Andrej Debenak: Vtisi iz učiteljske studijske ekskurzije po Cehoslovaški (Nadaljevanje.) V razgledovanju mesta Brna nam je bila privlačna točka znani grad Špilberg na 283 m visokem hribčku. Razkričan je grad zaradi svojih srednjeveških kasemat, katere so služile oblastem v srednjem veku, predvsem za politične in druge prestopke. Še za Marije Terezije so jih mučili in mrcvarili na najstrašnejše načine. Jožef H., ki se je dal sam uro časa privezati v celico, kjer so pustili vodo kapljati na glavo, je nekatere načine trpinčenja prepovedal. Upotrebljavali pa so kasematc do leta 1855. Štiri leta pozneje so nekatere prostore preuredili v vojašnico, le spodnje so pustili za nazorne svedoke nečlovečnosti minulih dob. Dolgi hodniki brez oken in svetlobe, vlažni in mrzli so vzbujali v nas občutke groze: hodniki polni verig, okov in natezalnic, raznih škripcev in napenjalnih koles. V poltemi smo si predstavljali spačene obraze, slišali divje krike mučencev, katerim so trgali roke in noge, ščipali za nohte, mcčkali in lomili kosti, s posebnimi obroči davili okoli vratu ali pa jim vlivali tekoč svinec v meso. Grozovita je izmišljotina vtikanjc tako zvanih »španskih hrušk« v usta, napolnjenih s poprom, da ga je nesrečnik ob vsakem vdihu dobil vase. Kašljati je moral. S tem pa je vedno več popra potegnil vase. Skrvavel in zadušil se je. Nazadnje vidimo, pa še ozkc, štirioglate luknje, v katerih so žrle sestradane podgane in miši. Celica barona Trenka. Najboljša, z medlo svetlobo. Sedaj visi v njej velika slika, ki ga predstavlja v naravni velikosti. Łe od prej sem vedel, da je tu težke dneve doživljal znani italijanski pesnik Silvio Pellico. Ogledali smo si njegovo cclico. Taka kot vse druge. Veriga in gosta mračnost. Kako je v njej pisal, smo se povpraševali. V njegovem muzeju hranijo s krvjo pisane vrste. Sedaj je razobešenih v celici polno vencev njegovemu spominu. Še mnoga, mnoga imena. Znana in nepoznana. Vlečejo se skozi celice kot težke verige. Vsiljujejo se prizori iz srednjega veka, obrazi alkimistov, čarodejev in čarovnic, ciganov ter političnih obtožencev in tistih 150 poljskih revolucionarjev, ki so se borili za samostojnost Poljske v letu 1845. Trgajo ušesa salve, ki so podrle češke »veleizdajalce«, ki so se borili za svobodo svoje domovine. Pardubice. Od daleč godba in množica. Tovariš pri oknu si daje odgovor: nedelja je, najbrž imajo kako prireditev ali slavnost. Ob izstopu nas pograbi val množice, četudi ne vemo kam. Vse nam v poset. Razvije se povorka tisočglave množice, godba udarja koračnico. Mehko razpoloženje nas nosi do Sokolskega doma. Iznenadi me tekoča slovenščina. Markantni obraz s kratko sivo brado. Prcpričan, da je Slovenec. Izvrsten poznavalec našega življenja, redaktor Strakaty. Nasproti je prišel iz Prage, da bi si naoral snovi za svoj list. Osemdesetletni pesnik Zdenek Raušar. Pozna ga vse. Prepotoval je Afriko, stopil na Spitzberge. Svetovnjak! Povabita me v kavarno. Ure najlepših razgovorov o vsem. Ob 5. uri zjutraj smo se sprehajali po mestu. Strakaty na jutranji vlak, da vse uredi za naš prihod v Prago. Nismo se še dodobrega zavedli, kako so se Pardubice razrasle v nas, smo že spoznali kraljevi Hradec. Vedno ista pozornost in pripravljenost, prisrčnost in pristnost vsega. Po šolah, kjer hospitiramo, koncerti, telovadni nastopi in razstave šolskih izdelkov. Komaj, da sprejemamo. Preveč je vsega. Časa pa na tenko. Učimo se, opazujemo in zapisujemo, da ne pozabimo. Na vsakem koraku nas obogatijo z nečim novim. Za obširne pedagoške razprave je vsega. Kot vse druge je podeželska šola v Plotištu. Iznenadijo nas domačini, kmetje in delavci. Z nami so, kot da se poznamo že dolgo. Ob ogledovanju tovarne za milo in sveče nas obdarijo. V tovarni za fotografijo nam potrebščine izpopolnijo zaloge s filmi in drugim materialom. Osvežimo se v novozgrajenem kopališču, ki je stalo 8,000.000 Kč. Zvečer je radostno razpoloženje. Povsod so nas takoj pomešali. Dobro smo že mluvili. Še kolo sino jim morali zaplesati. Zato pa oni: tancuj, tancuj... Opolnoči nas je zajel ves utrip velemestncga življenja starodavne metropole Prage. Pri vlaku so zastopniki J. Č. Lige, oblasti, učit. društev, jugoslov. akademikov itd. Vsem se je zahvalil naš vodja prof. Salih Ljubunčič v izbranih besedah. Trudne nas je predramilo tisočero luči svetlobnih reklam. Po zgodovinskih središčih drve avti drug za drugim. Od tega hitenja in strujanja smo bili kar zmedeni. Ritem, ki ga nismo bili vajeni. Utrip življenja. Na križiščih je avtomatično uravnavanje prometa. Na čas je ena ulica odprta: ljudje in avti jo prečijo. Medtem se v drugih zbirajo. Vsi nestrpno silijo. Barva luči se spremeni. Vse se zapodi. Druga se zapre. Tako se poganja tok vso noč. Trčim za Dalmatincem - krošnjarjem. »Jesi li Mate?« » Jesam!« »Pa kako živiš?« Popravi si breme. Misli na kruh. Brezhibni tok življenja skozi nas kot brezkončna veriga. V zanimivih kontrastih velemesta ob Vltavi se združujeta starT in novi stil življenja. Hospitirali smo na poskusni šoli in se seznanjali z novodobnimi izsledki in preizkušenimi načini izvajanja pouka. Vodil in tolmačil nam je prijazni docent dr. Pfihoda, znan reformator, po katerega direktivah in zamislekih se izvaja šolska reforma v državi. Poznala sva se že od prej. Takoj mc je popraševal kako je pri nas, kako ta in oni šolnik. Pozna jih dobro. Bolje kot mi. Pozanimal nas je kolektivni recit. zbor,ki nam je spregovoril težko Bezručevo pesem. Značilnost in diferenciacija pouka. S sla-bo nadarjenimi se pečajo največ. Samodelav-nost razvijajo s posebnimi teksti, ki jih se-stavi komisija pod vodstvom Pfihode. Zaje- majo iz resničnega življenja. Premotrivajo razne gospodarske in socialne probleme. Iz tega se čuti drugačna miselnost, nova stvarnost. To je globlje jedro reforme. Vse drugo je le zunanja lupina. Popoldne nam mine na Meštrovičevi razstavi. Po parku so razpostavljeni kipi. Drugo jutro smo se srečali z Meštrov-čem. Skromno je prečil ulico. Preveč bi bilo, ako bi vsa zgodovinska in važnejša poslopja omenil. Bili smo na Hradčanih, v Vidovi cerkvi. Poznajo mojstra Plečnika. Vse smo preleteli v 4 dneh z avtom. Preveč je vsega naenkrat. Iz Prage izlet v Plzen. Velikanske Škodove tvornice. Prei je bilo zaposlenih 30.000 delavcev, sedaj jih je le 16.000. Kriza! Hodimo, hodimo. Ne da se opisati, videti je treba. Ne pozabijo nas povabiti v znano pivovarno. V skupno dolžino 29 km pod zemljo se vlečejo hodniki s sodi in raznimi napravami. V peno nabadamo zobotrebce. Posebnost je višja gospodarska in mlekarska šola. Nazadnje nas še z avtobusom potegnejo na ogled vzornega posestva. Zadnji dan smo 6e čudili socialni _stanovi: Masarykovi dumovy. Praška občina je žrtvovala 108,000.000 Kč, da je na 200.000 m' postavila 26 najmoderneje urejenih poslopij. V njih je okoli 3000 stark in starčkov, za katere jc lepo preskrbljeno. Imajo kino in gle- dališče, knjižnico in čitalnico, še za plese je preskrbljeno. Tudi stari ljudje se radi zavrtijo. Vsi imajo enako. Razločujejo samo bolne in zdrave; ne bogatih in siromašnih. Posebno oddelenje je za otroke: 350 jih imajo. To so takšni, ki živijo v težkih socialnih razmerah in so ogrožem od bolezni. Ko se okrepijo in ozdravijo, jih zopet vrnejo. Da ne zaostanejo v pouku pa skrbita dve šoli s 40 oddelki. Za imbecilne, patološke in kretenaste posebej. V razredih lahko leže poslušajo in sledijo pouku. Kopalnice, prhe ln bazeni, igrališča, jedilnice, terase za sončenje, zdravniki in strežnice. Učitelji. Vse, vse. Vsa ta pripravljenost, vse za pomaganje bližnjemu. človeka notranje presune. Prehitro smo dospeli v zadnje mesto: Češke Budejovice, kjer so nas ravno tako sprejeli kot povsod. Popoldan srro prisostvovaii pevskemu nastopu osnovnošolske m nižjesrednješolskc mladine. Do 4000 mladih grl je tekmovalo. Popoldne smo imeli sami med seboj konferenco. Ugotovili smo naša spoznanja, naše impresije iz vscga potovanja, ki je popolnoma uspelo. Impulsa smo dobili za nadaljnje delo; razpoloženje in inspiracijo za nova ustvarjanja. Vse je izzvenelo v načelo, da je treba izreči željo po poizkusnin šolah tudi pri nas. Hvaležni smo vodji prof. Salihu Ljubunčiču in tehničnemu vodji tajniku J. Č. Lige v Zagrebu, J. Dragotinu Škornjaku, ki sta pripomogla. da je stud. potovanje po Ceškoslovaški bilo za nas vse doživetje. (Konec.) Učifteliski pravnik IZVAJANJE 1. ODST. § 263. URADNIŠKEGA ZAKONA. Pod gornjim naslovom smo objavili v 9. štev. »Učit. tovariša« z dne 5. t. m. v celoti dopis g. fin. ministra št. 27156/1 z dne 11. julija 1933 s komentarjem iz »Našega glasa«. Ker se je dalo omenjeno tolmačenje razlagati tako, da je dolžan uradnik čakati ob napredovanju po 1. aprilu 1931 samo 1 leto na izplačilo prvega poviška in da se mu drugi povišek izplača takoj po preteku prvega čakalnega roka, je izdalo ministrstvo financ Hodatno tolmačenje pod Br. 38173/1 z dne 8. septembra 1933, ki navaja med ^rugim: Prvi odstavek § 263. urad. zakona izrecno določa, da v e 1 j a enoletni rok za vsako p r v o napredovanje, t. j. v skupini in periodskem povišku potem, ko je stopil urad. zakon v veljavo. Treba je torej čakati na izplačilo višjih prejemkov eno leto le ob priliki prvega priznanja periodskega poviška in 1 e ob priliki prvega napredovanja v višjo skupino. N. pr.: N. N. je bil priznan 2. periodičen povišek VIII. skupine z dnem 1. julija 1931, v VII. skupino je napredoval, recimo, 26. februarja 1932. Na izplačilo 2. period. poviška mora čakati do 1. julija 1932 in ravno tako tudi 1 leto za izplačilo VII. skupine, t. j. do 1. marca 1933. Ta uslužbenec si pridobi pravioo do 1. period. poviška VII. skupine dne 26. februarja 1935 in se mu ta izplača takoj v smislu § 30/2 dne 1. marca 1935, ker je že čakal enkrat v period. povišku. V VI. skupino bo ta uradnik napredoval, recimo, 15. julija 1935. Prejemki te skupine mu bodo takoj izplačani s 1. avgustom 1935, ker je tudi v skupini čakal žc 1 leto. To v znanje vsem, ki so vprašali za zadevne informacije in navodila. —§ »Ročni katalog«. »Moji prejemki« in »Pregled dospelosti poviškov« so pripomočki in svetovalci, brez katerih ne bi smel biti noben učitelj (ica) odnosno šola (»Pregled«). Kdor si jih še ni nabavil, naj to takoj stori, dokler traja še zaloga. Iz organizaciie —šu Šolsko-upravni odsek pri sekciji je v svoji seji dnc 10. t. m. razpravljal o načrtu dela v poslovnem letu 1933./34. Ker se vsako leto množe predlogi šolsko-upravnega značaja za Glavno skupščino in se ti predlagajo sekciji poslednji čas, tako da jih ŠUO niti ne more pregledati pred oddajo skupščinskemu odseku. naj bi se taki predlogi v bodoče pošiljali sekciji sproti, nazadnje pa vsaj 8 dni pred skupščino. Sekcija izroči vse predloge ŠUO, ki naj jih uredi in obravnava ter tako urejene in opremljene z besedilom predloga odda skupščinskemu ŠUO v pretres.^Na ta način se bo delo odseka na Gl. skupščini olajšalo in pospešilo, — Učne načrte za osnovne šole bo obravnaval odsek, ko dobi elaborate, ki jih odredi šolska oblast. — Sestavi osnutek poslovnika za glavne skupščine, ki naj bi se dal v pretres vsem sekcijam. — Na podlagi sprejetih predlogov za spremembo pravil na drž. skupščini se bo skušal napraviti nov osnutek pravil JUU. — ŠUO naj v letošnjem letu prouči zakon o narodnih šolah in premotri potrebo izdaje normativ in tolmačenj ter predlaga zadevne predloge šolsko-upravni oblasti. Mladim ka matlca —mm Prva številka »Našega roda« izide v nekaj dneh. List je ves prenovljen nazunaj in navznotraj. Naslovno stran in vinjete je izdelal Milko Bambič. Naslovno povest piše Krista Hafnerjeva. To je prava realistična snov, ki je vzeta iz domačega življcnja in izzveni v pravo pesem planin. S prozo so zastopani tudi Bevk, Ribičič, Magajna, Kmetova, Kacova, Čermelj, Herfort in dr. Med pesniki srečamo: Mirana Jarca, Srečka Kosovela in Grošljevo. Obširna je rubrika Naše morje, ki je obenem glasilo Podmladka Jadranske straže. Še pestrejša je tokrat rubrika Doma in po svetu, ki sledi vsem važnejšim dogodkom krog nas. — V otroški delavnici nam daje pa ravnatelj Novak mnogo praktičnih nasvetov. V kotičku mladih bodo imeli naši najmlajši mnogo veselja z novo veselo slikopisno z«odbo. Poleg Bambiča, ki je dal listu novo lice, so zastopani še slikarji: M. Gaspari, O. Gaspari, M. Maleš in Stupica. Glasbena priloga za tokrat še izostane. Na platnicah pa je več ugank. Za one, ki jih pravilno rešijo so razpisane lepe nagrade. POPRAVEK. Pri zadnjem seznamu naročnikov je bilo število naročnikov dveh šol zamenjano. Pravilno se glasi: Ljubljana VI. deška . . . 151 naročnikov Ljubljana, pomožna šola . 24 „ * DA LAHKO DOLOČIMO NAKLADO lista, prosimo cenj. poverjenike, kjer še niso zaključili nabiranje naročnikov za 1. številko Našega roda, da to nemudoma store in nam čim prej javijo število naročnikbv. Tri leta zaporedoma so zmanjkale prve številke Našega roda in so ostali zamudniki brez kompletnega letnika. Tudi v interesu naročnikov samih je torej, da dobi uprava čim prej celotno število. SEZNAM NAROCNIKOV. (Dalje.) Sv. Andraž v Halozah . . Sv. Renedikt v Slov. gor. . Borovnica Braslovce Brežice o. š Celje dekl. mešč Dol. Bistrica p. Črenšovci . Donaška gora p. Rogatec . Dražgoše p. Zelezniki . . Dvor pri Žužemberku . . Dvorska vas p. Vel. Laščah Sv. Florijan prj Doliču . . Frankolovo p. Vojnik . . Gorje Guštanj iKamna Gorica Kamnica Kočevje Komenda Koprivnica Kranj dekl Krčevina Mala Nedelja ani 6 letos „ 22 „ „ 82 „ „ 33 „ 98 „ 19 ., 16 ,. 7 , 3 , 9 , 11 , 15 , 13 '„ 21 „ 11 „ 18 , „ 47 „ , no „ , 42 „ 7 „ , 83 „ ;. H2 ,. . 53 25 15 64 44 72 42 28 22 11 21 6 32 7 30 22 29 62 96 53 24 89 95 30 OCENE O DELU MLADINSKE MATICE. O letošnjih rednih publikacijah so porf>čali skoro vsi naši listi in naše revije. Ob tej priliki so se izrazili razni kritiki o Mladinski matici tako-le: Jutro: Pred sklepom šolskega leta je MM zopet obdarila svoje številne člane s štirimi knjižicami, ki vsebinsko in po opremi ne za ostajajo za knjižnim darom prejšnjih let. Za pomen MM so značilni ti-le podatki: Letošnji dar je izšel v nakladi 21.500 izvodov. Naročniki so dobili za 22.50 Din poleg štirih knjižic še ilustrirano mladinsko revijo »Naš rod«. V 6 letih svojega obstoja je izdala MM 4 letnike »Našega roda«, 23 knjig rednih in 4 knjigc izrednih izdaj v skupni nakladi, kl presega 600.000 izvodoV. Slovenec: Letošnji knjižni dar MM je dokaj posrečeno izbran in nudi otrokom dosti pristnc hrane. Sleherna izmed 4 knjig odpira na svoj način otroški svet od' fabule do resničnega življenja. Istra: MM je med petimi slovenskimi mladinskimi knjižnicami izdala največ knjig Skupna ogromna naklada jasno kaže vebko prosvetno delo, ki ga vrši MM med slovenskim naraščajem. Dalje citira ocene o M.M ki pravijo, da je dobila mladinska književ nost v MM dobrega podpornika in pospeševalca; da je MM ona, ki nam bo ustvarila sodobno slovcnsko mladinsko slovstvo; da ima neizmercn vpliv na vzgojo mladine in da vrši svojo vzgojo prav smotreno. O letniku 1923./33. »Našega roda« citira mnenje kiparja Goršeta, ki pravi, da NR nudi pestro sliko bogato ilustrirane revije, ki se odlikuje po svoji vsebini in obliki v že umetniški dovršenosti. Noben drug mladinski list — pravi dalje — se ne more s tem ponašati. Nadalje prinaša mnenje znane mladinske pesnice Ut- ve, ki pravi: Da j