Glasnik S.E.D. 38/3,4 199H, stran 87
TEMA
območij so zaskrbljujoči. Gre za zavarovane spomenike s strani države in občine, spomenike za katere smo kot sporneniškovarstvena služba dolžni skrbeti. Žal je finančna malha vedno bolj prazna. Kol spomeniško-varstvena služba naredimo z evidencami in ostalo dokumentacijo, kar je možno. Zanimivo bi bilo kdaj narediti analizo, koliko objektov se je ohranilo s pomočjo spomeniškovarstvene službe in koliko zaradi spleta drugih dejavnikov {npr. interesa lastnikov, socialnega in družbenega okolja).
Zgoraj navedeni rezultati so le odraz stanja, ki smo ga zabeležili na terenu.
Vprašanje je, ali smo lahko ob 70 X ohranjenih etnoloških spomenikih zadovoljni, ker jih je toliko ostalo, ali pa zaskrbljeni, ker jih je 30 % izginilo?
Andrejka Sčukovt
DOMAČIJA FAVflTI V SKRIUAH
v v
PRI AJDOVŠČINI
Domačija Favettije z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Ajdovščina / Ur, objave občin Ajdovščina, N. Gorica in Tolmin, 4/1987/ razglašena za etnološki spomenik. Sodi med kvalitetnejše °bjekte nepremične etnološke dediščine na območju občine Ajdovščina oziroma v tip tako "tienovanih kmečkih dvorcev, V sklop domačije sodita še kapelica s fresko in kamniti enoločni most čez potok Skrilšek.
domačija se nahaja na začetku vasi Skrilje, v zaselku ^aličj. Nanjo postanemo pozorni, ko ob glavni cesti, ki Pelje proti jedru vasi. zagledamo daljši dvoriščni zid s kalono in kapelico.
domačija Favetti ima ime po priimku njenih nekdanjih ustnikov. Favettiji so se v Skriljah naselili v drugi Polovici 18. stol.. Kili so premožnejši kmetje. ^red p red zadnji iz te generacije je bil tudi trgovec in *uPan. V času po drugi svetovni vojni, ko je eden od Potomcev odšel v Ameriko, ena je umrla lik pred °ilcem vojne, dva od otrok pa sta umrla že v otroških ^ 1,1 in je na domačiji ostal le eden izmed petih otrok, le-Isl Pa je imel le eno potomko, je pričela domačija Popadati. V začetku leta 1993 je zadnja iz rodu Favetti.
Skrilje 24: Kapelica po adaptaciji, stanje leta 1997. Foto: A. ŠčukoVI.
domačija pa je bila zapuščena že od smrti njenih staršev leta 1985, domačijo prodala. S tem dejanjem seje odprla pot za njeno obnovo. V letu 1995 je novi lastnik s
JSj
■■■■I


Lf.D.
TEMA
Glasnik S.E.D 38/3.4 1998. stran 88
Kkrilje 24: Kapelica, stanje leta 1994. l-oto Šiukovt
strokovno pomočjo Zavoda VNKD Gorica in ob finančni podpori MK. pričel z njeno obnovo. Tako se je odprla pot. da kulturni spomenik ponovno zaživi.
Favettijev rod
Po ustnem izročilu naj bi predniki Favettijev prišli iz Furlanije, Posestvo v Skriljah naj bi pridobili od nekih grofov / ? Pagliaruzzi/.
Ob pregledu knjig (družinske, poročne in krstne) v Župnijskem arhivu v Kamnjah so bili zabeleženi v poročni knjigi trije iz tega rodu. ob poroki hčerke Ane. Ana. njen oče Ludvik in mati Katarina. Osemnajstletna Favetti Ana, rojena 9. 5. 1792, z opombo nobiles -plemenita, se je dne 20. 3, 1810 poročila z devetnajstletnim Andrejem. Kot poročni priči pa sta jima bila zakonca grofa Attems.
V	družinski knjigi je omenjen kasneje še Vincenc Favetti, rojen ¡798 ■ najverjetneje Anin brat. kot lastnik hiše št.l. Takrat seje domačija torej vodila pod hišo št. !.
V	župnijskih knjigah od leta 1800 naprej nam je slika o družini Favetti jasnejša. Ob poroki sta v poročni knjigi vpisana tudi kol novoporočenca Anton Fridreik Favetti. rojen 1843 in Jožefa Zgonik, doma iz Dobrave!;. Anton Favetti je kasneje postal župan. V času svojega županovanja je dal skozi vas zgraditi novo cesto, ki je vplivala na kasnejši razvoj domačije. Stara cesta je bila namreč speljana na zahodni strani domačije Favetti, ob potoku Skrilšek, preko treh mostov. Novo cesto pa so speljali na vzhodni strani domačije, tako daje nova cesta domačijo razpolovila. Tako je na levi strani zdajšnjega cestišča po obsegu nastala domačija kakršna je še danes. Na njeni desni strani "na merišču" pa so ostala gospodarska poslopja (hlevi), ki pa jih danes ni več oziroma so bili do nedavnega vidni le še temelji. O vsem lem nam dokazuje tudi francijscejski kataster iz leta 1873.
Drugi, ki se je ohranil v spominu vaščanov, je bil sin Antona Favellija. Ime mu je bilo Vincenc, rojen leta
1875. Znanje bil kot napreden gospodar. Imel je kmetijsko izobrazbo in kot prvi v vasi je posadil hruškov nasad. Sin Vincenca Favettija, Marijo (1908-1984) pa je bil zadnji iz tega rodu, ki je na domačiji živel.
Domačija Favetti
Domačijo sestavlja več stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki jih glede na razvoj okvirno datiramo od 18. do 20. stol. Še v 19. stol. je bil njen obseg večji, večje bilo hlevov za govejo živino in za prašiče. Po ureditvi nove ceste skozi vas, pa je v osnovi nastala takšna kot jo danes poznamo. Kakšna je bila rast domačije od njenih začetnih zasnov ni podatkov. Na domačiji ni moč najti datacij, nap. na portalih, ki nam bi bih v pomoč. Prav tako ni virov, ki bi natančno pričali o načinu življenja na domačiji. V dragoceno pomoč so nam bile le ustne informacije vaščanov Skrilj in franciscejski kataster. Domačija Favetti ohsega štiri krila (vzhodno, severno, zahodno in južno), ki obdajajo notranje, skoraj pravokotno dvorišče - atrij. Glede na višinske gabarite je enonadstropna s podstrešjem, zahodno krilo pa je še podkleteno. Celota je po namembnosti tako splet gospodarskih kol stanovanjskih prostorov. Prvotno so hili bivalni prostori orientirani na zahodno in deloma na severno stran, spalni pa so bili v nadstropju na jugu. Gospodarska poslopja so bila na južni in vzhodni strani. Nazadnje pa, ko sta tu še živela zadnja iz rodu Favetti. sta se iz prostorov, ki so bili namenjeni bivanju preselila. Preselila sta se v južni trakt, takratno gospodarsko poslopje ter si tu za silo uredila stanovanjske prostore. Vzrok temu je bila prevelika stanovanjska površina, ki je bila namenjena za življenje velike družine. Tudi to domačijo je po preselim, tako kol večino starejših zadela podobna usoda; propadajoča streha, vlažni in odpadajoči omet, predelani prostori (odprtine), odstranjeni kvalitetni arhitektonski elementi...,
Obseg in popis poslopij v izhodnem in severnem krilu
1.	Hlev s senikom
Hlev s senikom je v tlorisu pravokotnik in je z daljšo stranico orientiran na glavno cesto. To gospodarsko poslopje je enonadstropno z mezaninskim delom ter streho na paviljon - trokapnica. Strešni napuič je minimalen s skrlatim strešnim vencem.
2.	Dvoriščni zid s kalono
V nadaljevanju hleva je dvoriščni zid. ki je postavljen tik na glavno vaško komunikacijo. Zidan je iz kamna, ometan in krit s korčno strešico. Sega v višino do
Glasnik S.E.D. 38/3,4 199K, stran 89
TEMA
iE
Približno prve etaže, Tu je tudi glavni vhodni portai -kalona. Kalona je iz obdelanega klesanega kamna, z bazama in sklepnikom. Krila je z dvokapno korčtto strešico, ki sloni na lesenih tramovih. Vhodna vrata v Portalu so dvokrilna. les je obdelan v vzorcu na ribjo kost,
3,	Kapelica
Kapelica je i. eno stranico prislonjenà na gospodarsko Poslopje, z drugo na dvoriščni zid. Oprta je na iz klesanih kamnov (enako kot kalona) sestavljeni pilaster. 2 loki pa povezana na doniačiju. Krita je z dvokapno korčno strešico, v obliki baldahina. V kapelici sta dve niši, v nih pa ostanki fresk. V niši, ki je orientirana na gospodarsko poslopje je freska J. Nepomuka (J. Nepomuk.je eden najbolj znanih zavetnikov mostov) V dmgi niši pa je freska ,>v. Družine.
4.	Kokošnjak, izba
v okviru severnega krila sta še dve manjši gospodarski Poslopij. Prvo je bilo namenjeno kokošnjaku. Značilno zanj je, da je v tlorisu izrazit irikoinik. v nadaljevanju kokošnjakn pa je izba. Vhod v izbo je iz '°Pe. Po ustnem izročilu naj bi ta prosi o r bil namenjen l9di zadnjemu počitku umrlim družinskim članom.
Obseg in popis poslopij v zahodnem krilu
Faladur a- kletjo Vhod v faladur je iz južne strani skozi kamniti portai. [1ortal je pol k rož no zaključen z lepimi kaset i rani m i vrati, Faladur je večji prostor in je bil namenjen spravilu °rodja ¡n predelavi grozdja v vino.
faladurja je vhod v velbaho klet. Klet je sezidana iz °bdelanili kamnitih klad in ima dve obočni kapi. Tla so ,z zbite zemlje, 2- Lopa
^hod v lopo je iz atrija. Danes je vhod širši. Pred Približno dvajsetimi leti so vhod povečali oziroma Odstranili porlal.
V lopi je ohranjel kamniti tlak iz večjih skrl.
Piano nabile Osebno pozornost vzbudi na domačiji piano nobile, ki 8? je med domačini bolj poznan pod imenom "v fgovjrii" / funkcija tega prostora je bila tudi trgovina/, ''oba je v celoti poslikana. Slikarija je po stenah, okrog genskih odprtin, vhodnih vrat in na stropnih tramovih. | ''slikanju motiv vinske trte in grozdja ter vzorci cvetja, arvno prevladuje za obrobo črna barva, za podlago je oker ali svetlo siva, vzorci pa so zelene barve. ; e danes je v tej sobi ohranjeno tudi nekaj starega
'hventarja:
'esçna omara, ki pa ni omara v pravem pomenu besede ''nipak iz nje vodijo lesene stopnice v kletne prostore in -, kantin
Tudi
zunanja stena piano nobile. ki gleda na atrij, ima še
V """Hl |-1LIJ|V U V VI 1V , l\l ^IVULl 1 1(1 UU I). IMIU JV
()niaj opazno poslikavo. V temno sivi ali v črni barvi je °kni Ziirisari horizontalni delilni zidec. Nad uskinu odprtinami je še zarisan profili rani okvir. a tem" okni so v obliki ležečega pravokotnika zarisana še slepa okna.
4. Kuhinja
Levo iz lope pridemo najprej v predprostor. Iz tega prostora pa nato v kuhinjo, v kateri je stalo večje ognjišče z napo, ki je danes demontirano a se ga bo ponovno postavilo. In situ pa sta hranjeni še dve krušni peči.
Obseg in popis poslopij v južnem krilu
L Pritličje
Južno krilo je bilo prvotno namenjeno za gospodarske potrebe. Poicg ¿e prej omenjene štale s senikom je v njenem nadaljevanju najprej bil lako imenovani podveib. To jc bila v bistvu lopa. obokan odprt prehod v atrij domačije. Lopi je sledil prostor za spravilo stelje -steljnik. Zadnji prostor v južnem krilu je bil prvotno namenjen shrambi, kasneje so shrambo spremenili v .svinjak.
Na zunanji fasadi nad lopu, med okni v nadstropju je ohranjena sončna ura. Sončna ura je narisana v okvirju v obliki pokončnega pravokotnika v oker barvi.
Konservatorski program za obnovo domačije
Konservatorski program, narejen januarja 1996. je bil napisan za poirebe adaptacije domačije. V njem so bile podane osnovne smernice glede obnove. Osnovni koncept le tega je bil popraviti vse tiste gradbene napake, ki so bile storjene v preteklosti ter prezenlirati domačijo (v kolikor je bilo to seveda mogoče) tako, kol je bila zasnovana še v začetku 20. stol.. Zahodno krilo s severnim delom domačije se bo prezentiralo v avtentični podobi, tako notranjščina kol zunanjščina. Avtentično pa se že adaptiralo (lela 1996. 1997) stavbna lupina vzhodnega in južnega krila. Notranjščina teh dveh kril se jc tudi tokrat po namembnosti spremenila, ker si lastnik v leni krilu ureja stanovanjske prostore.
Poleti leta 1996 jc bila adaptirana kapelica. Freske v njej restavrirane pomladi 1997. Prav lako je bil v tem času tudi rekonstruiran "podvelb" in nad njim ponovno zarisana sončna ura.
Viri:
Arhiv Župnijskega urada Kam nje:
-Knjige rojstev, porok in smrli od leta 1700 do 1940
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici
-	Popis nepremičnin Goriške pokrajine. Državni tehnični urad Trst, I. 1939. Teh. enota 107
-	Prijava vojne škode za čas po 8.9.1943 Franciscejski kataster iz leta 1873 Dokumentacija Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici
Informatorja:
Saksida Stanko, Skritje 2a. roj. 1915 Valič 1'epe, Skriljc 25. roj. 1920