S A V INI A

DIJAŠKE LEPOSLOVNE IN ZNANSTVENE VAJE.


LETO I.

€. 3 .

1914

4859


SAVINJA. Dijaške leposlovne in znanstvene
vaje.

Id  . k. t«

Lato ls(1914) št. 3 .

Svod  odi n  S emenovr

P 0 M L A D

Pomlad prišla jo s ti himi koraki
ir. oez polje lahno dahnila
in sp e oo sem j o prebudila.

\

Pomlad s koraki tihimi
prišla je tudi k meni v sobico;
prav tiho stopala in mi dahnila
na Šelo je  poljVb» /

Iz  sanj sem planil, gledal ji v oko,
v oko tak milo tak sladko,
ne vera kako paš dolgo'«

Ko so vzravnala j e\in spet odšla

s koraki tihimi in \  mislih

pustila samega me tenkih

sledil sem ji s o-šmi X dokler ni izginila.

In duša moja je zaplavala
in na srce je pala terana noš.

\

Sv oho din Semenovr: P o-HLADNA N O C .

Ha nebu se zvezde leskečejo
in lahao, skrivnostno trepečejo
oez mlado polje gre topel zefir
na zemlji kraljuje mir...

Topoli tam v dalji trepešejo
in v luninem blesku Šepečejo
in lahno, prav lahno se klanjajo,
o norem življenju sanjajo.

Oj o ul bi šlovek pomladno vso noš,
užival njen kras užival nje moŠ.
-Ko njeno bi zrl prelest,
pozabil bi sleherno žgošo bolest.

Sv o b o, d i n S em e no v:

S 0 !! E T

Brco je moje bilo ko poljana
otožna, prazna v zgubani jeseni,
ko se pode nad njo gavrani leni,
cvetov oropana in ižsesana.

A vzdramila se mlada mi poljana,
ko čutila je Tvoj pogled ognjeni,
ko Ti prišla si s zlatimi semeni
oči globoojih se od oceana.

S semeni zlatimi si posejala

poljane mojo in iz nje pognali

so v toplem solncu svoje nežne kali.

In jaz sem zbral te cvetke in j ib, Zola,
poklanjam Tebi v dar, saj vsf so vzklila,
ko Tvoje so ooi me poljubile.

Svobodin Semenov: SONET

Otožen, sam bolan sameva gaj
odeja Žalna, težka ga odeva
in v njem o dajeva’ čuti ni, ne speva
na licih smrti mi igra smehljaj.

Ah, bili dnevi jasni so, nekdaj,
a šli so vsi in pesem ne odmeva
veselo v njem in solnce nanj ne sev«,
innv time težkih sanjali stoče gaj.

A da prek polja pojde vesne dih
tak tih in topel, kakor lahek vzdih
tedaj se tudi gaj iž sanj predrami.

A daleč še je vesna za gorami.

Da pride v zarji, da njen meč goreč
prekolje temo, Čakam ves drhteč.

Svobod in Semenov: POMLAD J E Š: L A

S KOZI GA J E . .

Pomlad je šla skozi gaje
s cvetlicami v mehkih laseh
na licu nje mladem igral je
čaroben, p ritaj en nasmeh.

Pomlad je šla skozi gaje
in pela lahek spev,
do mene, prek mlade poljane
ponesla je sapa odmev.

Pomlad je šla sz:ozi gaje
oznanjala , svetli je dan
in šel sem spomladjo skoz gaje
cvetoče, prek mladih poljana

Svobodin Semenov: S A 5 1 U .

Bila je nedelja, pusta in dolgočasna, kot so vse zimske
nedelje. Sneg je padal v debelih kosmih, mračilo seje. Meetne
svetil ke so zlivale svojo medlo luč po praznih ulicah.

Stopal sem po ozki ulici, zavit v črn plašč,, s klobukom
čez oči. Sneg mi je pršil v lice, bril je leden veter. Jelo me
je zebsti. Domov se nisem še hotel vrniti, pošel mi je petrolej
Tedaj sem se spomnil predmestne krčme, katero smo imenovali dija
ki "  Hades”.

Hitreje sem stopal, d., pridem Čim preje na toplo. Skrbno
sem se ogibal luž, srečal nisem žive duše.

Pred mano je stala krčma, nizka hiša z malimi vrati. Vste-
pil sem. Par trhlih stppnic je držalo navzdol« V prvem hipu ni¬
sem videl v sobi ničesar druzega, kot svetilko visečo na stropu
in obdano z dinom. Težak vzduh je vladal v kremi.

Stopil sem k mizi v kotu, odložil premočeno pelerino in šel
Na mizi je stala luža, v kateri so plavale drobtine.

Prišla je natakarica, mlada ženska, up ali h. lic in čudno se
lesketajočih oči ter vprašala s tihim glasom, česa naj mi pri¬
nese. Naročil sem vrček piva.

Poznal sem natakarico. Pred več leti je stanovala v isti
hiši kot jaz in se preživljala s šivanjem. Naenkrat pa je izgi-

6 o

» » *Š) JG o

. nila, ljudje so govorili nekaj o njej, česar nisem razumel,, Še-

. le pred kratkim sem jo našel v tej krčmi.

. Prinesla je piva, me plašno pogledala in stonila k sosed-

. ni mizi, kjer so kvartali trije delavci, kakor sem sodil po nji-
. hovi obleki. Metali so karte, kleli, pili in porivali s težkim
. delom prisluženi denar po mizi. Najt)olj je vpil mlad mož, ki je
. neprestano zgubljal .Grizel si je nohte in pil , Ona starejša pa
. sta si večkrat pomežikovala in se smehljala.

. Tedaj je planil od mize oni ,ki je  zgubljal in zavpil;

. " Tako, zdaj sem izgubil vse, niti vinarja nimam več. Kaj

. bo porekla moja žena, kako me bodo prosili lačni otroci kruha. n
. Ona dva sta se pa porogljivo zasmejala in dejala:

. " Samo enkrat po poskusimo, morda se sreča obrne. "

.  Zopet so vrgli karte in mladi mož je dobil. Nasmehnil se

. je in rekel:

. " Ne, nočemo še nehati, saj imam še nekaj. " Iz žepa je po-

. tegnil težko srebrno uro s srebrno verižico in jo položi na mi-

zo.

. Igrali so dalje in ura je menjala svojega gospodarja.

. OKoli mize v nasprotnem kotu so se gnetli delavci in pošlu-

. šali govornika z rdečo kravato,ki jim je pravil nekaj o svobo-

. di, bratstvu in enakosti. Poleg njega je sedala debela ženska

. in pila nepretsano. Nekateri so glasno in navdušeno pritrjevali
. govorniku, drugi so mu kimali, tretji ga pa sploh niso posluša-
. li. On pa je mahal z rokami in se ozrl pogosto name z  nezaupnim
. pogledom.

. Še ena miza je bila v sobi. Ob njej sta sedela dva možka

. in dve ženski. Uganjali so nespodobne šale, se glasno krohota-
. li, pili žganje in kadili.

. Ob tej mizi je stalo šestletno, šibko dekletce in se ozi-

. ralo zveaavo v goste. Bila je to hčerka natakarice. Ko sem po¬
mislil, kaj bo žnjo Čez nekaj let, me je zabolelo v srcu in zajokal
. bi bil...

. Natakarica je prisedla k meni in vprašala, kako se mi godi.

. " Hvala lepa, zadCvoljen sem. Kako pa vi, če smem vpraša-

. ti? "

. " Saj sami vidite. " Otožno se je nasmehnila.

. Pri nasprotni mizi je zavpil nekdo s surovim glasom:

" Ančka! "

. Zdrznila se je in odhitela s plahimi koraki.

. Dvigni las era se, vrgel na mizo d vaj setico , ogrnil plašč in

. stopil k vratom. Še enkrat sem se ozrl in videl natakarico sre-
. di treh kvartopircev. Pomignila mi je v slovo.

. Poželjivo sem srkal sveži zrak. Snežilo je še vedno. Glo-

. boko sem s® oddahnil in stopal hitreje proti domu.

. Srce mi je bilo težko,ker zrl sem v odprto žrelo življenja

in. videl vso njegovo ostudnost, da ras je streslo po telesu. „

r*..

Svobodin Semenov:

K  A Til H

Stara Brežanka sloni ob oknu in zre v viharno.noč. Locle.ua
zrna trkajo ob šipe, burja brije , da škriplje in ječi s slano
krita streha B.ežaaovine. Svetli bliski švigajo skozi temo in
razsvetljujejo strmo pobočje, da'se vidi celo streha Tomaževe
krčme tam doli v globini, Jezno buči grom, bobni na. šodnji dah.

Stara Brežanka gloda v orno noč in kadar se zasveti, zave¬
ži in se prekriža:

" Bog in sveti križ božji! tt

Tam v Kotu njene sobe trepeče pred kipom Harije medel pla¬
menček, umira in zopet vzplapola,. . 'Zteglo. smrčanje se Čuje s
peči, ura na steni tiktaka enakomerno.. .

Zablisne st, svetlo postane kakor po anevi. Treščilo je'v
stoletno lipo pred kočo, Zabobni, ’ da šklepečejo šipe ih sv pre¬
strašena Brežanka umakne od okna.'

Mladi Brežan na peči se vzdrami in zamrmra kakor v sanjah:

" Kako pozno je? "

" Ravno je odbilo deset. Glej , nevihta je , da take' Že dol¬
go ne pomnim. Treščilo je’v našo lipo..."

" Deset, ni Še pozno» Včeraj sera obljubil Tomažu, da pri¬
dem , da se zgovoriva o nečem važnem. Kmalu se vrnem. "

" Kaj vendar misliš Tine? Ne .hodi sedaj ob tej nevihti,
ko lije kakor iz škafa, ne puščaj me same, ”

" E j mati, ne bojte se, nič žalega sc ne zgodi 'ne Vara in
ne meni. Ali imate morda kak denar, rabil bi?!"

" ličkaj malega imam, pa potrebujem. Prihodnji teden je sej-v
pri svetem S t e f anu, mo ram tj a, "

" Fe govorite veliko, mudi se mi. Dajte vra&j kaj malega. "

" Glej,Tine, težka je z denarjem. "

" Pa pojdem v Ameriko , kjer grabijo zlato kar z' rokami,
saj mi je pravil nekoč Tomaž. Vendar nisem več otrok, da mi še
denarja zaupate. Prav rus, v Ameriko pojdem."

H  Tine, saj ti dam, le 6 Ameriki ne govori. Koliko bi pa
rad? "

" Ge je več, boljši je! "

Stara Brežanka seže pod vzglavje svoje postelje in privle-

te? "

33

če s svojini! koščenimi .prsti nogavico , se£e v njo in vzame iz
nje goldinar o

" Glej Tine, dam ti ga, a ne zapravi ga lahkomiselno. Tež¬
ko je pri slušen o ■"

Mladi Brešan zleze -š peči, zazeha, vzame goldinar in ogrne
kaminolo:

" Lahko noo, mati! "

Vrata se zapro za njim in objame ga 'burna noč.

Stara Brežanka v silili ob oknu in zre v noč,-. Zunaj lije dež,
zablisne se včasih Cuj e,se.kako pruska dež ob kočo in teče voda.
jo jarku v globino. Brežanka premišljuje svojega sina in srce jo
boli« Zadnje čase je postal mrzel proti njej. In tega je kriva
hči krčmarja Tomaža, Pepca, ki ni na nič kaj dobrem glasu. Tej
nosi njen sin Tine krvavo zasluženi denar, Ljudje se 2 e
za Tinetom in šepečejo tajne, težke besede. Mater boli
upa ga posvariti, kajti n j eno srce je premehko.

ozirajo
to, a ne

Pred kipom

Marije kleči starka, skozi njene tanke pr¬

ste polzij e debele jagode rožnega venca in ustnice ji šepečejo:

" I. preobrni mi sina, da postane tak, kot je bil pre j e,pri¬
pelji ga na prava pota« OešČena si Marija ..."

Medel plamenček tam v kotu se bojuje s temo in umira, zu¬
naj lije dež . 0  .

Gojko:

NOCOJ

tak mehko,
mi z vrta

Ncoj mi spet struno
otožno done,
nocoj tak opojno
cvetice dehte,
pritajeno, tak čudovito
topo?i Šume«««

A kaj mi nocoj mar topolo 1
oj , naj le sume -
saj dane s Ti si pri meni
prelestno dekle’

34

• <• o >>

Go,;.-: o

P 0 M L A D

r  n

I S L A

Pomlad prišla si, zlato sc-lnce sije
zavela sapica je gorka mlada
ozelenela hrib sta in livada
povsod življenje iz narave klije.

Pomlad, razgnala vse si mjgledije
ki pela jih je, zima gostobrada
ih gozd že petja tiČic veo ne st
iz tebe vse živij ej e novo pije

Pomlad, ti, ki si slavcu pesni vlila
k življenju novemu vzbudila svet,
v zeleni soSni vrt ga prerodila.

in posadila v njem pri cvetu cvet'
meni nov si svet razkrila,

v  meni je - poet«

Ti, tudi

s teboj se vzdramili

Go .i ko

GOSPODOV‘PAN

Ves prazničen je zopet vstal
Gospodov dan ves lep, svetal
in zvon doni Srez hrib in plan,
ker danes je Gospodov dan.

In zvon doni .. iz vseh vasi
pobožno ljudstvo že hiti,
saj danes je Gospodov dan. -

Le zvoni zvon, naj zvok glasan
razlega se Srez hrib in plan. -
Saj danes lep, ves zlat, krasan
nam vstal je naš ži^ljenski dan.

35

* ?

f

*>  ® • f

•»

*

s

o

7

#'

e

t>

fl

»

I*

fr

o

o

Gojko: VRTA ,T E N J E J

, tX" ■■• ■ ■.'"■•'■■ : r: ■" ; ' ; '

Glej , Velika noč!

Ne Čutiš njenega diha

tako skrivnostnega, opojnega?

Na mladi poljani je novo življenje,
kako se raauje svečanega \neva!

Iz polja, iz njive kipi, izpuhteva
po solncu hrepenenje.

In žarki zlato in srebro že kujejo,
da polja in travnike z njim obsujejo.

Pa cvetka za cvetko se drami, se vzbuja . ,
in tam na pobočju trobentice prve
veselo že o robi j o in oznanjujejo:

"  Pomlad - aleluja! " ~

In vedno ko v sapi se veje zazibljejo
in ko se vrhovi sumeč pripogibljejo,
ne Čuješ' akordov'visokih in svetih :

w  Pomlad - aleluja! ”

Ir. z  grude puhteče se v jutranji zrak
dviguje škrjanec in spev se krepak
■ glasi : Aleluja! "

In ta melodija se spaja se zgrinja,
in širi in rase in polno doni -
v daljavi pomladni tiho izginja
in nežno, ko pesmica vil, izzveni.

Glej ,  Velika noč..!

Ne Čutiš njenega &iha
tako svečsnega, opojnega?

Skoz gaj gre ta dih in skrivnosten Šelest
ti pravi tako čudovito povest
o v s t zaj  enj u . o

a £*-


d"

Ki'

9

*

V
O

Tj

6

ft

O

O

V

o

o

0

<1  .

ti

t» v

o

o

n


e

36

Gojko:

SOCIDE X 0

Kadar mrak objame zemljo,
kadar vse počiva,
kadar bajke si šepeče
polje, log in njiva,
kadar na poljani cvetke
nagnejo glavice
in jim biserna rosice
okrasijo lice,
kadar luna polzaspana
za oblaki sanja,
jaz pa sam slonim ob oknu
žalosten, brez spanja:

Takrat bi preklal tančico,
ki zemljo odeva
in obsut od žarkov zlatih
k tebi stopil deva, -

Alj a Van jev

IB J?

.A

J


■*f ..

Tam v dalja, glej, je meč  vzplamtel!

- Pozdravljen., .Jurji naš junaki
Pozdbeavlja te pomladi svet vesel,.

V bridkosti dom

- pa ni je luči
in ne pomladi..

A vendar veliki naa £von z
že klerika ; Velika noči

Mladik in cvetja nosi Ti j«
kristjan vesel, rešitelj
S škr janškom raladim se
ponosni! -

Popotnik samcat zavzet je ■postal,
ozrl se v boli je neznosni
in solncu svetlem®* pogled p«

«p


*>  :•# ffi .<+  # , +  ■ *

* +

le o v dalje plava glas oznanjujoč:

" Velita no5! "

- " Velika noč? ” - čez mirno tiho plan
je splaval krik v vesel pomladni dan
" Velika noč? " ..

V bridkosti ddm -
pa ni je luči
ni ee pomladi! . .

A ouj tam veliki zvon
pošilja že glas tresoč:
" Ti sveta Velika noč!

Le pridi dan vstajenja
glej mi te čakamo
oj, velika noč! -

i' i-<

n _

■:0

Ivan Cirilov

Zemljo pokriva tihi' mrak
narava vsa že sladko spi
skrivnostno mi sumij a potok
in slavec pešemco dr;obi.

Ivan Cirilov

TIHL

P. A K U .

A jaz oh oknu sam slonim
poslušam pevca poznega
v samoti tihi koprnim
po Tebi samo ljubica.

S E 'E N K R A T .

Enkrat še vsesal bi se v Tvoje oko
enkrat še posegel Ti v mehko roko,

in stisnil na prsi svoje bi te rad
ti lujbica tnoja - , samo še enkrat,

da čutil bi ako Ti gorko srce
ko svoje dni, bije še danes zame.

38 '

f  A

rt'

jy

S,

K

V

T/

LISTEK

ca.

GOSPODIN PRANJ
( ocena )

Lep Književni dan nam je poklonila letos
šest Knjig nad 96 pol. Veljajo štiri krone,

Slovenska Mati-
za dijake dve.

Banalno nizka cena’ Lijaki naj pokažejo svojo hvaležnost

j im

L u
omogo

Sloven¬
ja tako ceno nabavo vsakoletnih publi-

ncvih 5lž

ski Matici, ki

kačij, s tem , da ji poskušajo pridobiti kar naj
nov zlasti med narodom.

Najlepša in najobširnejšu knjiga, ki je izšla letos v Slo¬
venski Matici je Po dl im barskega  ( Pr. Maslja) v ro¬
man - jaz bi ga uvrstil med novele - " Gospodin Pranjo La
par let sem je vladala v slovenski lepi. književnosti suša. Za¬
torej moramo tem topij e pozdravljati to krasno, svežo, vsebinsko
velezanimivo knjigo vodečo nas na solnčni jug, ki je, upamo,

Sasa nasitila

tudi lačne in žejne slovenske kritike za nekaj

m

VSc

In

in

ka do-
tak vesel
pa Slo-

po knji-

em

napojila. Pri nas Slovencih, ki smo majhen narod, je
bra leposlovna knjiga vesel dan v naši književnosti,
dan sta nam letos napravila g. pisatelj Podiimbarski
venska Matica z romanom " Gcf spodi rt Pranj o " .

Poln dvoma in radovednega pričakovanja sem s
gi, ugibajoč, da li pač doseže svoj smoter, ali ne. Toda čim
preči tal prvo poglavje mi je izginil ves dvom in čim bolj sem
seutapljal v čitanje, tem bolj se mi je jasnilo lice. Slednjič
sera se zdramil in iz dna prsi se mi je izvil globok vzdih - kras
na knjiga! - .

Smoter knjiga je prozoren: naslikati žalostne razmere,
ki so vladale v Bosni neposredno po okupaciji, pokazati čitatel-
ju življenje, običaje, značaj in dušo  naših jugo¬
slovanskih bratov, kar se je pisatelju izvrstno posrečilo. Na¬
slikal nam je Bošnjake kot nadarjeno, odkritosrčno, samozavest¬
no, svobodoljubno, da celo uporno ljudstvo.

Glavni junak romana, inženir Franjo Vilar, ( to je pisa¬
telj sam ) ali kakor so ga zvali Bošnjaki - " Gospodin Pranjo "

- se iz svoje odkritosrčne ljubezni do naroda in iz pravicoljub-
nosti pri vsaki priliki zavzema za svoje drvarje in za ubogo
ljudstvo, kateremu se splošno prikupi, izgubi pa ravno radi te-
guoje " popularnosti " kot žrtev " javnega rimanja " tuzlanskih
” kulturonoscev ” svojo državno službo in oblasti ga izženo iz
Bosne. Njegovo izvoljenko nam riše pisatelj kot tiho, vdano in
v  / ( umetniško nadarjeno hčer hercegovskega Krasa. Selo simpatična .

sta čitatelju uporni Joviča Miloševič in vrla narodnjaki«j a sta-
y \V  ra Bajičevka. V Bobojedcu " 'bednem katoliku " pa nam kaže pisa-



*!7K ^

39

,r j 11

Vi

tr~&7

ji

MU



$ Ati



(S&&-

r

telj sebičnega Bošnjaka, ki porabi vsako priliko, da izvabi de¬
narja od dobrotljivega in radodarnega gospodina Franja.

Ves roman je prepleten z neštevilnimi krasnimi bosenski¬
mi prislovicami in pesnimi, ki krasijo celo knjigo lik pisane
cvetke zeleno ravan. Jezik je krepak in bogat, tu pa tam se šo¬
piri kaka lahko umljiva srbohrvatska beseda med vsvojemi sloven¬
skimi sestrami, kar pa slovenskega 5itatelja prav ni§ ne moti.
Slog sicer ni tako fino, elegantno in umetniško izklesan, kako
smo ga navajeni pri kakem Cankarju, toda pri vsej svoji pripro-
stosti je zelo prijeten. Podlimbarski je realist starejše stru¬
je - torej ga ne smemo prištevati med slovenske moderne - in kot
tak ne polaga toliko važnosti na umetniško izdelan in baročno
nakiSen slog, kakor na zdravo stvarno vsebino. Knjigo toplo pri¬
poročamo vsem.čitatsljem in ljubiteljem lepe slovenske knjige.

Braslav Vitogoj.

Izšel je pred kratkim pri L. Schweutnerju v Ljubljani ro¬
man " Kon trol or  f'  krobar " od dr. Kraigher j a , li je spisal tudi
priznano dramo "školjka Knjiga obsega nad 600 strani in sta¬
ne nevezana 8 K, vezana 10 K.

B. V.

V prihodnjem broju Savinje priobčimo ocene Kontrolorja
škrobarja, Slovenske Bibliografije, Mencingerjevih Zbranih spi¬
sov II, zvezek in Tekme ( Funtek ).

B. V.

40