI ODDELEK
Naložbe usihajo
direktnih kontaktov s potencialnimi kupci in izvedba prezenta-cijskih seminarjev. Končni cilj pa je povečati prodajo na že prisotnih trgih in se uveljaviti na novih trgih.
Menim, da je edino pravilen in uspešen fazni koncept tržnega nastopa, to je tak koncept, ki se začne z raziskavo trga, in ki vsebuje vse vmesne faze do modelne prodaje, iskanja potencialnih kupcev za nov proizvod in direktnega marketinga.
MARJAN GAMS
Služba za načrtovanje investicij je bila ustanovljena v letu 1983. Namen njene ustanovitve je bila izdelava naložbene dokumentacije za potrebe sozda IMP. Po oceni vodje oddelka Borisa Šefmana je bil obseg del od začetka leta 1984 do prve polovice lanskega leta približno enak. Kot je dejal, je bilo v tem času narejenih okrog 90 projektov. Med njimi tudi naložbena dokumentacija za Livarno in Avtomatiko. Sicer pa je samo število izdelanih projektov dovolj zgovoren dokaz dokaj živahne naložbene in razvojne aktivnosti IMP-ja v minulih letih. Z začetkom dela službe so v tej službi začeli tudi s pripravo ustrezne dokumentacije, ki je bila potrebna za pridobitev sredstev oziroma kreditov za razvojne naloge iz inovacijskega sklada pri poslovnih bankah in z ustanovitvijo razvojnega sklada v naši Interni banki.
»Poceni služba«
Bistveno se je poslabš; 1 položaj pri naložbah v drugi polovici lanskega leta, ko so se naložbe prepolovile s tem, da večjih naložb sploh ni. To ni samo značilnost IMP-ja, ampak sploh zaostrenih gospodarskih razmer pri nas. Kot nam je povedal Boris Šefman, se sedaj ukvarjajo z manjšimi obnovitvenimi projekti in s pripravo dokumentacije za razvojne naloge.
Samo delo pri izdelavi projekta poteka po predpisani metodologiji. V tej službi koordinirajo posamezne aktivnosti, definirajo vsebino za posamezne funkcije in izračunajo gospodarnost naložbe. Naslednji korak pri projektih je zagovor »domačih« projektov, oziroma elaboratov pri Institutu za ekonomiko investicij. Ko gre za projekte mednarodnih dimenzij, v primeru tujega sovlaganja ali tujih kreditov, pa se elaborati pripravljajo po metodologiji Svetovne banke in se zagovarjajo pred misijo svetovne banke, ki verificira projekt.
Za delovanje službe so potrebni ustrezni pogoji predvsem izpolnjevanje strokovnih zahtev. Kot je povedal Boris Šefman, sta osnovni prepogoj zaposlena dva diplomirana ekonomista s strokovnim izpitom s tega področja.
Financiranje službe je urejeno s samoupravnim sporazumom o financiranju delovne skupnosti. Služba kot taka pa ne opravlja uslug samo znotraj IMP-ja, ampak se vključuje v tudi v ponujanje uslug navzven. Ne gre sicer za direktno nastopanje, temveč preko Inženiringa, ki je registriran za tovrstno dejavnost. V glavnem gre za sodelovanje, ko Inženiring nastopa in pridobi celovit posel od idejne zasnove naprej. Skratka, ko gre za objekte na funkcionalni ključ, pri katerem je potrebno izdelati tudi naložbeni elaborat. V tem primeru se ureja plačevanje uslug s pogodbo med Inženiringom in delovno skupnostjo.
Če se povrnemo nekolik« nazaj, so usluge omenjene službe j za članice IMP-ja vsaj za polo-J vico cenejše kot so trenutne cent| za tovrstne storitve na tržišču-j To navajamo tudi zaradi tega-ker v službi razmišljajo o nov' organiziranosti. Služba naj bi se ustanovila kot mala firma znotrajj sistema. Čeprav je ideja sprejemljiva, pa za seboj potegne dolo-i čene aktivnosti, kot je upravljanje firme, komercialna aktivnost
Gre torej za aktivnosti, ki sd nujne za uspešno poslovanje in nastopanje na tržišču. Vse to p" bi potegnilo za seboj podražite' storitev vsaj za četrtino, kar p" pomeni glede na prej omenjen' podatek še zmeraj bistveno nižje cene kot trenutno vladajo n" tržišču in s tem tudi konkuren; čnost.
Sodoben pristop
V času svojega obstoja je slu žba napredovala tudi po »tehnoi loški plati«. Kot je povedal Bork Šefman, so s pomočjo računal nika bistveno skrajšali postopd izdelave elaboratov. Mikro Adi je namreč razvila sodobno proj gramsko opremo za tovrstni dejavnost. Pri razvoju te oprem1 pa je sodelovala tudi naša služba S sodelovanjem pri razvoja opreme pa si je IMP pridob' pravico do brezplačne uporab' te opreme.	J
J. VOTEk
_________________________
PROMONT
Paketna čistilna naprava
j
O nekaterih razvojnih nalogah v Promontu smo pisali v prejšnji številki Glasnika, tokrat predstavljamo enega od konkretnih razvojnih programov — paketne čistilne naprave.
Kot sta nam povedala vodja razvoja inž. Andrej Komac in vodja oddelka za tehnološko pripravo vod inž. Alojz Medic, so v teh dneh zaključili izdelavo prve paketne čistilne naprave. Namenjena je za recirkulacijo vode pri predelavi odpadne plastike in ima zmogljivost pretoka treh kubičnih metrov na uro. V tem času je naprava v poskusnem obratovanju pri naročniku (predelovalcu plastike v Tuhinjski dolini). V času poskusnega obratovanja bodo opravili vse potrebne meritve in pridobili ateste.
Kot sta nam povedala sogovornika, gre pri tovrstnih napravah za fleksibilno zasnovo, ki naj bi pripeljala do ene vrste serijske proizvodnje, kar naj bi pocenilo proizvodnjo in povečalo učinkovitost pri prodaji. Prav tako je predvidena izdelava naprav različnih velikosti od že prej ome-
njene zmogljivosti treh do desetih kubičnih metrov pretoka vode na uro. To je, kot pravi Alojz Medic, začetno izhodišče, čeprav omejitev glede velikosti in zmogljivosti praktično ni. Z razvojem tovrstne naprave so prišli tudi do tipske opreme, vgrajene v to napravo, ki jo je moč izdelati v kontejnerski ali pa prosti izvedbi. Vsa oprema je odvisna od tipa in sestave vod, ki jih je potrebno kemijsko čistiti. Ti sestavni deli so: reakcijski del, ki je tipski, vendar prilagodljiv že prej omenjeni sestavi vod. Zatem dozator kemikalij, zaključni del separacije, ki ločuje trde snovi od tekočih in flutator (usedalnik). Po potrebi pa je možno vgraditi tudi napravo za dehidracijo mulja. Naprave so namenjene za prehrambeno, kovinsko predelovalno industrijo in papirnice. Ena od tovrstnih čistilnih naprav bo stala v Perutnini na Ptuju, s
katero imajo že sklenjeno pogodbo in so začeli s pripravljalnimi deli. Poleg tega je naprava primerna za predpripravo in pripravo pitne ter tehnološke vode. Vse na osnovi fizikalno-kemij-skega čiščenja. Poleg tega bodo čistilno napravo postavili tudi v
Velenju.
Za konec še povejmo, da . naprava avtomatsko krmiljena Kot smo zapisali, pomeni tipsk-izvedba tovrstnih čistilnih napra’ prilagoditev tržišču, saj je p1 oceni naših sogovornikov prič3 kovati vse večje povpraševanj' na trgu. Za učinkovito nastop3 nje pa pomeni tipska izvedba 11 takojšnja ponudba bistveno pre dnost.
J. VOTEt
fcv-3N.2>	—< -X N I-------------------------------—--------------> / LUI	<5 -o o .5 e e’ S EP. a. Ul
!n_ženiring in center za mednarodno sodelovanje in razvoj
Katalog za prenos tehnologij in vključitev v ISTP
IMP je eden od stalnih članov Centra za mednarodno sodelovanje '** razvoj (prej Center za sodelovanje z deželami v razvoju). Ideja o vključevanju IMP v informacijski sistem za prenos tehnologij in Projektov v tujino ni nova. Že v letu 1984 se je Inženiring vključil s sedmimi projekti iz kemijske tehnologije v ta sistem. Te tehnologije so bile kodirane in objavljene v brošuri Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu CMSR). Za tem so aktivnosti nekoliko zastale. Do ponovne oživitve ideje pa je prišlo konec lanskega leta, ko so bili opravljeni razgovori med CRSM in Inženiringom in definirano vse potrebno za izdajo kataloga za transfer tazpoložljivih tehnologij v tujino.
Iskra prva, IMP drugi
V lanskem letu se je s podobnim katalogom predstavila Iskra, IMP pa bo drugi, pravi inž. Franc Veselko, sicer zadolžen s strani |MP-ja za koordinacijo in izvedbo projekta. Ob predstavitvi Iskrinega kataloga je ta naletel na izreden odziv tako v domači kot tuji javnosti. Po ocenah ob izidu kataloga in informacijskega sistema je Iskra pridobila točko v mednarodni konkurenci na trgu tehnologije in naredila korak v smeri izkoriščanja Primerjalnih prednosti. S katalogom in povezavo v informacijski sistem, pa to ne pomeni ozke možnosti nastopanja in trženja v državah v razvoju, ampak tudi v državah SEV in na razvitem Zahodu. O nekaterih empiričnih izsledkih centra bomo več pisali v nadaljevanju.
ISTP — kaj je in kaj omogoča?
Na Centru so že v letu 1980 začeli s sistematičnim zbiranjem.
obdelovanjem in razširjanjem informacij o tehnologijah in projektih, za katere so delovne organizacije zainteresirane za transfer v tujino. Dejavnost se je razvila v informacijski sistem, ki pred-
identifikacijo interesov, ki se nanašajo na možnost transfera tehnologij in projektov. V ta namen je bil organiziran tudi mednarodni posvet, na katerem so strokovnjaki devetih držav v razvoju ocenili, da sistem odgovarja njihovim zahtevam in v svojo prilagodljivostjo dopolnjuje njihove obstoječe informacijske sisteme. Sistem bo v letošnjem letu predstavljen tudi ostalim deželam v razvoju.
Sistem je bil lansko leto predstavljen na zahodnem tržišču na Hanoverskem sejmu, kjer je bil predstavljen tudi Iskrin katalog. Center ima zbrane podatke o
»Nedvomno bo priprava kataloga vključila v sodelovanje veliko število strokovnjakov. Po moji oceni jih bo sodelovalo najmanj 60. Glede na opravljene razgovore po delovnih organizacijah in tozdih, lahko ocenim, da so se delovne organizacije odločile za predstavitev ustreznih tehnologij in projektov. Pričakujem tudi, da se bodo tako resno in zavzeto lotile priprav dokumentacije po predpisani metodologiji, kajti le kakovostna priprava in obdelava podatkov nam v končni obliki lahko pomeni osnovo za morebitno uspešno vključevanje v procese prenosa in soliden temelj za tehnološko-tehnična in -poslovna sodelovanja,« razmišlja inž. Franc Veselko.
»Mislim, da bomo s tem dobili dovolj kakovosten in poglobljen pripomoček uporabne oblike v trženju svojega znanja in osnovo za tako imenovane višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino. Najpomembnejše pa je, da se bomo preko CMSR in njegovega sistema ISTP vključili v informacijski sistem GNIDO, v INTB (Industrial and Teh-nological Bank). Preko teh sistemov doseže procesna informacija ministrstva, državne agencije in urade, ki odločajo o razvoju in naložbah v posameznih državah,« zaključuje svoje misli inž. Franc Veselko.
stavlja celoten kompleks informacij od nosilca tehnologije do uporabnika. Motivi za razvoj informacijskega sistema za transfer tehnologij in projektov (ISTP) so bili v nezadostnem in neustreznem informiranju tujcev o tehnologijah in projektih, ki so jih naše delovne organizacije pripravljene in sposobne prodajati. Pri pripravi metodologije so izhajali iz tega, da mora informacija, ki jo ponujajo tujcu o tehnologiji oziroma projektu vsebovati poleg tehnoloških tudi ekonomsko finančne ter druge ustrezne podatke. Naslednje izhodišče je bila vsebinsko zgoščena informacija, ki mora možnemu kupcu dati le osnovno usmeritev o tehnologiji oziroma projektu, s katero razpolaga organizacija.
Na osnovi te metodologije posreduje Center podatke' v obliki računalniških izpisov in v obliki katalogov oziroma separatnih listov. Zasnova ISTP je mednarodno verificirana, saj je bila predložena strokovnjakom GNIDO, ki so ugotovili kompatibilnost z njihovim sistemom. Ugotovljeno je bilo, da je tržno naravnan in predstavlja uvodno
povpraševanju — največje je bilo v Nemčiji, kjer je bilo 60-odstot-no. Švedski 20, Nizozemski, Belgiji in Franciji 10, v ZDA, Kanadi in v latinskoameriških državah 5 ter iz dežel v razvoju prav tako 5 odstotno. Na osnovi povpraševanj so ugotovili, da se zahodno gospodarstvo zanima za projekte in tehnologije (24 povpraševanj), kooperacije 32, nabava opreme (13) in sodelovanje v ISTP (15 povpraševanj). Rezultat sejma je bilo tudi več zahtev za sodelovanje predvsem v obliki vlaganj v Jugoslaviji. Interes za sodelovanje so pokazale tudi nekatere zbornice razvitih držav. V tem času Center pripravlja drugo izdajo kataloga z novimi 100—150 projekti. Zapisali smo, da se pripravlja sestanek z nadaljnjimi 50-timi deželami v razvoju. V ta namen so pripravili skupni vprašalnik in standardizirano ponudbo, ki naj bi vsaj deloma pomagala\ delovnim organizacijam, ki želijo sodelovati na mednarodnem tržišču. V bazi podatkov imajo zbranih 320 projektov. Z izjemo z GNIDO Center sodeluje s približno 30 nacionalnimi instituti in
z nekaterimi mednarodnimi organizacijami:	UNSTAD, ICPF,
ICTP.
IMP in ISTP
O aktivnosti Inženiringa nam je podrobneje spregovoril inž. Franc Veselko. V prvi vrsti bo Inženiring po njegovih besedah izdal katalog za prenos razpoložljivih tehnologij in informacijskem sistemu ISTP. Ta katalog bo izdan v dveh oblikah in sicer v vezanem kompletu ter posamičnih listih, ki se lahko vlagajo v posebno enotno mapo. Katalog bo po njegovi oceni predstavljal kakovostno in poglobljeno informacijo za trženje osvojenega znanja in tehnologij ter projektov. Hkrati pa naj bi pomenil možnosti za vzpostavljanje višjih oblik sodelovanja s tujino. Najpomembneje pa je, da se preko Centra in sistema ISTP IMP vključi v informacijski sistem GNIDI in v INTB. Sicer pa je na ravni Inženiringa, sodelovanje s Centrom pri prenosu tehnologij definirano kot oblika posebnega razvoja IMP. Po terminskem načrtu lahko pričakujemo, da bo projekt zaključen do konca maja. Kot je povedal inž. Franc Veselko, je bila pogodba s Centrom podpisana v mesecu decembru lanskega leta. Opravljeni so bili že informativni pogovori v delovnih organizacijah, ki jih je Veselko opravil skupaj s predstavnikom Centra. Do 20. marca so delovne organizacije dolžne posredovati vse informacije o projektih po predpisani metodologiji ISTP, konec maja pa naj bi izšel katalog. Kot je povedal, so do sedaj oddali v nadaljnjo obdelavo Centru prvih 6 projektov. Sicer se je po obiskih delovnih organizacij odločilo za vključitev v projekt 16 delovnih organizacij oziroma tozdov z 61 -ih projektov in tehnologij. Ko je inž. Veselko strnil vtise z obiskov po delovnih organizacijah, je poudaril, da je bil interes zelo velik in ugodna ocena akcije. Hkrati- pa so jih opozarjali, zakaj se z akcijo ni začelo že prej Skratka, pričakujemo lahko nov kakovosten korak naprej, ki nas bo še bolj trdno vpenjal v mednarodne tokove.
J. VOTEK
3 Evropa 92
IMP v Evropi 92 da ali ne!
a Leto »preobrata« 92 se približuje z bliskovito naglico. Evropa 92 je jii dejstvo. Dejstvo pa je tudi, da Jugoslavija s svojim obnašanjem vse N I*°Ij pristaja v »tretji«, namesto, da bi si prizadevala priti vsaj do plav bi |'ffa za kvalifikacije v prvo ligo. Pustimo sedaj športni žargon ob strani I ln preidimo k problemu. Združena Evropa, ki se je do sedaj :f> osredotočala v glavnem na ureditev in uresničitev programa notra-rtjega trga, že pripravlja ukrepe in predlog delovnega dokumenta o ; zunanjetrgovinskih vprašanjih do tretjih držav po letu 1992. Proble-| Uiatika EGS-a je preširoka, da bi jo lahko predstavili v tem zapisu, je ‘*°leg tega pa osrednji mediji temu problemu odmerjajo vse več a Prostora. Namen tega zapisa je za začetek osvetliti priprave IMP-ja na j Evropo 1992.
žajo v dežele EGS. To so predvsem Livar s svojo metalurgijo in armaturami, Telekom s televizijskimi oddajniki in pretvorniki, Panonija s kmetijsko mehanizacijo, Tio in še nekatere. Glede na počasno mletje državnih mlinov, predvsem pa neizdelane strategije vključevanja v evropski prostor, se bomo morali sami prilagoditi zahtevam, ki jih pred nas postavljajo zahteve skupnega trga. V prvi vrsti je pridobivanje certifikatov kvalitete. Za izdajanje teh certifikatov so pooblaščene nekatere neodvisne institucije v tehnološko najbolj razvitih državah kot so Velika Britanija. Francija in ZRN. Ena od teh institucij je EOQC (Europen organization for Oualitv. Za primer navedimo, da je Železarna Ravne že pridobila omenjeni certifikat o kvaliteti s strani DOS iz ZRN,« sta nam povedala naša sogovornika.
Osnova za certifikat kakovosti je standard ISO 9001, ki pokriva celotno področje zagotavljanja kakovosti. Če ga na kratko povzamemo iz predstavitve Zorana Lekiča v Reviji za razvoj pokriva
A Tehnični vidik
•A
t' Skratka zanimal nas je tehnični ji vidik vključevanja in priprav a- IMP-ja na Evropo 92. Skupnemu iti: trgu v Evropi se bodo morali po ej letu 1992 prilagoditi tudi standardi o zagotavljanju kakovosti, k Pri nas bodo ti standardi najprej obvezni za tiste, ki izvažajo, ali Pa so kooperacijsko vezani s tujimi partnerji. Pričakovati je, da bo zanje državna uredba prišla Prepozno, ukrepati bodo morali Sami. Seveda sta pri tem za IMP Zanimivi dve vprašanji: prilagaja-'1 nje evropskim standardom in pri-; dobivanje certifikatov kakovosti.
, bodo izdajale posebne neo-I dvisne ustanove. O tem smo se Pogovarjali s pomočnikom generalnega direktorja za razvojna , vPrašanja Stanetom Završnikom j 'n svetovalcem inž. Aleksandrom I Slanovcem. Kot sta povedala, je I Problem odprt in zahteva takojšnje ukrepanje na ravni sistema, Ce ne želimo da bi nas čas povozil.	F
»Trenutno je problem aktua-'en za nekatere IMP-jeve delovne organizacije, ki že izva-
1SO 9001 celotno področje zagotavljanja kakovosti v razvoju in raziskavah, proizvodnji in servisiranju, medtem, ko se ISO 9002 nanaša na samo proizvodnjo, ISO 9003 pa na zagotavljanje kakovosti s končnim nadzorom in v preizkusnih postopkih. Standard je razdeljen na 20 sekcij in je uporaben v podjetjih vseh velikosti. V uvodu sta natančno obdelani politika in organizacija kakovosti v podjetju. Postavljena je tudi stroga zahteva po organizaciji periodičnih in internih pregledov na vseh ravneh. Velik pomen je dan dokumentaciji ter shranjevanju podatkov. Čeprav je tu standard postavljen zelo široko, zahteva zbiranje podatkov o dobaviteljih, preizkusih in testih nekakovostnih izdelkov, o posebnih procesih, o planiranih in korektivnih akcijah za izboljšanje kakovosti. Natančno je obdelana tudi konstrukcija in razvoj, saj je to področje izvzeto iz celotnega obsega zagotavljanja kakovosti, čeprav izvira kar do 65 odstotkov vseh izgub zaradi kakovosti prav od tu. K temu dodajmo, da je omenjene standarde prevedel Zvezni zavod za standardizacijo. Vendar pa izdaja standarda ne pomeni, da ga bodo vsi upoštevali. Kot že rečeno, bo skupni evropski trg predpostavljal uporabo vseh nacionalnih standardov in vseh tistih, ki bodo do leta 1992 sprejeti kot skupni standardi, sta poudarila naša sogovornika. Seveda je možno, da bodo uporabo takih standardov naša podjetja prever-
jala sama pri svojih poslovnih partnerjih. 'Vendar je po oceni strokovnjakov to delo zamudno in drago, zato je racionalneje pridobiti certifikat o kakovosti. Ta bo potrjeval, da je podjetje sposobno izdelovati kakovostne izdelke, obenem pa bo kupcu zagotavljal, da so izdelki, ki jih kupuje, izdelani v skladu z mednarodnimi standardi.
Izziv je treba sprejeti
»Mi zaenkrat pristajamo na tem, da kvečjemu kot sistem težimo k temu, da preidemo na evropski nivo tehnike, ki ga kodi-ficira evropski standard EN. Takšen način razreševanja problema, kot poudarjajo evropski strokovnjaki, se zdi najenostavnejši in najelegantnejši. Hkrati je tudi edina uporabna metoda, s katero je mogoče opisati evropski nivo tehnike ter pri tem slediti razvoju tehnologije. Seveda pa je tu potrebno opozoriti, da so največji učinki na področjih, kjer poteka standardizacija v sodelovanju z vlado. Glede na to, da mi nimamo izdelane strategije vključevanja v Evropo, je seveda vprašljivo upoštevanje prej omenjenega prevoda standarda ISO 9001,« poudarja Stane Završnik. Iz informacij, ki so mi na razpolago, je doslej CEN objavil 176 evropskih standardov, CLC pa 91. Poudariti pa moram, da v EGS ne gre za nove standarde, ampak za usklajevanje že obstoječih,« dodaja inž. Slanovec.
Kot sta poudarila sogovornika se je potrebno takoj lotiti reševa-
RAZMIŠLJANJE
Nagrajevanje
Pred nedavnim mi je prišla v roke knjiga Fikrete Bahtijarevič-Šiber z naslovom Motivacija in delitev. Revija Naše teme iz Zagreba pa je pripravila razpravo na to temo. Kaj nas pa briga, boste rekli. Vendar kljub vsemu, gre za občutljivo vprašanje, ki mu bo ob reorganizaciji nujno posvetiti določeno pozornost. Če ne drugače vsaj pri uveljavljanju reorganizacije na mikro organizacijski ravni. Tega se sicer naši vodilni zavedajo, nenazadnje smo o tem lahko nekaj zvedeli iz intervjuja generalnega direktorja za Glasnik, kot pri postavljanju tega problema v ospredje na nekaterih sestankih.
Izhajam iz predpostavke, da nagrajevanje po delu, v našem ekonomskem sistemu in v tako globoki krizi enostavno ni možno. Nagrajevanje bi morali obravnavati s štirih vidikov: I. industrijski razvoj se odvija v obliki tehnoloških eksplozij in diskontinuitet, v katerih ima prevladujočo vlogo inteligenca, 2. moderna tehnologija ruši klasično .in matrično organizacijo in se vse bolj uveljavlja neformalna organizacija »organizirana anarhija«. Ta pa zahteva visoko profesionaliziran managment, 3.
. nahajamo se v globoki krizi, v kateri ni več zaupanja in 4. da je družbena lastnina, operacionalizirana kot nelastnina izčrpala svoje razvojne možnosti, in se z njo ne da operacionalizirati učinkovite motivacijske teorije, poudarja profesor Jerovšek.
Za širše osvetljevanje omenjenih tez, ki so povsem na mestu tokrat nimamo ne časa ne prostora. Tokrat nas zanima, ali nagrajevanje po delu imamo ali ga nimamo. Rezultati raziskav kažejo, da ga nimamo in niti ni možno, da bi ga imeli. Vse bolj je prisotna teza za isto delo isto plačilo, vendar tega ni moč ustvariti niti v tržnem niti v našem administrativnem modelu. V tržnem sistemu se kapital in vsi ostali produktivni resursi preprosto selijo tja, kjer je največji profit. Tržišče preprosto zahteva stalno prelivanje sredstev in ustvarja sistem samih neenakosti. V administrativnem modelu, kjer je dominanten egalitarni kriterij, v katerem je enakost naravni red s pomočjo konfuzne ekonomske politike in prelivanjem sredstev — ustvarja mikro in makro klimo, v kateri je nagrajevanje po delu neustvar-Ijivo. To pomeni, da v realnem življenju ni vzpostavljene realne zveze med vloženim delom in osebnim dohodkom. To zvezo je moč vzpostaviti samo v primeru, ko se vloženo delo obravnava kot stvar konvencije, ali tržišča delovne sile, pa tudi t. i. vročih dejavnosti — poklicev — ki na tržišču delovne sile primanjkujejo. Zato nagrajevanje vse bolj postaja problem trga delovne sile in različnih konvencij (sindikalnih pogodb).
Mi se srečujemo s paradoksom, da je delo v materialni proizvodnji, še zmeraj več vredno od dela zunaj materialne proizvodnje, kar je povsem skregano s tehnološkimi trendi. V razvitem svetu danes inteligenca ustvarja 60 odstotkov družbenega proizvoda. Sicer pa je naše pojmovanje nagrajevanja po delu vrednostno nejasna, saj so po podatkih raziskave ljudje prepričani, da bi vsakdo mora! dobiti toliko, kolikor je delal. Ce bi to operacionalizirali, bi si vsaka profesionalna grupa po svoje razlagala. Pa si poglejmo IMP-jevo nagrajevanje po delu.
IMP — »Leistung«
V razvitem svetu, se nagrajevanje po delu na nek način vseeno prakticira. Nemci najbolj uporabljajo sistem »Leistung« — to pomeni, da se nekdo dejansko trudi in drugo, da ima ta trud nek oprijemljiv rezultat. V sferi intelektualnega dela je mehanizem meritev tajnosti, v proizvodnji pa sindikalna pogodba. Čeprav smo pri nas v veliki meri povzeli ta mehanizem, so vsi kriteriji javni. Indoktrinacija o nagrajevanju po delu pa ima izrazito protipodjetniško in protitržno naravnanost. Gre za izrazito subjektivno tehniko nagrajevanja (osebne ocene), ki izhaja iz ocenjevanja nadrejenih svojih podrejenih. Vendar je ta tehnika učinkovita, če je tajna in če je nadrejeni izobraženejši, sposobnejši in bolj talentiran od svojega podrejenega, in če je ta položaj pridobil na osnovi svojih delovnih rezultatov. Učinkovita, je le pri višje profesionaliziranih delih. Toda nobeden od omenjenih kriterijev pri nas ne obstaja. Zato subjektivno ocenjevanje nima nobenega stimulativnega efekta. Egzaktnih podatkov, kaj pomeni to za IMP sicer nimam, zato bom to poskušal ponazoriti z rezultati raziskave slovenskega javnega mnenja, kjer je samo II odstotkov strokovnjakov z visoko izobrazbo prepričanih, da zveze med prizadevanjem na delovnem mestu in dohodkom obstaja. Medtem ko drugi podatki potrjujejo, da so strokovnjaki v naših podjetjih marginalna skupina, ki nima moči, ki ne more koristiti svojega znanja, in ki se čuti najmanj odgovorno za neuspehe svoje delovne organizacije. Zaradi tega nimamo niti inovacij, niti patentov in nimamo inovativnih podjetij. Absolutno in relativno nam raste število strokovnjakov, pada pa število patentov. (V veliki meri drži to tudi za IMP). Skratka skrajni čas je, da presekamo z našo monotipsko organiziranostjo. (Celo z našim »subordinačijskim« modelom montažnih organizacij.)
J. VOTEK
nja problema in izdelati določeno strategijo, saj je v osnovnem dokumentu Beli knjigi jasno zapisano, da bo procedura preizkusov in atestiranj uresničena v okviru skupnosti predvsem z namenom, da bi se izognili dupli-ranju in ponavljanju brez potrebe. Ta pobuda pomeni utrjevanje skupnih pogojev in utrjevanje praktičnih kodeksov, ki jih morajo spoštovati ustrezne ustanove.
Industrijska lastnina
Vse to lahko razumemo kot odpravljanje tehničnih mej. To je eden od treh pogojev za vstop na evropsko tržišče. »Torej, kaj nam je storiti«, se sprašuje inž. Završnik in dodaja: »Po moji' oceni je za učinkovito spremljanje dogajanj v Evropi nujno informacijsko dejavnost, tako tehnološko, kot poslovno reorganizirati v smislu koncentracije informacij na enem mestu. S tega mesta bi morale potekati vse mednarodne vezi, ki so nam na razpolago in so nam že dane. Pri reorganizaciji sistema moramo tem problemom nameniti posebno pozornost.«
»Ob vsem tem pa trčimo še na en problem, to je sporen zakon o industrijski lastnini, če so prej Omenjeni standardi jasni tudi na tem področju. Vemo, da bo EGS na področju industrijske lastnine uvedla enoten zaščitni znak na ravni skupnosti, kakor tudi enoten evropski patent. Na tem področju so že prilagodili predpise novim tehnologijam (programski opremi, mikrovezjem, biotehnologiji itd.). Glede obnašanja in prilagajanja zahtevam EGS se bomo morali odpreti navzven, zlasti k velikim izvoznim sistemom, npr. Gorenju ali Iskri. Intenzivneje pa se bo potrebno navezovati in se vključevati v mednarodne informacijske sisteme in banke podatkov, kar pa zahteva visoko profesionalizacijo. Z dobro zastavljeno strategijo na tej ravni je moč pričakovati tudi vključevanje IMP-ja v procese združevanja sredstev in znanja pri razvoju tehnologij,« sta zaključila naš pogovor sogovornika. Če zaključimo po tem, kar sta nam povedala sogovornika, je čas, da se lotimo konkretne akcije, da ne pričakamo Evrope nepripravljeni.
J. VOTEK

KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI PROIZVODNJE
Seminar za vodje krožkov v Panoniji
Štefan Bagola, tehnološko konstrukcijski oddelek: »Seminar je bil odlična osnova, da smo spoznali, da - se da nekaj narediti, Moram prignati, da je sam začetek ustanavljanja teh krožkov zelo privlačen. Preprosto ne priznava »filozofiranja«, ampak postavlja ža končni cilj razre-
šite' konkretnega pr; Seveda je sedaj na pot
lahko do aktiviran
i maciji oziroma »zagonu« je ■ j potrebno tudi prezentirati j i uspehe tovrstnih krožkov v l i drugih sredinah. Poleg tega j ! nam je potreben tudi dober koordinator. Vendar mislim, da smo ta problem že rešili, saj je bil na seminarju v vlogi koordinatorja naš delavec.«
Janez Gomboc, montaža in sestava elementov: »O seminarju vse najboljše. To je potrebno čimprej udejaniti v praksi. Pridobiti je potrebno sodelavce. Kljub krizi, v kateri je trenutno organizacija, moramo najti možnosti za materialno vrednotenje tega dela.«
Drago Kodela, šivalni program: »Kaj naj rečem? Seminar je bil kakovosten in privlačen. Izobraževali smo se ob razreševanju konkretnega problema. Kako bo v tovarni? S tem, da so nas prišli poslušat vodilni, je že ustvarjeno neko zaupanje in s tem tudi upanje na uspeh. Ta kredit je potrebno izkoristiti in začeti s krožki.«
O krožkih za izboljšanje kakovosti	nad katerimi »bedi«
in jih v naši industriji spravlja v življenje Zavod za produktivnost dela iz Ljubljane, tokrat ne bom izgubljal besed. Vse kar je povezano s temi krožki, z njihovim delovanjem in z uspehi, ste v dveh številkah lanskoletnega Glasnika lahko že prebrali.
Krožkov se bom lotil tokrat nekoliko drugače, poskušal jih bom osvetliti s sistemskega vidika na mikroorganizacijski ravni podjetja. Izhodišče tega zapisa je pravkar zaključen tridnevni seminar za potencialne vodje krožkov iz soboške Panonije in posredovanje rezultatov udeležencev krožka vodstvu delovne organizacije. Mimogrede zapisano, so na seminarju sodelovali poleg Panoncev, delavci soboškega Avtoservisa in rogaše.vskega Li-
zentacije rezultatov ob zaključku prej omenjenega seminarja, mi je zastavil vrsto vprašanj in tudi odgovorov. Dokler bo delavec povsem odrinjen na rob v delovni organizaciji in obravnavan le kot »živi robot;. tačas preprosto ni moč pričakovati njegovega poosebljanja s kolektivom. V teh časih se bo pač zatekal k pritiskom na podjetniško oligarhijo preko zunanjih političnih institucij v obliki štrajka. V Panoniji so
so prišli do udeležencev seminarja in potencialnih vodij krožkov, smo dobili tale odgovor: »Po oddelkih smo zbrali delavce, ki so se izkazali kot dobri delavci, skratka tiste, ki izstopajo in tiste, ki jih v posameznih skupinah ljudje priznavajo.« (Seminar in pobuda o krožkih je prišla s strani vodstva.) Ta dva odgovora nam dovolj nazorno potrjujeta, da bi bila zadeva lahko uspešna. Seveda ob izpolnjevanju nekaterih predpogojev. Namreč, ne samo. da je vodstvo dalo pobudo za krožke, ampak bo z življenjem teh krožkov, razen sodelovanja (bolje rečeno poslušanja), tudi samo moralo narediti nekaj kora-
va. Skratka delavci iz organizacij, ki jim v soboški občini ni ravno z rožicami postlano.
Ali smo zreli za
horizontalno
komunikacijo?
Sam zaključek seminarja, oziroma predstavitev zaključkov . tridnevnega dela udeležence' je praktično, pokazal, .da rezultati m »reje :z;»stati, če si• tisi k imajo podjetniško oblast v svojih rokah pripravljen sodelovati. Pokazalo se je, da je tovrstna ■ m -r	a n; ; krc ti v; i
/;.isca\ i}lihi in morit rodili Stido
ško življenje, ki bi moralo prinesti pozitivne rezultate.
Prihranek na stružnici
Oglejmo si primer, ki ga je obdelala Panonijina skupina. Obdelali so spolzka tla pri stružnicah. Ugotovili so, da na leto izgubijo 36.000 ur na račun poškodb, preračunano v denar, je to 2.609.000 dinarjev. Če bi problem razrešili po njihovi zamisli, bi jih to stalo le 650.000 dinarjev. Poškodbe pa bi se zmanjšale le za več kot polovico. .Za spoštovanje rešitve se ni za bati, ker bi skupina poskrbela za njeno izvedbo. K temu bom dodal kot argument razmišljanje Marjana Osoleta, direktorja zreškega Uniorja, kjer ti krožki, po zagotovilih delavcev zavoda,: uspešno delajo in jih tudi sam osebno spremlja. Dejal je, da so delovna organizacija, ki ne trpi lenuhpv " To bom navezal na krožke, njihovi rezultati, bodo seveda ob podpori vodstva oprijemljivi. kar bb pozitivno delovalo na okolje in širilo krog sode-
da se ne
sodelovanje. Sama oblika in
zala, da . sc s človekom ne da manipulirati. Manipulacija ga I. večjemu pripelje do otopelosti in nezainteresiranosti Vse boli očitno postaja, da vodenje podjetja ni samo in sploh ni »visoka politika« v smislu »eskivacije« znotraj političnih struktur in diktata od zgoraj navzdol, ampak je v prvi vrsti pridobivanje in podpora znotraj kolektiva. Te podpore pa si ni moč pridobiti skozi optiko »kvazi sestankovanja« pod krinko samouprave, ali sindikalnega izletnikovanja, temveč z
to že.iskusili. Prav.tako bo svoje sposobnosti »prodajah nam
• kem trgu.
Napor vodstva
Povrnimo se h krožkom in jih poskušajmo postaviti v zgoraj postavljen ‘okvir. Ko krožkov je takole strnil svoje razmišljanje o krožkih: »Mislim, da jih bodo ljudje sprejeli, ker so naravnani k razreševanju praktičnih problemov, iz okolja, v katerem ljudje delajo.« Ko smo povprašali pomočnika direktorja za proizvodnjo Staneta Kovačiča in Pavla Švendo, na kakšen način
Stane Kovačič, pomočnik direktorja za proizvodno področje:
»Pobudo za ustanavljanje krožkov je dalo vodstvo. Odločitve nismo sprejeli z danes na jutri, ampak je plod temeljitih priprav. Gre za nadaljevanje akcije iz lanskega leta, ko smo si zastavili akcijo za obvladovanje kakovosti, prav tako v sodelovanju z Zavodom. Že takrat smo se pogovarjali in razmišljali o krožkih, v letošnjem letu pa smo se odločili za uresničitev. V samo pripravo nismo šli »na horuk«, temveč smo se nanjo temeljito pripravili. Posebno skrb smo posvetili zlasti delavcem, ki so se tega seminarja udeležili. Veliko nam je do tega, da bi krožki zaživeli v praksi. Na seminar smo poslali po dva delavca iz vsakega oddelka. Predvsem pa je bil osnovni kriterij, da so dobri delavci z razvitim čutom pripadnosti h kolektivu, in da jih v oddelkih spoštujejo. Skratka izognili smo se formalističnemu izboru, glede na položaj, ki ga nekdo zaseda. Prav zaradi tega upam, da bodo krožki zaživeli. Glede materialnih nadomestil za delo krožkov, pa bomo to v začetni fazi razreševali na osnovi pravilnika o nagrajevanju inovacij in tehničnih izboljšav.«
Živana Bele-Potočnik in Drago Dolenc z Zavoda za produktivnost dela: »Izkušnje kažejo, da so ti krožkTnaleteli predvsem I na ugoden odmev v tehnični strukturi. To-tudi najbolj uspešno delujem. Oh. pravi podpori in interesu v odst,	:. prieakov
da bodo krožki zaživeli. Poleg vključevanja delavcev v razreševanje problemov je pomembno, da sc s krožki med delavci in vodstvom vzpostavi neposreden stik. To pomen: da vodstvo na ta način lahko dobi zelo kakovostne povratne informacije in pravočasno ukrepa.
Kar se tiče sestave udeležencev , tudi tu ne opažamo bistvenih j razlik od drugih sredin. Od vseh udeležencev je bilo na tem seminarju največ kvalificiranih delavcev in sicer 15, en visoko kvalificiran, 4 s srednješolsko izobrazbo in trije z višjo in visoko. Tudi po starosti se ne razlikujejo, štirje so trilLstari do 25 let, sedem jih je bilo starih med 25 in 30, trije med 31 in 35. sedem med 36 in 40 in dva nad 41 let.
Kot ste videli, so obdelani primeri opozorili na probleme, ki
jih drugi ne vidijo, ali pa zanje ne predstavljajo problemov. Sicer pa je sama metoda seminarja pripravljena za povprečno strokovno usposobljene ljudi.«
kov naprej in posodobiti svoji način vodenja. Skratka, navaditi se bo moralo demokratičnega načina vodenja in upoštevati, pa tudi udejaniti to, kar so krožki predlagali. Če k temu dodamo še materialno stimulacijo, ki je eden od pogojev za uspeh, potem lahko pričakujemo spremenjene odnose tudi na relaciji krožek— ostali delavci. Krožek lahko predstavlja mehanizem pozitivne kadrovske selekcije in uveljavljanje demokracije (ne lažne, prav tako ne lažne solidarnosti) znotraj posameznih skupin. Obeta se nam torej razgibano podjetni-
Metodologija dela krožka:
Krožek si najprej določi pravila igre. (ime, obnašanje, način dela) Zatem se lotijo predlogov za reševanje. O predlogih glasujejo v dveh krogih in v drugem krogu izberejo problem, katerega se bodo lotili. Zatem pristopijo k iskanju rešitve. Samo rešitev potem prezentirajo vodstvu delovne organizacije, katere naloga je strokovna in materialna ocena rešitve, ter njeno uresničitev.
OBČINA ŠIŠKA
Priznanja inovatorjem
Šišenska raziskovalna skupnost je 24. februarja podelila že tradicionalna priznanja inovatorjem, izumiteljem in racionalizatorjem. Med dobitniki teh priznanj je bil od IMP-eja magister Drago Goli, dipl. ir.g., pomočnik direktorja iz tozda Avtomatika, kije dobil diplomo z denarno nagrado za delo optimizator mešanja, rekuperacije in regeneracije, inženir Vojko Rožac prav tako iz Avtomatike pa je dobil knjižno nagrado z diplomo za delo Proizvodnja stikalnih ur za krmiljenje procesov. Tretjo nagrado — to je priznanje za pospeševanje inovacij pa je dobil Boris Gazvoda, novi generalni direktor sozda
deblokado organizacijskega mehanizma. Skratka uspešnost je moč pričakovati z zdaj že obrabljeno frazo sprostitve kreativnih potencialov. Če parafraziram znanega sociologa Josipa. Županova z ustvarjanjem pozitivne koalicije med vodstvom in delavci. To pa zahteva preseganje že utirjenega taylorističnega, bolj razumljivo rečeno birokratskega modela vodenja, kjer se vsakdo najde v svojem predalčku in s tem je njegova usoda zapečatena pod znano krilatico »imaš da šutiš i slušaš«.
Ostanimo še malo pri prej omenjenem sproščanju kreativnega potenciala. Moram reči, da je tudi v tem veliko demagogije, kajti tudi to razumemo izredno ozko, daleč od celovitega. Preprosteje povedano polna usta so nas visokih tehnologij in tehnološke revolucije. Pogosto pač pozabljamo, da se tudi s tem. kar imamo, še nismo izkazali kot sposobni in produktivni. Prav tako smo ravno pod - pretvezo prej omenjenih pojmov tudi vse bolj glasni na račun tehnoloških viškov, ki zadevajo predvsem slabše kvalificirano delovno silo. Pri tem pa se ne zavedamo, da tem ljudem, ki jih agonija krize pač najprej spiavi v apatičnost, nismo dali nobene možnosti, da bi se izkazali in nenazadnje poskušali, kaj storiti za svoje kakovostnejše življenje.
Namen tega zapisa ni, da bi razglabljal o krizi na globalni ravni. Vendar omenjeni primer pre-
1MP.
Optimizator mešanja rekuperacije in regeneracije oziroma »RMRR« modul, ki ga je izumil magister Drago Goli, pomeni v svetu edinstveno patentno zaščiteno rešitev regulacije najzahtevnejših delov avtomatizacijskega
sistema klimatskih naprav in bistveno prispeva k racionalnejši izrabi energije s hkratnim ohranjanjem vseh prednosti najkvalitetnejših energetsko potrošnih
klimatskih naprav. Prototip regulatorja sta uspešno izdelala inženirja Stane Slapnik in Andrej Jelenc. Opravljene so tudi meritve, ki bodo šle skupaj z referatom o meritvah na svetovni kongres ASHRAE, ki bo letos avgusta v Sarajevu. Omenjena inovacija povečuje delovni organizaciji Iko dohodek na področju zvezne avtomatizacije za 14 odstostkov, pri čemer niso ocenjeni posredni učinki izuma.
Avtorja inovacije stikalne ure za krmiljenje procesov sta inž. Vojko Rožac in Iskrin inženir Ciril Kavčič. Tozd Avtomatika je letno uvozila okoli 7.000 stikalnih ur za krmiljenje procesov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. Zaradi čedalje težjega uvoznega bremena se je vodstvo tozda odločilo za nadomestitev uvoza. Za realizacijo te zamisli so se povezali z Iskro Kibernetiko. Avtorja omenjene tehnične izboljšave sta z definiranjem tehničnih zahtev in z razvojem le teh omogočila osvojitev novega izdelka, ki Avtomatiki s proizvodnim zagonom prihrani letno 400.000 nemških mark uvoza. Pomen inovacije je tudi v tem, da je ekonomska nuja povezala dva ozda k skupnemu inovativnemu projektu.	M. P.
Jože K j priprave <

dati, da vodstvo pri: da je potrel
kniti. Kroži gali, so en: veliko prob
I braževanja.
pozitivno, da j lo do spoznan j a mo nekaj prema-] I
veliko
;. ki so jih predla-od možnosti, da ;mov lahko razre-' 'akšng oblike izo-kot je bila ta, so' "istne. Sam se m iobil, prepričan
teli
A\




■
drugih sektorjih, ne samo v proizvodnji in tehničnih službah. Seminar je bil samo ena stopnica in eden od pogojev, da zadeva dobi dušo — to pa so krožki.«
Zoran Petrovič, razvojno konstrukcijska služba: »Nedvomno je prednost krožkov v njihovi praktični naravnanosti, kar pritegne ljudi. Tudi odgovor, če bodo zaživeli v praksi, po moji oceni ni , dvomljiv. Če bomo spoštovali pravila igre, torej podpora predvsem pa uresničevanje predlaganih rešitev s strani vodstva, lahko pomenita veliko vzpodbudo za širše vključevanje delavcev. To bo namreč okrepilo pripadnost h kolektivu. JJkrati pa se bo delavec počutil kot aktivni ustvarjalec, kar je zelo pomembno. Prepričan setu celo glede na vsestransko uporabnost metode, da bi zadeva lahko zaživela tudi v
V
Montaža maribor
Gledališče
Štajerska metropola, znana sicer kot slovenski »industrijski bazen«, ie kljub ustanovitvi svoje Univerze na kulturnem področju capljal za Metropolo. Kljub vsemu smo v zadnjih nekaj letih priče določenim Premikom tudi na tem področju. Resda nas v tem zapisu ne zanima vsebinska plat, temveč "nas bolj zanimajo pogoji za normalno delo in razvoj kulturne dejavnosti. Konec lanskega leta so Mariborčani s 'ežavami spravili pod streho novo Univerzitetno knjižnico, ki je ena najsodobnejših v Evropi. Postopoma pa dobiva novo podobo tudi kulturni hram — Gledališče.
Pod y gledališče
Če se ustavimo pri Gledališču, katerega obnova in izgradnja je razdeljena v pet faz, potem vidi-rno, da so Mariborčani nekaj let v zamudi. Na eni strani morda drži ugotovitev, da ni bilo
H
Ptogoče prej začeti z deli zaradi j t- i. prioritet, ki so veljale v slovenski kulturi, zlasti kar zadeva infrastrukturne objekte. V mislih 'uiamo gradnjo Cankarjevega doma. Po drugi strani pa je tudi ^es, da so se naložbe lotili prav v | času, ko je mariborsko gospodar-1 $tvo na kolenih, saj doživlja eno Sv°jih najhujših kriz. Vemo V|| sicer, da je naložba v gledališče ‘' i! nacionalnega pomena in je tako tudi financirana. Vendar pri ! Samem poteku del in pogostih j z3stojih. ki se pojavljajo pri gradnji, prihaja do izraza kriza mari-I °°rskega gospodarstva. Pri financiranju naložbe velja vzajemen i °dhos med slovensko in inaribor-j kulturno skupnostjo. Prav v anskem letu pa se je nekajkrat Ugodilo, da mariborska kulturna skupnost ni uspela zagotoviti svo-lega deleža, da bi lahko črpala [ePubliški delež sredstev. Kakor-"°‘i že. dela na objektu se od vi j a-j°' ,^r' prenovi in dograditvi gledališča je ves čas prisoten tudi ‘MP. Projektno dokumentacijo ?a strojne instalacije in klimo je Vdelala Projektiva iz PMI-ja, shojne instalacije in klimo pa 1Zyaja Montaža.
Končana druga faza
Do sedaj sta zaključeni prva in druga faza gledališča v Mariboru.
tiče opreme in standardov, predvsem akustike in šumnosti npr. klima naprav, so ti postavljeni zares izredno visoko. Možno jih je tudi doseči in za nas to ni noben problem, vendar moram takoj dodati, da kljub velikim količinam uvožene opreme tega nismo v celoti zagotovili. Prepro-
sHR*
Montaža stropnega klimata
sto zato, da so kljub temu rešitve, in da je oprema na tujem trgu dostopna so pa ie rešitve zelo.
• ' ? -ac;	r i k. i ud ■
aj D do

V tem času pa so monterji in gradbinci nekje sredi tretje faze. Pa pojdimo po vrsti. Vodja gradbišča Jože Krampi, sicer stari IMP-jevec in zelo zgovoren možak, nas je najprej popeljal v
t. i. drugo fazo, ki je že končana. Ta obsega kazinski del z vsemi spremljajočimi objekti. Moram priznati, da je naredila name lep vtis tako po arhitektonskih rešitvah, kot po notranji opremi. Po mojem okusu gre za reprezentančen objekt. Jože Krampi pa je dodal, da je bila izgradnja tega dela zelo zahtevna po tehnološki plati. Po prvotnih načrtih je bila predvidena tudi za snemanja, toda kot pravi naš sogovornik, se je pojavil problem prevelike šumnosti. Pri tem seveda ni izostalo vprašanje po vzrokih; toda odgovor je bil na dlani. »Kar se
BLISK
Namakalni sistem v Nemščaku
Panoga, ki je v največji odvisnosti od matere narave, je nedvomno kmetijstvo. Kljub vse večjemu uveljavljanju kemije, ki povzroča že katastrofalne posledice za zdravo življenje, ta ne pomeni odrešitve za pridelovanje hrane (tudi nezdrave). Preprosto brez vode ne gre. Po enostranskih zemljiških posegih, predvsem hidromelioracijskih so se posamezna kmetijska področja znašla pred problemom pomanjkanja vode. Ta problem se je še posebej zaostril v zadnjih nekaj letih, ko smo se kar iz poletja v poletje letos, pa tudi pozimi srečevali s pomanjkanjem padavin in s sušo. Nič nenavadnega ni, da sedaj poleg že velikih naložb v izsuševanje kmetijci vse bolj intenzivno vlagajo v namakalne sisteme. Kmetijski kombinat Rakičan je začel z namakanjem in z gradnjo namakalnih sistemov že pred nekaj leti in z njimi nadaljuje tudi v letošnjem letu.
gradbinci z izkopom zbiralnega jezera, vendar so naleteli na težave pri izkopu zaradi gramoza, ki sproti zasipa jamo. Zaradi omenjenih težav se bodo gradbena dela verjetno nekoliko zavlekla in s tem tudi gradnja črpališča, ki ga bodo prav tako delali bliskovci.
Cevovod od črpališča
Sicer pa so monterji Bliska \ tem času usmerjeni na Jadran kjer sedaj skupaj /gradbenim podjetjem Pomurje o.bnavljajc 144 bungalovov beograjskeg: Cieneksa. Z deli so začeli sred februarja
sredi aprila. Vri 610 milijonov dir Bliska v bungal vodovodne inst;
strojne instalacije z vodo in ku-
jnc Seveda tudi ta del vi gledf na tehnološke zahteve manj zahteven -od prejšnjega dela. Oprema, ki jo vgrajujemo, je domača (klimati), precej pa je uvožene — hladilni agregati in en del ventilatorjev. Avtomatika, ki jo vgrajujemo pa je proizvodnja Instituta Jožef Stefan,« pravi naš sogovornik in vodič po mariborskem kulturnem labirintu. Na gradbišču dela v povprečju po 14 monterjev. Ko sva prišla do vrednosti posla, se je široko nasmejal in zamahnil z roko: »bagatela«. Ko je naprej razpredal, seveda ni mislil, da delajo zastonj, ali da so širokosrčni. »Ne, ne mislim tako, mislim, da smo ob podpisu pogodbe v začetku leta 1986 sklenili dober posel, saj so bila takrat dela in oprema ocenjeni z milijardo sto trinajst milijonov. Vendar ta moj zamah kaže na ironijo naše inflacijske usode, ki nam iz dneva v dan bolj jemlje sapo. Sicer pa je vsakomur jasno, da bi tudi nam zategnilo zanko do konca. V tem času je bilo že podpisanih nekaj dodatkov v pogodbi, tako da se današnja vrednost posla giblje okoli dveh milijard dvesto milijonov dinarjev,« pojasnjuje Jože.
Prenova
Tako sva počasi odšla iz tretje faze v kontejner. Tu sva še klepetala o tem in onem. Povprašal sem ga. če je sedaj s temi fazami konec. Pa je kar izstrelil: »Zame verjetno da, veste, čez eno leto grem v penzijo. Sicer pa sta še dve fazi, četrta, v kateri je predvidena celotna obnova obstoječe dvorane in peta, v kateri naj bi bili zgrajeni vsi spremljajoči objekti, ki jih gledališče potrebuje — od scenskih do raznoraznih drugih delavnic. Toda, če bo tako, kot je to sedaj, je vprašanje, če jo bodo dočakali drugi. Veste, denar,« je zaključil Jože Krampi svoj »projekt«.
J. VOTEK
Pokrit cevovod na njivah
voda pri farmi prašičev: v Nem ščaku nedaleč od Murske Sobbte 'Kot nam S povedal Milan Ri tlop, je cevovod približno dva • kilometra dolg ir. Ho služil za namakanji 4iX> hektarjev njiv, Kot je povedal Ritlop. so z del: začeli kdnec lanskega leta. Zaključili pa so jih, kot smo že omenili, konec februarja. Uspešno ji bila opravljena tudi tlačna preizkušnja. Vrednost opravljenih del je bila 400 milijonov dinarjev. Kot so povedali v Blisku, je bila pogodba sklenjena z vlagateljem. V tem času so začeli
Gradnja črpališča
MNENJE
Popravimo malenkosti
Sedaj je čas, ko v družinah sprejemamo piane letnih počitnic. Marsikatera družina podredi počitnicam druge cilje. Je že tako, da v teh dinamičnih časih družina le redko najde priložnost, da skupaj preživi prešerne dneve.
Nova dvorana
Vse več družin ima težave pri zagotovitvi denarja za bivanje na morju. Tako je med nami vse manj hotelskih gostov. Celo kampiranje, ki velja za nekatere kot najcenejši dopust, je vse teže dosegljivo.
Počitniški domovi, ki so pred nekaj leti skoraj izgubili pomen, postajajo sedaj za mnoge edina možnost, da se z družino odpravijo na morje. Torej, so usluge naših domov ponovno zelo cenjene.
Počitniški dom v Fiesi obiskujemo že nekaj let. Večkrat sem zasledil članke v IMP Glasniku, ki so večinoma objavljali zadovoljstvo naših članov nad bivanjem v počitniškem domu Fiesa. Tudi moja družina je bila zadovoljna. V nasprotnem bi izbrala drug počitniški dom. Pa vendar je tu nekaj, recimo, »malenkosti«, ki motijo in nepotrebno kalijo popočitniška razmišljanja. Verjetno bo tudi za delavce počitniške skupnosti zanimiva druga stran medalje, saj upam. da bodo »malenkosti . ki motijo goste, hitro odpravili.
Mislim, da je potrebno poudariti, da večina uživalcev počitniških storitev plačuje ekonomsko ceno in tako ni potrebno spoštovati znanega reka; »Podarjenemu konju ne glej v zobe!«
Tako bi začel kar s počutjem posameznika v domu. Človek, ki še ima v sebi »biobudilke«, ki bi ga vsako jutro vrgla pokonci, ne more spregledati obvestila, ki je bolj opozorilo, kar ugotovi kasneje. Obvestilo določa točno uro zajtrka, kosila, večerje. Ob tej in tej uri moraš sedeti za mizo, pojesti, vstati, oditi,... In že prvi dan ti zleze pod kožo skrb za minute, da ja ne boš zamudil, saj boš sicer deležen grdih pogledov osebja. Pri tem primerjaš dejstvo, da v marsikateri delovni organizaciji že nekaj let niso tako zahtevni in tečni pri prihodu na delo. Sprašujem, ali ni možno omogočiti vsaj pol ure gibljivega časa za vsak obrok. To bi počitnikarjem prihranilo prepogos-tno gledanje na uro in tekanje do mize.
Starši, ki imajo majhne, pa tudi večje otroke, vedo, da so le ti pogosto neješči. Še bolj neješči so otroci, ko pridejo na domski jedilnik. Pripetilo se mi je, da je na krožnikih otrok ostajalo pol in več obroka. Škoda je hrane, pa tudi denarja. Žal se je
osebje v domu. in še posebej tovarišica Hrenova na mojo zahtevo, da naj otrokom prepolovijo zajtrk, ker je škoda hrane, skrila za pravilnik doma in nekakšno kalkulacijo. Kal-kulirati tako, da nekoga prisilimo, da plača tisto, kar gre v koš, je čudno. V teh časih, ko smo le spoznali nekatere prvine ekonomije, le ni opravičljivo metati denar v koš.
V času dopusta je bilo le žal dvakrat moč izbirati. V ostalih dnevih pa bi bilo vseeno, če bi zajtrk pač . dobil na mizo, saj ni bilo možno izbirati. Tudi v tem primeru je bila kriva njekakšna kalkulacija.
No, na koncu pa resnično, za nas odrasle, malenkost. Gugalnica na dvorišču doma - kaj pomeni gugalnica za otroke, vemo, Lani v mesecu avgustu je gugalnica na dvorišču doma samevala. Zaman je čakala mojstra, da bi jo popravil in otrokom omogočil veselje. Skoda. Prepričan sem, da bo osebje te in druge malenkosti hitro odpravilo in tako zagotovilo dosego cilja, ki ga želi kolektiv počitniške skupnosti IMP - ugodno bivanje na morju po dolgih mesecih dela,-
JANEZGRUBAR
PD IMP
Polževo
Planinci PD IMP Ljubljana smo šli 18. februarja na izlet na Polževo. Na Dolenjsko smo se odpravili z vlakom. Že na glavni železniški postaji se nas je zbrala kar velika množica, nekateri pa so prišli na vlak še na Rakovniku. Tako se nas je zbralo skupaj 28 planincev, kar je . za navaden izlet kar veliko število. Z vlakom smo se odpeljali do Višnje gore. Od tam pa smo peš krenili kar po cesti proti Polževem, saj smo imeli časa na pretek. Lahko smo opazovali jjrebujajoči se dan v razgibani dolenjski pokrajini, ki pa so jo na tistem koncu kar dodobra »zasadili« z vikendi. Tako smo po uri in pol složne hoje prišli do motela na Polževem, kjer je bila naša prva postaja. Tam smo se prvič dodobra okrepčali. Zaradi obilice časa in lepega vremena smo sklenili, da gremo še na Muljavo in od tam peš v Ivančno gorico. Tako smo se najprej povzpeli do cerkvice na Polževem, od tam pa smo se počasi spuščali proti Muljavi. Pot nas je vodila skozi prelep dan mimo dolenjskih domačij. Ko smo prišli na Muljavo, smo si najprci ogledali Jurčičevo rojstno hišo, nato pa smo zavili v gostilno z že legendar nim imenom »Pri Obrščaku«. Tam smo se kar dobro znašli in skupaj , domačini uporabili naša grla. Okoli tretje ure smo se odpravi > v Ivančno gorico, kjer smo šii na viak in se odpeljali v Ljubljano. Z izletom smo bili vsi zelo zadovoljni, saj nas je vso pot spremljalo toplo sen i
* PRIMOŽ FAJDIGA
PRAVICE NI!
Zakaj nikjer pravice ni na svetu same so laži, kdor resnico govori takoj po nosu jo dobi.
Kdor živi od svojih rok je zdaj čedalje bolj ubog, če bi posedal in lagal sigurno bi napredoval.
Ko je lenuh še v službi bil nikoli on se ni spotil, ko pa je enkrat šel v pokoj postal naenkrat je heroj.
S podarjeno pokojnino ošabno gleda na družino, ki še kar naprej gara da socialni kruh otrokom da.
Ivan Pavlin
Zahvali
Ob smrti moje drage žene Anice, se iskreno zahvaljujem, sodelavcem delovne organizacije Promont za izraze sožalja in osnovni organizaciji sindikata za finančno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti.
DRAGO NOVAK
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Črpalke, osnovni organizaciji sindikata za izrečeno sožalje in darovani venec. Še posebej se zahvaljujem vsem, ki so očeta spremili na njegovi zadnji poti.
JANA ŠEBENIK z družino

RAZSTAVA V CHICAGU
Kje so tehnološke in tržne omejitve?
Od 30. januarja do 2. februarja 1989 je bila v Chicagu, državi Illinois v zgradbi McCormick Plače mednarodna razstava s področja ogrevanja, hlajenja in klimatizacije pod naslovom ASHRAE in ARI, ki jo je organizirala mednarodna razstavljalska družba iz Nevv Yorka. Ker jo obišče 80 odstotkov obiskovalcev iz cele ZDA, je razstava ena najpomembnejših v svetu.
Ing. Jože Novak, direktor tozda AVTOMATIKA, dipl. ing. Gorazd Kordelič, direktor komerciale oz. integralnega marketinga in jaz, smo razstavo obiskali.
Neverjeten vtis je na nas naredila organizacija razstave. Vsak obiskovalec je dobil plastično kartico, podobno kartici American 'Express, na katero so ob prijavi v enotnem načinu reliefno vpisali podatke obiskovalca in seveda tudi oklasificirali posel, ki ga opravlja, kot tudi njegov akademski naziv. Tako smo mi nosili rumene, drugi rdeče, itd. dodatne kartončke, ki so razstavljalcem v trenutku predstavili naš posel. Mednarodni obiskovalci smo nosili še lepe podolgovate rdeče zastavice z napisom International.
Na razstavi ni bilo mogoče sedeti, ne piti, razstavljalni prostori so bili v večini majhni, v celoti odprti za obiskovalce, brez skritih prostorov za posebne namene. Vsak od razstav-ljalcev je imel napravico za čitanje naše plastične kartice, s katero je v majhne formularje v trajniku hitro prenesel naše podatke, z roko pa dopisal le naše želje. Prospektov m bilo, z izjemo najnujnejših. Vse pošiljke, za katere smo se dogovorili na razstavi, smo dobili že po 14 dneh. Vizitke v glavnem nismo izmenjevali.
Naši cilji na razstavi so bili:
—	čim več videti,
—	vzpostaviti čim več komunikacij in jih kasneje tudi negovati,
—	spoznati vsa združevanja,
—	vse zapisati,
—	najti predvsem še nekoga »midle size«, ki še nima kontaktov z Evropo,
—	pri iskanju kontakta pokazati, da v prioritetnem Stadiju nismo v podrejenem položaju, da je naš tret-man enakovreden,
—	iskati nova majhna podjetja, ker le taka želijo rasti in imajo nove tehnologije, namreč velika podjetja manj razvijajo nove stvari,
—	spoznati slovenska podjetja, ki že več let trgujejo na področju ZDA,
—	spoznati Ljubljansko banko v New Yorku
lansko območje (območje podvrženo enotnemu načrtovanju in upravljanju) 11 in Nevv Yersey 16 milijonov prebivalcev (teh 16 milijonov predstavlja 90 odstotkov države Nevv Yersey, oziroma največji odstotek v . ZDA). Vsa tri območja tvorijo urbanizirano območje, imenovano Nevv York, ki ima več občin, in sicer:
— Manhattan na otoku Manhattan med rekama Hudson in East River (država N. Y.)
— Brooklyn in Quens na zahodnem delu ogromnega otoka Long Island (država N. Y.)
— Richmond na otoku Stalen Island (država N. Yersey)
— Bronx na polotoku otoka Manhattan (država N. Y.)
— Nevvark na kopnem severozahoda države N. Yersey
— Yersey city na polotoku blizu Nevvarka v državi N. Yersey .
- Paterson in Clifton v državi N. Yersey
Južni Manhattan predstavlja zgodovinsko in poslovno jedro ne le območja Nevv York, ampak tudi celih ZDA in to s poslovno ulico Wall Street in kulturnim jedrom, kjer je Columbia University, Lincoln Center z Metropolitansko opero, muzeji, itd. Na severnem delu Manhattna je ob 5. aveniji agromen Centralni park, kamor se tudi podnevi nismo upali in črnska četrt Harlem, kjer živi 21 odstotkov prebivalstva. V silhueti Manhattna dominirajo Svetovni trgovski center z 411 metri, Empire State Building z 381 metri, Chrysler s 319 metri, Pan American z 246 metri, na jugu otoka Manhattan mali otok s Kipom svobode s 46 metri, nebotičnik Združenih narodov ob reki East River, itd. Broadvvav je edina neravna ulica. Tu je veliko gledališč.
Po tempu, ki ga diktira, je območje Nevv Yorka hujše kot pa mesto Chicago.
CHICAGO
Chicago je mesto in pristanišče ob jugozahodni obali jezera Michigan, ob reki Calument v zvezni državi Illinois. Je drugo največje mesto v ZDA s približno 4 milijoni prebivalcev, od katerih je 30 odstotkov črncev. Chicago je poslovni in prometni center ZDA in ima največje letališče. Njegovo poslovno središče je tako imenovan Loop.
Chicago sloni izrecno na metalurgiji, metalni industriji, strojih, vagonih, mikroelektroniki in grafiki. Ima največjo trgovino z živino in žitom v ZDA. Zato je v Chicagu veliko bank in je po njih na drugem mestu v ZDA.
Chicago je znan tudi po Chicago-jazz-u, ki izhaja iz leta 1920, ki je vplivalo tudi na razvoj svvinga.
Sears Tovver je najvišja zgradba sveta. Zadnje, z ljudmi zasedeno 103. nadstropje je na višini 412 metrov, ki jo dve ekspresni dvigali dosežeta v približno 1 minuti. 110 nadstropni velikan, ki z dvema antenama doseže 519 metrov, je največja privatna poslovna zgradba sveta. Zgrajena je bila v treh letih, vgrajenega ima 76000 ton jekla, toliko betona, da bi zgradili 10 kilometrov 9 pasovne avtoceste (highway), ima 16000 oken, šest avtomatičnih čistilnih naprav za okna. 12000 zaposlenih, 30 veletrgovin, 7 restavracij. To je zgradba, če jo gledate od zunaj, s tipičnim statističnim profilom.
New York
NEW VORK, NEW YORK
New York je največje
mesto
zahodne hemisfere Zemlje in eno od največjih pristanišč na svetu. Leži na območju ustja reke Hudson in reke East River v Atlantski ocean na jugu države Nevv York in severo-vzhodu države Nevv Yersey.
Samo mesto Nevv York, ki pripada državi Nevv York, ima 7, metropoli-
KAJ JE ARI?
področja ogrevanja, hlajenja in klimatizacije.
Aktivnosti v združenju so:
—	razvoj standardov za testiranje in ocenjevanje proizvodov,
—	izdajanje potrdil o verodostojnosti proizvajalčevih podatkov o proizvodih,
—	pomoč pri reprezentacijah,
—	izdelava mednarodnih tržnih raziskav in analiz,
—	stiki z javnostjo in promocijski programi,
—	vodenje šolskih programov za kupce,
—	kreditni servis,
—	statistični zaključki,
Združenje nudi kompletne informacije s področij:
—	zračnih registrov,
—	klimatizacijskih sklopov,
—	fan-coil enot,
—	terminalnih enot in zračnih toplotnih črpalk,
—	vodnih toplotnih črpalk,
— VAV sistemov.
KAJ JE TO VMA?
To je ameriško združenje s pri-
bližno 120 proizvajalci ventilov, ki s svojimi člani analizira potrebe po ventilih v industriji in trende v nekaterih vejah industrije. Je cenejši ventil res najcenejši? Veliko prodajalcev gleda, da kupi čim cenejši ventil, ne oziraje se na njegovo kvaliteto. Združenje lahko tu opazi:
—	da je presežni ali renoviran ventil prodan kot nov,
—	da so prišli prekopirani ventili kot originali,
—	da ventili niso odgovarjali standardom,
—	da so bili to zaradi napačne aplikacije nekje odstranjeni ventili, itd.
10 NAJBOLJŠIH NA RAZSTAVI
Bralci, torej strokovnjaki revije ASHRAE Journal, so od avgusta 1987 do julija 1988 izbrali kot najboljše naslednje proizvode:
—	večstopenjski ploščni ventilatorski rekuperator,
-	zemeljski toplotni prenosnik za toplotne črpalke
-	enostopenjski ploščni rekuperator, ki s posebno obdelavo površin za prehod toplote poveča temperaturo zraka,
-	merilniki toplote s Pt temperaturnimi tipali in s kompenzacijo gostote vode od temperature,
-	ventilatorski rekuperator,
—	bazenski sušilniki zraka,
-	recirkulacijski elektronski filtri z vgrajenim ventilatorjem, ki izločijo 96 odstotkov cigaretnega dima. prahu in hlapov
—	plinski boiler vode, ki ne potrebuje dragega dimnika, ampak le majhno ventilacijsko cev; če tlačno stikalo ne zazna naravnega vleka, magnetni ventil ne odpre plina,
—	toplotni prenosnik zrak/zrak za različne namene z VAV ventilatorjem in z avtomatično protizmrzo-valno zaščito.
—	industrijski, sušilnik zraka za tiskarsko, tekstilno in prehrambeno industrijo
KAJ JE ASHRAE?
To je ameriško združenje inženirjev na področju gretja, hlajenja in klimatizacije, ustanovljeno, da bi se izboljšala kvaliteta življenja. Združenje ima 152 delov, ki so organizirani v 12 geografskih območjih. Vsako leto ima združenje letno in zimsko srečanje, kjer je več kot 70 zasedanj in več kot 200 presentacij. Za člane združenja so na razpolago nekatere publikacije z zelo reduciranimi cenami, tako npr.:
- ASHRAE Transactions (referati).
KAJ SMO VIDELI NA RAZSTAVI
-	ASHRAE Handbook (biblija industrije),
-	ASHRAE Journal (strokovna revija združenja),
-	ASHRAE Insights (o dogajanjih v združenju).
To je ameriški institut za klimatizacijo in hlajenje, neprofitno združenje z 90 odstotki proizvajalcev s
2.	Na področju ogrevanja smo opazili pretežno plinske naprave in to:
-	plinske kotle,
-	kombinirane plinske kotle in absorbcijske kompresorje v eni enoti,
-	plinske sevalne grelnike,
-	sobne plinske peči,
-	plinske fan-eoile v split izvedbi, gretje s plinom, hlajenje z elektriko
Pri plinskih kotlih smo opazili pretežno pulzni način zagrevanja, kjer se za vleko zunanjega zraka ne uporabljajo ventilatorji, ampak so tlačni sunki dovolj močni, da vlečejo zrak tudi skozi daljše plastične cevi. Ni odprtega plamena, ni gorilnika, izkoristki niso več 83 odstotni, temveč 91 do 95,5 odstotni brez pilot plamena.
lahko hladi in še hrani hladilno energijo za 50 ur.
Firma Energy products Division je razstavljala galvaniziran jeklen rezervoar, kjer se preko glikola v posebnih toplotnih prenosnikih ustvarja led. Pogosto je na dnu hranilnika vpihovanje zraka.
enačba:	Sila je konstanta ti1
površina krat gostota krat dinamit1 tlak, kjer ne želimo gibljivih delo’ saj je meritev sile izvedena z meri nimi lističi.
11. Softvvare
Ogomno programske opreme sfl1 opazili predvsem za energetske 1 sistemske analize v zgradbah. Cel AUTOCAD nudi
—	načrtovanje kanalov,
—	načrtovanje cevi,
—	električne sheme,
—	strukture itd.
Zanimiva je bila firma, ki nul
programe za določevanje nekateri elementov v naši branži, od črpali
KW/
lt9
I
leem
lakijitfcjoijidjtior

.	,	, —,---! -t !	!
Besed on 32°F. Ehterlng Water Temperature
6 L®
	65	67.5 j j	7C		72.5]		7	s|	-	77	.5		L «•
	H M	CohdenserE	nte	Jn$	Wet Bulb Te	mpe	atur	5		.	
	J.!			V	Ponditior						L- j — j
		Vllllllli				IS					
Compressor Cap
noo% ’
Nekombiniranih absorbcijski. t kompresorjev nismo opazili. Dvostopenjska tehnologija, npr. Hitachi prinaša dramatične prihranke na tem področju, celo do 50 odstotne. Garancija 10 let.
Based on 44cF. Enterlng Water Temperature
„62.5
i | «71.51	1 Tžd | I 7Ž.51	|	j75	177.!
Condenser Enterlng Wet Bulb Tgmpierajurf i j
ventilatorjev, toplotnih prenosnika kompresorjev itd. (ITT, Bell/G° sett, 8200 N. Austin BLVD., Mort( Grove,IL 60053)
12.	Ventili in pogoni Na razstavi je bilo videti zelo mal ventilov, mali modulni ventili firti HONEYWELL, BAL-TROL duš ni ventili firme AMTROL in veni' in pogoni našega tozda AVTOMA TIKA, ki se v z ZDA prodajajo p° imenom PAXTON COR.
Forcommercial and industrial applications, the LennoxPulse,v GSR14
Poplava plinskih sevalnih grelnikov je več kot očitna. Čisto, udobno, varčno, nešumno, brez prepihov, nič vzdruževanja, >>pay-back« perioda 5 mesecev, ne da bi prej morali greti zrak, kot sonce, brez direktnega odvoda, v poslovnih in industrijskih zgradbah, vse to so navajali proizvajalci.
Prevladovali so predvsem naslednji tipi:
—	cevni, za srednje višine
—	cevni, za višine tudi 30 metrov (hangerji),
—	keramični, za manjše prostore
Vsi so lahko uporabljali zrak za
zgorevanje prostora od zunaj. Zato so imeli predimenzioniran ventilator tudi za 15 metrov eventuelnega okroglega kanala. Vsi so bili brez pilotnega plamena, uporabljali so direktno iskro za vžig. Regulacija je bila izvedena na konvekcijskem zraku s tipalom tudi 10 metrov visoko od tal.
fre-
4.	Regulacija z variabilno kvenco za AC motorje
Naprave so predvsem digitalne s 16 bitnimi" procešorjiln ž našfavlji-vimi vrednostmi: napetost, frekvenca. maksimum, minimum, pospeševanje, pojemanje, itd. Ogromno proizvajalcev teh naprav je bilo navzočih in-očitno je, da je mehanskim napravam za spreminjanje pretočnih količin odbila zadnja ura.
5.	Sušilniki zraka
Opazili smo 6 proizvajalcev teh naprav, od vodnih s hlajenjem do plinskih Kathabar.
6.	Toplotni regeneratorji zraka
Predvsem so prevladovali ploščni
tipi, vendar predvsem samo dvostopenjski in ventilatorski celo z vgrajeno avtomatiko. Pri rotacijskih smo opazili plastična polnila.
13.	Vlaženje zraka Opazili smo predvsem manjše vi
žilnike ultrazvočnega tipa. V trgo' nah jih imajo samo po 40 dolarje Regulacija seveda preko magnetu ventilov.
14.	Kuhinjske nape Zanimiva je bila VAV izvedba t<
nap, z regulacijo kvalitete zraka enem letu so možni prihranki 1000 do 3000 dolarjev.
KAJ JE TO INFRARDEČA TOPLOTA
L
L Distribuirana digitalna avtomatizacija firme Landis/Gyr je kot izgleda prevzela vodilno vlogo na tem področju v ZDA. Firmo Povvers, ki jo sedaj ima, je dobro izkoristila prek dobro razvitega procesnega jezika, ki sloni na Pascalu in prek vse obstoječe prodajne mreže v ZDA!
Firma Trotelec je postavila nove standarde na tem področju. Srce njenega sistema je IMP AT s procesorjem INTEL 80286. Komunikacijska mreža ima odprt protokol in neverjetno hitrost 250 K bandov, kar skupaj z »multi-user« zmožnostjo pokriva tudi kompletno industrijo, kjer vemo, da so procesi lahko zelo hitri. Mreža je tipa »peer to peer«. Programiranje je samo v visokoni-vojskem Paskalskem programskem jeziku. Ves interface je medijsko podprt.
Predvsem je opaziti, da je z vsemi DDC možno upravljati vse v zgradbi, tako centralne naprave, kot kotle, kompresorje do VAV terminalov pri sekundarni regulaciji, do razsvetljave, kontrole ljudi itd.
Podpostaje z ločenimi 1/0 moduli in ločenimi mrežnimi računalniki, s katerimi lahko podpostaje širimo, nima nobena firma več. Vse je v eni enoti oz. ohišju.
Deterministične regulacije je vse manj. Celo pri potrošni sanitarni vodi se uveljavlja statistična metoda. Na podlagi 7 dnevne zgodovine mora biti efektivna temperatura vode najnižja. »Pay back« perioda 6 do 24 mesecev.
Komunikacijske linije so samo dvožilne.
V teh okvirih je potrebno presojati naprave raziskovalnih in razvojnih programov drugih firm na tem področju.
SPEC1FYYEAR-R0UNDSAVINGSW1TH S:\NY0-BOii.N GAS-FIRED CHILLER-HEATERS.
tCiuncooeig and heatng1
Gas. America^ besi energy value.
x And «*h opacles kom 10 to 950 tens. they n perteti soktlon to the co*» and neaae needt 1 oroad nnee ot ntiUtons. B061 rew and fttračt
more atxxi the bent gasAred chderheaters. seno tor 1 broctVe V*te to Sarvo-Bchn. Vi tuniCompmiiPO 80» 791 Dar
618340791 Or a*-717) «46-371
^SANYOBJ
7.	Elektro filtri
Elektronskih ali elektrostatičnih filtrov, ki lahko odstranijo delčke velikosti 0.1 mikrona, je bilo precej. Posebnost je bil ventilatorski filter z elektronsko regulacijo aktivnega oglja in z dvostopenjskim motorjem, s 1700 kubičnih metrov na uro za vgradnjo v vsak prostor, kjer želimo lokalno čistiti zrak. Plastičnih filtrov nismo opazili.
8.	Ventilatorji
Elisni stropni ventilatorji so bili posebnost. Vgraditi jih je možno brez kakršnihkoli dodatkov v obstoječe kanalske mreže. Imajo 30 do 90 vrtljajev v minuti in seveda 360” distribucijo zraka.
Opazili smo tudi »in-line« centrifugalne ventilatorje za vgradnjo v kanal, nazaj zakrivljene lopatice.
9.	Zračni registri
Zanimiva je bila izvedba parnega oz. freonskega zračnega registra z novim načinom bypassiranja zraka oz. regulacijo na zračni strani.
To je energijska oblika, podobno, vidni svetlobi, le z daljšo valovit 5js| dolžino. Ta toplota potuje s hitrosti pe, 300 000 kilometrov v sekundi in pr‘ka. močrtno. To elektromagnetno seV! toč nje. kot to toploto tudi imenujem2 tlaj ne potrebuje vmesnega medija.2 < prehod toplote. Potuje lahko 'pai vakuumu kot sončni žarki od SoOcJtoč do Zemlje. Sevalno toploto definNel Stefan-Boltzman-ov zakon, kjer.iv j ta premosorazmerno odvisna od:	no:
[absolutna temp. izvora4— abs žra lutna temp. sprejemnika4]	Zra
Ker lahko zelo malo naredimo tj <
P01
tlO’
emisivnosti sprejemnika toplote, edina možnost čim bolj pove9 sevalno površino z reflektorjem 1 dv< lastnostjo črnega telesa.	:kil;
Sevalna cev, ki je pod sevalfjtar površino, mora biti:	in
izgorevalna komora.	fc
evalflrii;
— ohlajevalec plina oz. segrev
same sebe,
- sevalno telo.
Iniicned heater
|ntr
:ii
tj e Po-tat ta, itte; pili
Želimo čim višjo temperaturo zgvjev revanja, pri čemer je omejitev tetfsjs peratura ogljikovega jekla 450 st' . pinj Celzija. Za to"mora biti presčkt nik zraka čim manjši. Vendar vise' Hjr temperature povzročajo dušik«', okside, zato je potreben komprok*’ na razmerniku zraka.
3.	Hranilniki toplote z ledom
Industrija je začela uporabljati led za shranjevanje toplote že v 70-tih letih, kar pomeni, da »ledene banke« niso nekaj novega. Toplota, ki jo sprejme 1 kg/°C vode, 1 kg ledu ali 1 kg pare je v razmerju 1 : 144 : 1050. Ker je para neugodna za shranjevanje, nosi led proti vodi še vedno faktor 144 in se tudi (poleg raznih evtektičnih razstopin) največ in vse bolj uporablja.
Neverjetno veliko proizvajalcev je razstavljalo te izdelke, saj pomeni vgradnja teh hranilnikov manj oz. manjše hladilne kompresorje, večje izkoristke kompresorjev, večjo fleksibilnost celotnega sistema, ugodne vplive na elektrogospodarstvo, modularno povečanje akumulacije itd.
Primer: hladilna moč 176 kilovatov lahko traja le 5 ur na teden. Namesto, da instaliramo 176 kilovatni kompresor, da proizvedemo teh 880 kilovatov na uro, raje vgradimo 17,6 kilovatni kompresor, ki
Prevladovala so tipala relativne vlažnosti z novo polimersko senzorsko tehnologijo, zelo ceneni majhni tipalni elementi relativne vlažnosti z odlično linearnostjo in občutljivostjo (panametries, inc., 221 Crescent Street, Waltham. MA 02254) in digitalni termometri za v kanale in cevi.
Opazili smo vrsto senzorjev pretočnih količin in masnih pretokov tekočih plinov in par. Izstopali so naslednji principi:
—	propelerski tip za pretočno količino, patentiran nemagnetni tipalni sistem šteje vrtljaje rotorja, ki tako ne privablja metalnih delcev;
-	direktni termodinamski princip za masni pretok, kjer korekcije tlaka in temperature niso potrebne, časovne konstante pa niso manjše kot 0,6 sekund;
-	Corriolisov princip za masni pretok, kjer je meritev neodvisna od temperature, tlaka, gostote, viskoznosti in profila toka;
—	princip dinamične sile za pre točne količine, kjer je -*-*x
Sevalna cev mora biti čim deb lejša in čim daljša, vendar mora bJ|j konflikt s premajhno turbolenco tv0 5
upoštevan.	\|
Meritve teh sevalnikov so poka#1
le:	J
- sevalni del sevalne cevi pr>e, ogrevani površini 35 odstotkov, h|j
— sevalni del sevalne cevi v pr<j
štor 6 odstotkov,	|pe
—	sevalni del reflektorja 2 odst0
ka,	JJH
—	zgoreli plini s senzibilno
latentno toploto 20	odstotkov,	1
—	konvekcijski	del	reflektorja	j .
odstotkov,
— konvekcijski 22 odstotkov.
del sevalne
' =n Ve: Ni
TRENDI NA PODROČJU MATIZACIJE
6
KInu
'al 6r,
prostorski zračni tehniki !JPa
- vatfii
bitno pretočno količino zraka (	>
in sistem z variabilno količino Pri Njunih -
čedalje bolj zanimiva sistem
izhodišče temperaturo (VVT).
1
iko'
G«
Cene letovanja za leto 1989
Razporedi izmen
predsezona 10. 6. do 2. 7.
Vojsko
glavna sezona
2. 7. do 12. 7.
12. 7. do 22. 7.
22. 7. do 1.8.
1. 8. do 11. 8.
11.8.	do 21.8.
21.8.	do 31.8.
1.11.1989 do 31.3. 1990
posezona 31. 8. do 20. 9.
EKONOMSKE CENE ZA POČITNIŠKE DOMOVE FIESA, VELI LOŠINJ IN VOJSKO
JUNIJ: 70.000 din (polni penzion)
JULIJ: cena se poveča za 30 % + % inflacije (junijski)
AVGUST: junijska cena se poveča za 30 % + % inflacije (junij+julij) SEPTEMBER: junijska cena se poveča za % inflacije (junij, julij, avgust)
Otroci do 7. leta starosti imajo 25 % popusta Nudimo možnost obročnega odplačevanja.
Gostom, ki do 30. 6.1989 plačajo celotne stroške letovanja, jamčimo ceno 70.000 din.
V času prvomajskih praznikov pripravljamo odprtje doma v Fiesi in na Velem Lošinju, ki pa je odvisno od povpraševanja. Domova bosta odprta od srede, 26. 4. 1989 do vključno torka, 2. 5.1989. Cena dnevnega penziona je 60.000 dinarjev za odrasle in 45.000 dinarjev za otroke do 7. leta starosti.
Prijavite se lahko pri Jožici Hren, sozd IMP, Titova 37, Ljubljana, tel. (061) 314-957 do 15. 4. 1989.
SOZD IMP, o.sol.o.
Industrijska montažna podjetja, 61000 LJUBLJANA, Titova 37 POČITNIŠKA SKUPNOST
ROK ZA PRIJAVO 25.4.1989
PEVSKI ZBOR
Jubilejni koncert
Ko misliš, da je povsod zamrlo hrepenenje po dobroti, pravičnosti, lepoti, pa se v lepih pesmih potrdi, da po dobroti in lepoti še obstajajo iskrice hrepenenja. V srcih človeštva vse bolj tli želja in čedalje bolj tudi v nas, ki živimo v tem krutem trenutku domovine, da se te iskrice razplamtijo v mogočen ogenj dobrote, ljubezni, poštenosti in pravičnosti.
Čeprav se včasih zdi, da v sodobnem življenju, polnem nemira, mrzličnega pehanja in hrupa, ni več pravega smisla za ljudsko in umetno pesem, pa se še vendar najdejo ljudje, ki jim postane toplo pri srcu, kot pravi Mira Cimperc, pevovodkinja IMP-jevega ženskega pevskega zbora, ko zaslišijo ubrano petje. Zares toplo je postalo pri srcu tudi nam, ki smo v petek 3. marca v Domu svobode Šentvid prisluhnili lepemu jubilejnemu koncertu IMP-jevega ženskega pevskega zbora, ki ga vodi profesorica Mira Cimperc.
V prvem delu koncerta so pevke zapele kar 15 pesmi, v drugem pa skupaj z moškim pevskim zborom iz Medvod pa še
pesmi Domotožnost in Slovenska dežela.
Po koncertu sta pevke in zborovodkinjo nagovorila in jim čestitala predsednik Zveze kulturnih organizacij bežigrajske občine Franc Zalar in Janez Stanovnik, namestnik generalnega
direktorja sozda IMP. Pevke so za ta svoj petletni jubilej prejele plakete in bronaste Galusove značke, profesorica Mira Cimperc pa priznanje za uspešno vodenje našega ženskega pevskega zbora.
Ob tej priliki jim tudi uredništvo IMP Glasnika čestita k temu prvemu jubileju z željo, da bi s svojim petjem čimvečkrat razveselile srca naših delavcev, ki jih poslušajo na nekaterih slavnostnih prireditvah pa tudi ljudi zunaj IMP-ja.
Ženski pevski zbor IMP je bil ustanovljen jeseni leta 1983 na željo in pobudo delavk IMP, predvsem iz delovne organizacije Promont. V zbor je vključenih 30 pevk, redno pa jih vadi in nastopa petindvajset. Združuje jih veselje do petja in velika volja, saj je večina prišla v zbor brez glasbene izobrazbe in brez pevskih izkušenj. Zbor redno nastopa na bežigrajski občinski pevski reviji, na kulturnem srečanju gradbenih delavcev, na taboru v Šentvidu in na številnih proslavah predvsem v IMP. Pevke od začetka vodi Mira Cimperc in pod njenim vodstvom so pripravile samostojni koncert ob 5. obletnici delovanja.
Z jubilejnega koncerta
* [jfpdsistemov so osnov, i za razvoj 'laterna: podsistem prostorske tem->jrJPerature, prostorske distribucije zra-; j a> temperature, kvalitete in pretočne količine dovodnega zraka in >ka v zgradbi.
I	, Cilj razvoja sistema so zmanjšanje
II	j Parazitskih energij, predvsem pre-irijih količin zraka, velikosti vseh
1,1 ij^lov sistema in strojnice, izboljšati r ]v Prostorih gibanje, relativno vlaž-■ P0«, temperaturni profil in šum 1 ,2raka in omogočiti gretje in hlajenje /raka.
0 j Sredstva in metode za te cilje so s -'jPomočjo vseh mogočih softwareov L rove metode izračunov, upoštevanje bojnega stropa pri energetski Jtlanci prostora, uvajanje modeii-''•nja distribucije zraka, izboljšanje pravilno dimenzionirane prostor-s*e komore in izpusti zraka, optimalno dimenzioniranje kanalske "jreže na podlagi večkratnih simula-’J tlaka in šuma, optimirano vrača-"Je toplote pri vstopu v sistem s j. Povsem novimi elementi za bypassi-bay pass — tehnike, novi |F■ ini vodenja temperature dovod-!"?£a zraka z analizo vpliva na hladil-,J.L preciznejša regulacija ventilator-tjlev in novi pristopi avtomatizacije s|lMema.
sei ^ stališča sistemov so zanimivi aku-atorji z ledom, plinski fan-coili z kt|1; lrektnim zgorevanjem, 3-kanalne
/alti


jgprr

prot, „
_occonske naprave, kombinirani prf mski absorbcijski stroji/kotli, nova i Sulacija fan-coilov z vplivom tem-Istoferature okolice, itd.
0	£?RNDI NA PODROČJU
Antilov
ia tj T
‘ rendi na tem področju gredo ce^edvsem v smeri čim večje uporabe Osedežnih. tlačno razbremenjenih s "tilov, po možnosti nizkohodnih, pmo s cenenimi linearnimi dušili in Kfldhv0n*’ 80 sposobni postavljati silo 1 mikrometer natančno. Upo-„r a dvosedežnih ventilov pri pred-. sL . zraka je danes že zastarela,
‘'a*atlPnrafy !° ti Ve"lili v bistvu av'°'
A'bi K0.tlačno razbremenjeni, ne da , ihr lme*i dodatne razbremenilne na-
1	ave- Ne zapirajo tako tesno kot
enosedežni, zahtevajo stalno delovanje črpalk in to samo pri naj večjih pretočnih količinah, povzročajo mešalne izgube, itd. Opravičujemo jih lahko le pri kvalitetni kaskodni regulaciji. Ker gre v bistvu za preslikavo zračnih VAV sistemov na področju cevovodov, moramo računati tudi na dodatno tlačno regulacijo.
FLUED
TRAFFIC COP ^
Now there's a oevs; source of proven control
valves with electric and pneumatic actuators,
up to 3000 in. Ib.
■	For vvater, steam, or thermal oil
■	2- and 3-way, 1/2" - 6"
■	Interface with ali makes of DOC and pneumatic systems
■	VDC, mA and Ohm input signals on one universal
■	Competitive prices
■	Rep inquiries vvelcome.
■	PaxPac electronic "spring retum" for up to 8 actuators.
>ss
\ g 81 Coventry
Fairfield, CT 06430 (203) 259-2900
Trendi na tržišču ventilov so bili leta 1988 v ZDA nič kaj obetajoči. Nove zgradbe se niso gradile, pa še to bi se le v nekaj mestih, pretežno le v New Yorku, kjer pa je danes presežek poslovnih prostorov. Proizvajalci industrijskih ventilov so zato usmerili svojo marketinško strategijo v obstoječe zgradbe, največ poslovne. Velike možnosti so se pokazale v sistemih požarne zaščite. V vsaki zgradbi je nevarnost požara in zato obstaja potreba po SPRIN-KLER sistemu. Pokazalo se je tudi tržišče v novograjenih avtomobilskih tovarnah in v avtonomnih energetskih centralah zgradb. Veliko tržišče se je pokazalo za ventile le s četrtin-skim zasukom in to posebno za visoko sposobne »butterfly« ventile. Ti ventili postajajo alternativa v hladilnih sistemih in drugih visokotlačnih vodnih sistemih. Majhni, lažji ventili te vrste predstavljajo naraščajoč trg v poslovnih in industrijskih zgradbah, vendar se rabi povsod nekaj specialnega. Pogosto se vgrajuje celo še kakšen dodaten ventil poleg »Butterfly« ventila. Velik trg se kaže v dodatkih ventilov, npr. kazanje hoda s kazalcem, itd.
ZDA DANES
To je dežela le za tiste, ki znajo zelo na hitro izkoristiti dane možnosti in oditi. Za normalno življenje je primerna le Evropa.
ZDA se silovito tehnološko obnavljajo. Polovico izvoza ustvarjajo samo z računalništvom. Vse gre samo v smer softvvarea, s katerim tržijo milijarde dolarjev. Tisti, ki ne morejo temu slediti, ki ne morejo prenesti tega tempa, se tako zelo silovito utrudijo, da odstopijo in seveda ostanejo zadaj. Kar ni čip, je staro železo.
Klasičnega proizvodnega procesa ni več, uveljavlja se zakonitost stalnih sprememb v vseh fazah od razvoja do proizvodnje in trženja.
Uspevajo dinamično prilagodljivi proizvodni sistemi, taki, ki imajo dovolj absorbcijske moči, da se prilagodijo novim tehnološkim in poslovnim izzivom.
Stalno spreminjanje je globalna doktrina prodornosti, prodoren marketing je začetek in konec vsake poslovne akcije. Stalno sistematično preverjanje celotnega reprodukcijskega procesa ima cilj ugotoviti, nadzorovati in usmerjati dobiček vsakega izdelka, vendar ob normalnem
Straiomizer,, Operation
The Stratomizer*. System Controls leaviny air temperature while tuli steam pressure or
water f!cw is maintalned In the coli at ali limes. The leaving air temperature is held con-
stani regardless ot changes in the inlet air temperature.
KAJ JE DVIGNILO ZDA?
1.	prehod industrijske družbe v informacijsko družbo
2.	opustitev nasilne tehnologije in usmeritev v prefinjeno high tech, high touch tehnologijo
3.	opustitev nacionalne ekonomije in usmeritev v svetovno
4.	opustitev kratkoročnih razvojnih usmeritev in usmeritev v dolgoročne
5.	opustitev centralizacije in usmeritev v decentralizacijo na področju ekonomije, politike in kulture
6.	prehod od reprezentativne v par-ticipativno demokracijo
7.	popolna opustitev hierarhičnih sistemov in sistemov in prehod k nehirarhičnim organizacijskim mrežam
8.	od razvitega severa k modernemu jugu
9.	prehod od črno-bele logike k pluralističnemu opredeljevnaju za večje število možnosti (kultura heteroge-
funkcioniranju na mikroorganizacij-ski ravni, kar pomeni kreativno vključevanje strokovnega potenciala za doseganje končnega cilja firme.
Kakovost in cena sta osnovno merilo trga, vse ostalo je drugotnega pomena. Čas sproščanja stroškov mora biti čim krajši, čas sproščanja dobička čim daljši. Vsak strošek mora biti uglašen s koristjo! Izdelki, ki nimajo vsaj 25 odstotkov dobička, nimajo perspektive.
nosti je glavni vir ustvarjalnosti in glavni adut razvoja)
KAKO FUNKCIONIRAJO PODJETJA V ZDA
Pri funkcioniranju podjetij se kažejo predvsem naslednja vprašanja:
- kako dati tržne gene produkta tehnološkemu razvoju,
-	kje so tehnološke in tržne omejitve,
-	kako se odločiti za nov proizvod, če ne simuliramo med strategijo, taktiko, razvojem, testiranjem in razmnoževanjem (če damo v razvoj 50 odstotkov in v testiranje 0 odstotka, ali če damo v razvoj 100 odstotkov in v testiranje 20 odstotkov, kaj to pomeni),
-	kako segmentirati trg po tržni mreži projekta: kaj potrebuje, kdo

-C&-«
enosedežni verriil
-^-^-^uJilhi* loputi
— kako sistematično zbirati ideje in sicer temeljne funkcije (kako dela) in nato dodatne funkcije (estetika, ergonomija).
DRAJO GOLI
ponuja, kjer potrebuje, kje ponuja, zakaj potrebuje, zakaj ponuja, kako potrebuje, kako ponuja, koliko potrebuje, koliko ponuja, itd.
—	kako voditi projekte, kjer ni bistvena obdelava podatkov, temveč upravljanje procesa projekta (taktika, strategija),
—	kako ugotoviti rentabilnost projekta, če projekt ni čisto oz. popolnoma bremenjen (to ni mogoče, kot je nesmiselno kontrolirati projekte na 3 mesece; če nisi navzoč, ni narejeno),
—	kako začeti projekt z doktrino projekta, oz. strategijo; najprej se vprašati za smoter, potem pride taktika (plani, mrežni plani),
—	kako odstraniti probleme nereda, večkrat demokracija in pedantnost sleparita drug drugega,
—	kako motivirati nosilce projekta, ali kaj dobim, če to naredim, oz. vnaprej je potrebno definirati te stvari, da potem o tem ne razpravlja vsak fičfirič,
—	kako podrediti sistem računalnika sistemu organizacije,
—	kako biti manager in ne skrbnik proizvoda,
Naložba v nerazvite
Soboška Panonija se je odločila za naložbo v manj razvitem Goričkem. V prostore stare šole v Mačkovcih bodo uvedli proizvodnjo nekaterih polizdelkov in manjših kmetijskih strojev. Nova naložba je vredna okrog 600 milijonov dinarjev. Naložba je bila pozitivno ocenjena na ravni občine, prav tako so jo ugodno ocenili tudi na ravni sozda, ki je glavni vlagatelj, saj bo njegov delež znašal okrog 90 odstotkov. Po načrtu naj bi zaposlili 30 delavcev, in to predvsem Panonijinih, ki se vozijo iz teh krajev na delo v Mursko Soboto ter nekaj novih delavcev. Z obnovitvenimi deli in prenosom tehnologije so začeli v mesecu januarju, v začetku maja pa naj bi stekla že nova proizvodnja.
FRKU


PRIJAVA ZA LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU
Podpisani............................................................zaposlen v DS oz.
TOZD................................................................................
odleta...............stanujoč v.....................................................
se prijavljam za letovanje v počitniškem domu:
1	...........................................................   v	času	od.....do.
2	    v	času	od.....do.
................................................................v času od.....do.
Razen mene bodo letovali člani moje družine:
Priimek in inpe
Leto roj. za otroke
Sorodstveno
razmerje
Zaposlen v IMP DA —NE
1. ... 2. ..
3.	..
4.
če glede na razpoložljive kapacitete v navedenem času ne bo mogoče rezervirati prostora, sem pripravljal po vašem obvestilu spremeniti čas letovanja.
S to prijavo se obvezujem, da bom dopust v domu koristil v navedenem času, oziroma ga bom v primeru objektivnih zadržkov odpovedal vsaj 14 dni pred predvidenim časom koriščenja, v nasprotnem primeru pa se obvezujem počitniški skupnosti poravnati vso škodo, ki bi nastala zaradi moje nepravočasne odpovedi. Prav tako se obvezujem, da bom obveznosti poravnal ob prvem naslednjem izplačilu OD, oziroma se mi te lahko odtegnejo od osebnih dohodkov.
, dne.
1989
(lastnoročni podpis)
Izpolnjene prijavnice bodo sprejemale kadrovske službe Od 25. 4. 1989
Prijav po telefonu in tudi pomanjkljivo izpolnjenih pisnih prijav strokovna služba počitniške skupnosti ne bo upoštevala.
SOZD IMP, o. sol. o. Industrijska montažna podjetja 61000 LJUBLJANA, Titova 37 POČITNIŠKA SKUPNOST

Tov.
DO, TOZD, DS.
Potrjujem prejem vaše prijave za letovanje v počitniškem domu. Glede na vaše želje in razpoložljive kapacitete smo vašo prijavo upoštevali za čas
t
1989
v počitniškem domu
IM
Gc
Šci
Prosimo, da gornjo razporeditev upoštevate. Za primer, da se z njo ne strinjate, pa vas prosimo, da se oglasite v kadrovski službi vaše DO oz. TOZD. Najmanj 7 dni pred odhodom na dopust dvignite napotnico v kadrovski službi vaše DO oz. TOZD.
V Ljubljani,.................... 1989
za počitniško skupnost
izVLEČEK IZ PRAVILNIKA O POČITNIŠKI SKUPNOSTI SOZD IMP
Člen 34. —Storitve počitniških domov imajo pravico uživati:
1.	člani delovnega kolektiva
2.	družinski člani pod 1. in osebe, ki jih te vzdržujejo
3.	upokojenci
— za člane družine se šteje: žena, mož, otroci, starši in posvojenci
Člen 35.
-Doba koriščenja počitniškega doma traja za vsakega koristnika in njegove družinske člane 10 dni v koledarskem letu
Člen 36. •
-Prednost pri letovanju v počitniških domovih imajo vsi člani kolektiva s šoloobveznimi otroki, dalje člani kolektiva, ki v preteklih letih niso letovali v počitniških domovih IMP in končno tuji gostje, če so kapacitete preste, vendar plačajo polno plansko ekonomsko ceno.
Gi
no
Evi
mi
di,
sp
da
od
las
VP
ali
smjbarni bomo mm
TUM NARAVNI NESREČI
ntmUHO V SKLAD MESTNEGA MUZEJA IDRIJA ZA SANACIJO
MRTIZANSKE BOLNIŠNICE
FRANJA CERKNO
ŠT.RAČUNA: 52020-743-114«
Obvestila PD IMP
Planinci IMP-jevega Planinskega društva Ljubljana se bodo v nedeljo 26. marca z avtobusom odpeljali na zimski pohod na Porezen. Poseben avtobus bo na ta pohod odpeljal ob 7. uri izpred Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9. Vodja pohoda bo Primož Fajctiga. Prijave za izlet sprejemajo poverjeniki v tozdih in delovnih organizacijah z vplačilom 20.000 dinarjev. Do začetne točke vzpona na Porezen se je možno pripeljati tudi z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 14. uri 30 minut. Na Jesenicah prestopite na vlak, ki pelje v Novo Gorico. Vozne karte kupite do Podbrda, kjer se bo začel pohod.»Razmere so po navadi zimske (močna burja), zato ne bo odveč zimska oprema.
V nedeljo, 9. aprila letos pa naše Planinsko društvo v sodelovanju s TD Dragomer organizira že 1L tradicionalni pohod po poteh Dolomitskega odreda na Ključ. Pohod se začne ob 9. uri v Dragomerju izpred gasilnega doma. V Dragomer se bomo pripeljali z avtobusom Ljubljana—Vrhnika. Odhod avtobusa iz Ljubljane bo ob 7. uri 30 minut. Tako bomo komaj za las še ujeli pohod ob 8. uri 30 minut. Peron 30. Prijave za pohod niso potrebne, pričakujemo pa številno udeležbo. Za vse informacije v zvezi s tem pohodom se obračajte na Franca Požarja (tel. 061 371-233) in Marjana Požarja (tel. 061 345-061). Poti so dobro označene. Vljudno vabljeni!
Ker IMP-ejevo Planinsko društvo Ljubljana ne more zagotoviti zadovoljive udeležbe za izlet v nacionalni park Kornati. Ker pa bi nekateri člani našega Planinskega društva in delavci sozda IMP želeli videti te lepote, jim svetujemo, naj te želje uresničijo v okviru Planinskega društva Rašica ali pa Planinskega društva Integral Ljubljana. Planinsko društvo Rašica organizira izlet v nacionalni park Komati od 24. 6. 1989 do L 7. 1989. Cena izleta je en milijon dinarjev. Možnost pa imate plačati v obrokih. Informacije o izletu lahko dobite vsak torek od 17. do 19. ure v domu Družbenih organizacij (do zasedbe mest), Prušnikova 99, Šentvid.
Planinsko društvo Integral Ljubljana organizira izlet na Kornate od 28. 8. do 2. 9. 1989. Cena izleta je 650.000 dinarjev. Tisti, ki se boste prijavili za ta izlet, morate plačati 350.000 dinarjev predplačila do 10. marca 1989. Prijavite se lahko pri Metki Žnidaršič na Celovški c. 166 (tel. 061 557-021 int. 233), kamor se obračajte tudi za informacije.
ZDRAVKO NASTRAN
Za
porodnišnico
Telekomove delavke prodajnega, gospodarsko računovodskega in razvojnega sektorja ter nekatere posameznice so se na pobudo izvršnega odbora sindikata te delovne organizacije odpovedale obdaritvi ob dnevu žena in bodo denar, namenjen za njihovo obdaritev, nakazale za ljubljansko porodnišnico. M p
PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v februarski številki Glasnika IMP: vskok, Ala-ga, teren, panj, Škofja, lista. Pretoria, VC, rokoko. Vir, anorak, polt, Gana, okolje, oko, Aljaž, Amsterdam, Ali, lopa, or, Hajdina, ave, Ivanc, Tulka, la, oa, ideal.
Za pravilne rešitve v februarski številki so bili izžrebani:
1.	Stanko Ščavničar, Gosposvetska 31, Maribor (10.000 din)
2.	Franc Bizjak, Tio Idrija, Vojkova 4 (8.000 din)
3.	Stane Kovačič, Stara 1, Murska Sobota (7.000 din)
NAGRADNI NATEČAJ: Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik, Ljubljana, Likozarjeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 5. aprila. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 25.000 dinarjev.