ZGODOVINS ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИРЧ ЖУРНАЛ -̂ US7Vè» k ^ S U N ^ leto 1979 letnik 33 Zgodovinski časopis, Ljubljana, 33, 1979, številka 2, strani 201—372 ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ UDK UDC 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 1. 8. 1979. Izdajateljski svet: Lado Ambrožič mL, dr. Marjan Britovšek, dr. Tone Ferenc (predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, Darja Mihelič (tajnica), Drago No­ vak, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, dr. Tone Zorn, dr. Fran Zwitter Prevodi: Zunanja oprema: Upravnik revije: Lidija Berden (angleščina), mag. Boris Gombač in dr. Karel Siškovič (italijanščina), dr. Jaromir Beran, dr. Jože Maček in Madita Šetinc (nemščina), Janez Zor (ruščina) Neta Zwitter Franci Matičič Sedež uredništva in uprave: Pedagoško-znanstvena enota za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22 121, int. 209 Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirata: Tisk: Naklada: za nečlane in ustanove 400 din, za društvene člane 220 din, za društvene člane-upokojence 165 din, za društvene člane- študente 110 din Cena te številke v prosti prodaji je 130 din. Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tiskarna »Slovenija«, Ljubljana, april 1980 1500 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 33, LETO 1979, ŠTEVILKA 2 KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ RAZPRAVE — STUDIES — CTATbH Janko P I e t e r s k i , O nekaterih vprašanjih slovenske politične zgodovine v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno 203—220 On Some Questions of the Political History of the Slovenes in the Decade Before the World War I O некотормх вопросах словенскои политическои истории за последнее деслтилетие до Первои мировои BOHHI»I . Vasilij M e l i k , Demokratizacija volilnega sistema (1907) in njeni učinki 221—227 Democratization of the Electoral System (1907) and its Effects Демократизацил избирателБнои системм (1907 г.) и ее резулктатм Avguštin M a l l e , Iz politične zgodovine koroških Slovencev 1905—1914 229—246 The Political History of the Carinthian Slovenes in 1905—1914 Из политическои истории каринтииских словенцев за гг. 1905—1914 Boris G o m b a č , Slovenska politika v Trstu v desetletju pred prvo svetovno vojno 247—261 The Slovene Policy in Triest During the Decade Before the World War I Словенскан политика в Триесте за деситилетие до Первои мировои BOHHW Luka S i e n č n i k , Janko P I e t e r s k i , Janez S t e r g a r , Fran Z w i t t e r , Razprava o vprašanjih slovenske zgodovine 1904—1914 263—266 Discussion About the Problems of the Slovene History 1904—1914 Дискуссин no вопросам словенскои истории 1904—1914 Karel Š i š k o v i č , Beneška Slovenija 1866—1918 , 267—280 The Venetian Slovenia 1866—1918 Венецианскан Словенил 1866—1918 Fran Z w i t t e r , Jaromir B e r a n , Vasilij M e 1 i k , Karel Š i š k o v i č , Razprava o Beneški Sloveniji v letu 1866 281—282 Discussion About the Venetian Slovenia In the Year 1866 Дискуссил no вопросам Венецианскои Словении в г. 1866 Jaromir В e r a n : Plebiscit in razmejitev v Benečiji (1866 in 1867) :.... 283—297 On the 1866 Plebiscite in Venete and Delimitation in 1866 and 1867 Плебисцит и разграничение в Венецианскои Словении (1866 и 1867) Jože M a č e k , Zgodovinski pogled na varstvo naravnega okolja 299—309 Protection of the Natural Environment from the Historical Point of View Историческии взгллд на сохранение природнои средш Štefan T r o j a r , Nekaj didaktičnih izhodišč pri zgodovinski obravnavi gospodarsko- socialnih vsebin 311—316 Some Didactic Starting-Points for the Lessons of History from the Socio-Economie Point of View HeKOTopbie дидактические отправнме точки в историческом обсуждении зко- номическо-социшњного содержанин ZAPISI — NOTES — ЗАМЕТКИ Trije zaslužni člani Zgodovinskega društva za Slovenijo (dr. Pavle Blaznik, dr. France Skerl, prof. Bogo Teply) 317—318 Three Deserving Members of the Historical Society of Slovenia (Dr. Pavle Blaznik, Dr. France Škerl, Prof. Bogo Teply) Три почетнмх члена Исторического обгдества Словении (др Павле Блазник, др Франце Шкерл, проф. Бого Теплм) Janko P r u n k , FranceŠkerl — sedemdesetletnik 319—321 , France Škerl — Septagenarian Семвдеснт лет co дна рождениа Франце Шкерла Nataša S t e r g a r , Bibliografija dr. Franceta Škerla 322—326 Bibliography of Dr. France Škerl Библиографии др Франце Шкерла KONGRESI IN SIMPOZIJI — CONGRESSES AND SYMPOSIA — CbE3flbI И СИМПОЗИУММ Tone Z o r n , Dvanajsto zasedanje jugoslovansko-češkoslovaške zgodovinske komisije .... 327—329 The Twelfth Session of the Yugoslav-Czechoslovakian Historical Commission Двенадцатое заседание нзгославо-чехословацкои историческои комиссии Ignacij V o j e , Proslava in posvetovanje ob sedemstoletnici dubrovniškega arhiva in arhivske službe Jugoslavije .: 33()—333 Celebration and Conference on the Seventh Centenary of the Dubrovnik Archives and the Archive Service in Yugoslavia Празднование и совешание no поводу семисотлетии дубровницкого архива и архивнои службм ЈОгославии OCENE IN POROČILA— BOOK REVIEWS AND REPORTS— РЕЦЕНЗИИ И OB30Pbl ĐurdicaPetrović,DubrovačkooružjeuXlVveku(Vasko S i m o n i t i) 335 Bartholomaei Arnoldi de Usingen O.S.A. Responsio contra Apologiam Philippi Melan- chthonis: ur. Primož Simoniti (Branko R e i s p) 335—336 GligorStanojevič. Srbija u vreme bečkog rata 1683— 1699 ( Ignacij V o j e ) 336—338 Jože Stabej, Kruh ubogih. Kulturnozgodovinski in jezikovni načrt zgodovine krompirja na Slovenskem (Stane G r a n d a) 338—339 Ivan Mohorič, Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem (Jože Š o r n ) 339—344 Carole Rogel, The Slovenes and Yugoslavism 1890-1914 (Janez S t e r gar) 344—346 Tamara Pečar, Die Stellung der Slowenischen Landesregierung zum Land Kärnten 1918— 192()(Tone Z o r n ) 346—348 Hansjoachim W. Koch, Derdeutsche Bürgerkrieg (Tone Z o r n ) 348 Das Juliabkommen von l936(Tone Z o r n ) 348—349 Irena Reuter-Hendrichs, Jugoslawische Aussenpolitik 1948—1968 (Marjeta C a m p a ) . . . . 349—350 BIBLIOGRAFIJA — BIBLIOGRAPHY — БИБЛИОГРАФИИ Nataša S t e r g a r — Miloš R y b â f — Olga J a n š a - Z o r n — Mara M e r v i č — Nataša K a n d u s , Nove tuje historične publikacije v osrednjih ljubljanskih knjižnicah v letu 1978 351—372 New Foreign Publications on History in Central Libraries of Ljubljana in 1978 HoBbie иностраннше историческме издании в uenTpajibHbix лк>блианских би- блиотеках в 1978-ом году IZVLEČKI — SYNOPSES — PE3IOME Izvlečki razprav v Zgodovinskem časopisu 33. 1979,2 V,—VIII. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 2 . 203—220 203 J a n k o P l e t e r s k i O N E K A T E R I H VPRAŠANJIH SLOVENSKE POLITIČNE ZGODOVINE V ZADNJEM D E S E T L E T J U PRED PRVO SVETOVNO VOJNO Predavanje na 19. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Maribor 27. 9.—1. 10. 1978 Gre za burno desetletje, ki ga moremo kot neko posebno poglavje zgo­ dovinskega procesa ugotoviti v mednarodnem, v avstroogrskem in v slo­ venskem merilu. Popolnoma očitno je to glede njegovega konca, saj to je prva svetovna vojna. Začetek periode je kajpada neprimerno manj jasen, a vendar ugotovljiv. To je desetletje največjega razmaha imperializma kot svetovnega sistema, ki prav leta 1905 rodi tudi že prvo vojno za novo delitev imperialistične posesti, v katero je zapletena neka evropska velika impe­ rialistična država, t. j . rusko-japonska vojna. Ruska revolucija, ki se je še istega ieta razvnela ob porazu Rusije v tej vojni, ni skušala rešiti le vpra­ šanja absolutizma, marveč je že naznanjala tudi revolucionarno zanikanje imperializma samega.4 Odmevi te revolucije so znano dejstvo.1 Vplivali so tudi na dogajanje v Avstro-Ogrski. Tu se državnim vrhovom, ki stoje na stališču dualizma, posreči prav na začetku našega desetletja stišati krizo tega sistema, posreči se jim ugnati madžarsko meščansko opozicijo in jo pripeljati na stališča oportunizma vladajočih. Nekakšen postranski rezultat pa je tisto, kar pomeni pravzaprav najpomembnejše sistemsko reformno dejanje, ki ga je Avstrija bila še zmožna tja do svojega konca, namreč volilna reforma za državni zbor, uvedba splošne in enake volilne pravice za moško prebivalstvo. Sledi nekaj let parlamentarnega optimizma, ki ga podpira zlasti delavska stranka. V-zvezi s tem zavlada zatišje v njeni zu­ naj parlamentarni dejavnosti, zatišje tudi v vodenju delavskih gospodar­ skih bojev. Po zadnjih državnozborskih volitvah 1911 ta optimizem naglo upada. Tô razočaranje pa se pri delavski stranki še ne prebije do spo­ znanja, da pravega boja za demokratizacijo države in odnosov v njej, zlasti tudi nacionalnih, ni mogoče ne začeti ne uspešno voditi brez direktnega boja proti nemško-avstro-ogrskemu imperializmu. To se pokaže tudi ob mednarodnih krizah, ki jih ta imperializem izziva: ob aneksijski 1908/1909 in balkanski 1912/1913, ko se pokaže nezadostnost platoničnega antimilita­ rizma in nerevolucionarnega pacifizma. Ti dve krizi še posebej postavita v prvo vrsto jugoslovansko in s tem tudi slovensko vprašanje. O zadnjem desetletju kot o posebni periodi govori tudi gospodarska zgodovina. Avstrij­ ski avtorji pišejo, da je to v gospodarskem pogledu bilo najsrečnejše de­ setletje dvojne monarhije. Za Slovence je to trditev treba jemati z velikim pridržkom, čeprav tudi na njihovem ozemlju v tem času industrializacija nedvomno napreduje, kar se očituje v dejstvu, da se delež agrarnega pre­ bivalstva zdaj krči ravno pri Slovencih relativno najhitreje med vsemi na­ rodi avstrijske državne polovice.2 Nerešeni ostajajo trije veliki problemi narodnogospodarskega razvoja: agrarna kriza je še vedno silovita,3 razlika 1 Odmev na Slovenskem obravnava, deloma s posegom ludi v čas svetovne vojne, Dušan Kermavner, Slovenska publicistika in prva ruska revolucija (Ljubljana 1960). 2 Fran Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od 18. stoletja do današnjih dni (Ljubljana 1936). — Janko Pleterski, Položaj Slovencev pred prvo svetovno vojno; v: Jugoslovenski narodi pred prvi svetski rat (Beograd 1967). 3 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. I. zv. Agrarno gospo­ darstvo (Ljubljana 1970). Zlasti poglavji Kolonizacija in populacija ter Gospodarski obrat kmetije. 204 - J- PLETERSKI: DESETLETJE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO med slovenskim ozemljem kot nezadostno razvitim in pa med tradicionalno industrijskimi področji monarhije se ne manjša, temveč celo poglablja,4 na Slovenskem najširše prevladuje kapital, ki je doma v tujini in ki odvaja presežno delo slovenskih delavcev drugam.5 Brez pospeševalnega dejavnika lastne državnosti, ki je nujen celo za najrazvitejše meščanske družbe, slo­ venski narod nima izgledov za tisti hitrejši gospodarski razvoj, na podlagi plodov lastnega dela, ki mu utegne zagotoviti prihodnost. Ravno na tem področju, kot tudi na področju odpora imperializmu, se z vedno večjim po­ udarkom odpira vprašanje razmerja med delavskim in narodnim gibanjem. Socializem se vedno očitneje kaže kot rešitev problema malega naroda. To prepričanje pa še nikakor ni prevladujoče, med drugim tudi zato ne, ker socialdemokratska stranka sama omenjenega razmerja še ni učinkovito opredelila. Zato prevladuje malodušje, ki se kaže bodisi v neoilirizmu, ki ga ugotavljamo zelo močno v vseh treh slovenskih političnih taborih,6 bodisi že kar v izjavah kakor je tista Izidorja Cankarja iz zaključnega, predsara- jevskega časa, ko je pisal o »sedanji agoniji našega naroda«.7 Pritisk imperializma se na Slovenskem kaže predvsem v obliki okrep­ ljenega germanizacijskega pritiska, v prvi vrsti na Koroškem in štajerskem, pa tudi v obliki nasilja nad znamenji narodnega odpora. Nekakšen uvod so dogodki v Domžalah 1.1905, najvidnejši so septembrski dogodki 1.1908 v Ljubljani; do nedavna manj znani pa so slovenski odpor in represalije ob delni mobilizaciji v času balkanske krize 1912/1913, ki zajamejo malo- dane vse slovensko ozemlje od Gorice do Maribora in Slovenskih Goric." Drugi imperializem, katerega pritisk pogojuje slovensko politiko tega de­ setletja tako močno, da je brez njega sploh ne bi mogli prav razumeti, je italijanski imperializem. Prav ob začetku tega desetletja vidimo, kako se v zvezi s Trstom, Slovenskim Primorjem in Istro zadnjič na političnem pri­ zorišču prikaže stari, garibaldinski, levoliberalni iredentizem, a le zato, da bi izkazal, da Slovencev kot političnega subjekta ne upošteva in da se tudi on v boju proti Avstriji trudi za državno delitev slovenskega ozemlja.9 Ne­ posredno za njim prevlada na tem prizorišču moderni imperializem Italije, ki so mu gesla iredentizma le še orodje nadaljnjega prodiranja na vzhodno jadransko obalo, na Balkan.10 Specifičnost slovenske politične zgodovine tega desetletja je zmago­ slavje klerikalizma na Kranjskem kot sad njegove dolgoročne politične, organizacijske, socialne, gospodarske in narodnopolitične akcije, sad, ki ga je bilo mogoče utrgati ob izvršeni demokratizaciji volilnih redov.11 Slovenski klerikalizem ob tem uveljavlja svojo namero postati vseljudsko in s tem edino pravo slovensko gibanje, reorganizira se v Vseslovensko ljudsko stran- 4 Die Habsburgermonarchie 1848—1918. Bd. I. Die wirtschaftliche Entwicklung (Wien 1973). Bogo Grafenauer, Slovenija—Gospodarstvo; v: Enciklopedija Jugoslavije VII (Zagreb 1968V — t e r d o Gestnn, Oris gospodarstva na Slovenskem v- prvem obdobju kapitalizma; v: Kronika 17 (1963). — Jože Sorn, Nacionalno poreklo velikega kapitala v industriji, rudarstvu in bančništvu na slovenskem ozemlju; v: Jugbslovenski lstorijski časopis 8 (1969). 6 Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903—1914; v: Jugoslovenski narodi pred prvi svetski rat (Beograd 1967). Ponatis v knjigi istega avtorja: Slovenci in jugoslovanska skupnost (Maribor ' Izidor Cankar v: Dom in svet (1914), 126—7. Cit. po: Fr. Maslja — Podlimbarskega Zbrani spisi IV. zv., Gospodin Franjo I. del (Ljubljana 1931) XIII . s Janko PletersU, Avstrija in Slovenci leta 1912—1913; v: Kronika 23 (1975) 110—120. 9 Janko Pleterškl, Politika »novog kursa«, jadranski kompromis i Slovenci; v: Jugoslovenski isto- rijski časopis 14 (1975) 49—88. 10 Oko Trsta (Beograd 1945). — Slovensko Primorje in Istra (Beograd 1953). — Italijansko-jugoslo- venske teze za istorljske tekstove; v: Jugoslovenski istorijski časopis (Beograd 1977) br. 3—4, 85—124. — Dragovan Sepie, Talijanski iredentizam na Jadranu. Konstante i transformacije; v: Časopis za suvremenu povijest 7 (Zagreb 1975) 5—32. — Renato Monteleone, Irredentismo; v: Il mondo contemporaneo vol. I: Storm d'Italia — 2. 573—583 in 910—922. 11 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861—1918 (Ljubljana 1965); zlasti pogl. Presled volilne zgo­ dovine, 203—306. " ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 205 ko, zunaj katere ostaja le še Trst z Istro.12 Goriška je še bojno področje, povsod drugod pa se zdi slovenski liberalizem brez malega ugnan. Drugače je seveda z nemškim ali nemškutarskim liberalizmom na Koroškem in šta- i Grškem. - Slovenski liberalni tabor, v katerega bilanco je v končni vsoti treba všteti tudi rezultate, ki jih je dalo gibanje narodnoradikalnih študentov in deloma celo gibanje narodnorevolucionarne mladine,13 se more klerika­ lizmu le šibko upirati. Njegova domena je kultura v ožjem smislu, čeprav najpomembnejšega pojava, slovenske moderne, ni mogoče prišteti kaki stranki. Svobodomiselnost je veliko širše obeležje kot pa zgolj liberalno- strankarsko. Ustvarjalnost liberalnega tabora je plodna zunaj Kranjske, v narodnostno mešanih mestih, v katerih ustavlja asimilacijo in ustaljuje navzočnost slovenskega meščanskega in v širšem smislu mestnega življa. Trst, Gorica, Celje, nekoliko tudi Maribor, postajajo mejniki v Županči­ čevem smislu.14 šibki poskus prav v tem desetletju na Koroškem, da bi nemškutarstvu v tej deželi končno zoperstavili alternativo slovenskega liberalizma, je obtičal v prepoznih začetkih.15 Kot posebna zavora se za pobudo slovenskega liberalnega tabora na tipično njegovem, na nacional­ nem področju, prav ob začetku desetletja pokaže negativna izkušnja z »no­ vim kurzom« hrvatske politike, ki sicer velja kot jugoslovanski, ki pa Slovence izpušča iz svojega računa in ki skuša mimo njih dogovoriti teri­ torialni kompromis z iredentisti v Italiji.16 S tem je slovenski liberalni tabor ne le potrjen v usmeritvi k reformi Avstrije, marveč je tudi onemogočen kot nosilec jugoslovanskih političnih povezav. V času balkanske krize, ko mu hrvatsko srbska koalicija odkloni vabilo na jugoslovanski sestanek v Trstu, se to še enkrat potrdi.17 Tako se liberalni tabor v aneksijski krizi pridruži trialistični iniciativi slovenskega klerikalizma, kljub poskusu tedaj še zunaj stranke stoječega Gregorja žerjava opredeliti samostojen malo- jugoslovanski program.18 Konservativni značaj liberalne stranke na Kranj­ skem je tako utrjen, njegova vehementna odklonitev narodnorevolucio­ narne mladine pa razumljivejša. Ena izmed pomembnih idej, ki se rodi med liberalnimi politiki prav v času polemike z »novim kurzom« kot subduali- stičnim t. j . državno mejo med avstrijskimi in ogrskimi deželami prizna- vajočim konceptom, je zamisel dr. Henrika Turne o rešitvi slovenskega in jugoslovanskega vprašanja v širši državni skupnosti narodov Avstrije, Po- donavja in Balkana.19 To je ideja, ki z dr. Turno preide v krog slovenskih socialdemokratov in v tem krogu torej ni avstromarksističnega izvora. Iniciativnost klerikalnega tabora v narodnem vprašanju, zasnovana že ob koncu prejšnjega stoletja, se je v teh razmerah še bolj uveljavljala. Omenili smo že trialistično akcijo, ki jo je ta tabor začel v času aneksije 13 Drago Kladnik, Prcosnova Katoliške narodne stranke v Slovensko ljudsko stranko I. 1905 (semi­ narsko delo, FF 1978). 13 Ernest Turk, Značilnosti preporodovskega gibanja na Slovenskem v zadnjih dveh letih pred prvo svetovno vojno; v: Razprave SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede 5: Hauntmanov zbornik (Ljubljana Ì966) 391—418. — Preporodovci proti Avstriji, ur . Adolf Ponikvar (Ljubljana 1970). 14 Dušan Kermavncr, Slovenske stranke v volilnoreformni situaciji in narodnostna politika sloven- ske socialne demokracije v 1. 1905—07; v: Novi svet VII (Ljubljana 1952) 253—262, 341—351, 449—463^ — Fran Zwitter, Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike, ZC 1» (1964) 75—153. — Isti, Etnične in družbene osnove koroškega vprašanja; v: Koroški plebiscit (Ljubljana 1970) 7—36. — Isti, (s sodelovanjem Jaroslava Sidaka in Vase Bogdanova) Nacionalni problemi v habs­ burški monarhiji (Ljubljana 1962). — V. Melik, delo pav. v op. 11. 15 Janko Pleterski, Politični profil koroškega časopisa »Mir« (1882—1920); v: ZC 10—11 (19л6—57) 209—212. — Isti avtor, Narodna in politična zavest na Koroškem. Narodna zavest in politična orientacija prebivalstva Slovenske Koroške v letih 1848—1914 (Ljubljana 1965) 239—241 in 386—387. 16 J. Pleterski, delo nav. v op. 9. 17 Slovenec, 28. januar 1913, št. 22. I ! Tanko Pleterski, Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje; v: ZC 22 (1968) 169—-184. — Gregor žerjav, Jugoslovansko kraljestvo v okviru habsburške monarhije; v: Naš list (Kamnik 1908) 12. in 19. december. 49—50. 14 Henrik Tuma, Jugoslovanska ideja in Slovenci (Gorica 1907). 206 J. PLETERSKI: DESETLETJE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO Bosne in Hercegovine in ki jo je nadaljeval tja do vojne, izključujoč iz nje po 1. 1909 liberalno stranko. Je pa ta trialistično-jugoslovanska politika, ccena njenega odnosa do nemških krščanskih socialcev pa do prestolo­ naslednika in njegovega kroga, prav posebno pa še zveza VSL z zedinjeno pravaško stranko hrvatskih dežel 1.1912 in pozneje, nujno potrebna teme­ ljite osvetlitve, posebno še, ker v hrvatskem zgodovinopisju slovenska stran ni primerno ocenjena.20 Iz pripravljene obsežne študije ne bi dajali zdaj izvlečkov, pač pa le omenjamo, da je zvezo slovenske klerikalne stranke s pravaši dozdaj v resnici še najbolj točno ocenil Ivan Cankar že v tistem času.21 Ugotovil je, da je VSL razen JSDS edina stopila prek slovenske meje v jugoslovansko smer, čeprav, »na zelo ozkosrčen način«. »Dejansko je ta stranka«, ji je priznal Cankar, »uveljavila svoje jugoslovanstvo«. Storila pa je to tako, »da se je združila, naravnost spojila s starčevićansku stran­ ko...« Z združitvijo prav s to stranko pa si je, kot je menil Cankar »na­ prtila zaprašeni pravaški program in si postavila mejo, preko katere ne more nikamor.« Tedaj Cankar ni mogel vedeti, da se bo v vrstah samih hrvatskih pravašev v naslednjih, odločilnih vojnih letih uveljavila jugo­ slovanska struja, ki bo ta program presegla in slovenski klerikalni stranki omogočila stik tudi s Srbi in Muslimani.22 - Poleg tega bi se dalo govoriti še o drugih vprašanjih, ki so potrebna osvetlitve: o razvoju tokov v VSL, o gledanju dr. J. E. Kreka na vprašanje narodne samoodločbe po izkušnji z avstrijsko politiko v času balkanske krize in še o marsičem.23 Jasno pa je, da je politika klerikalnega tabora v svojem bistvu vezana z ohranjevanjem danega meščanskega sistema in položaja cerkve v njem. Vendar se je tedaj dozdevalo, da to ni neposredno aktualno vprašanje, saj se je sistem spričo vedno splošnejšega reformizma avstrijskih socialdemokratskih strank po­ čutil kar varnega. Posebni in celo prvenstveni pomen razvoja tretjega, delavskega, socia­ lističnega tabora v slovenskem političnem življenju že v desetletju pred prvo svetovno vojno, je očiten z današnjega, časovno in po kvalitativnih izkušnjah odmaknjenega stališča, ko nam je jasno, da je že naslednji čas, čas prve svetovne vojne, Slovence postavil ne le pred vprašanje nacionalne, temveč tudi socialne revolucije. V splošnem lahko rečemo, da se je stranka slovenskega delavstva, Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, v tem zadnjem predvojnem desetletju organizacijsko in politično vidno utrjevala. Njeno delovanje se je razvijalo pod vplivom dveh središč, Ljubljane, kjer je bil sedež izvršilnega odbora stranke in pa Trsta, kjer je bilo največje zbirališče slovenskega delavstva. V Trstu se je politična moč — in s tem tudi samozavest — tega delavstva posebno krepila v zvezi z italijanskimi socialnimi demokrati, s katerimi skupaj že predstavlja najmočnejšo stran­ ko v mestu.21 Na štajerskem se je območje slovenske delavske stranke po m;- 2 0 Mirjana Gross, Erzherzog Franz Ferdinand und die kroatische Frage; v: österreichische Osthefte 8 (Wien 1966) 277—299. — Isti avtor, Hrvatska politika velikoavstriskog kruga oko prijestolonasljednika Fra­ nje Ferdinanda; v: Časopis za suvremenu povijest 2 (Zagreb 1970) 9—74. — Isti avtcr, Povijest pravaške ideologije (Zagreb 1972). — Janko Pleterski, Jugoslovanski problem pri Vseslovenski ljudski stranki do leta 1917; у: Naučni sküp u povodu 50-godišnjice raspada Austro-Ugarske monarhije i stvaranja jugo­ slavenske države (Zagreb 1969) 121—130. 21 Ivan Cankar, Slovenci in Jugoslovani, predavanje 12. aprila 1913 v Ljubljani. . . . . 7„. Ј 0 а п £° Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na domačih tleh med vojno 1У14—Ш8 (Ljubljana 1971). Izšlo tudi v srbohrvatskem prevodu v Beogradu 1976 (Nolit). — Mirjana tjross, Povijest pravaške ideologije (op. 20). " Prim, polemično zavračanje Dušana Kermavnerja, Politični boji na Gorenjskem in, delavsko gi­ banje na Jesenicah — Javorniku od začetkov do leta 1918, III (Ljubljana 1975) 239 in druge. .. ... ,™ fcnver Redžić, Austromarksizam i jueoslovensko pitanje (Beograd 1977) Î . , „ J o v a n , Marjanović, Reforma ili revolucija na Balkanu; v: jugoslovenski istorijski časopis 1975, i—4 (Beograd) 8. . , , 3 ^ ° Ј а п K e E i ć . Odnosi između radničkih pokreta u juaoslovenskim zemljama do 1914. «odine (Beo­ grad 1976). ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 209 avtorjev Tivolske resolucije, ni bil samo avstromarksist, enak Karlu Ren- nerju, marveč je bil zaradi svojega odličnega znanja srbohrvatskega jezika tudi eden izmed posrednikov, prek katerih je prodiral avstromarksizem med hrvatske socialiste.38 Ne gre samo za to, da omenjeni avtorji v svojih ocenah premalo upo­ števajo tisto, kar je mogoče najti v slovenskih objavah. Dr. Kesič npr. ne upošteva objavljene korespondence slovenskih socialdemokratov z Viktor­ jem Adlerjem o Tivolski konferenci.39 Gre tudi za kriterije, o katerih bi se bilo treba zediniti. Dr. Redžić npr. pozna in upošteva omenjeno korespon­ denco, kar mu tudi omogoča popolnoma jasno spoznanje, da ne more biti točno znano spominsko zgodovinsko pričevanje dr. Henrika Turne, da je Tivolska konferenca bila vodena »docela v smislu dunajske centra­ le«.40 Kljub tej stvarni temeljitosti se tudi pri dr. Redžiču postavlja vpra­ šanje kriterijev ocenjevanja, že glede splošne slovenske politike tistega časa je jasno, da za zgodovinsko merilo ni mogoče jemati kar vprašanja, koliko je v njej bilo protiavstrijske usmeritve v smislu nasprotovanja skupnosti narodov tega, v zgodovini nastalega državnega sklopa. In tudi za takšno merilo ni mogoče jemati jugoslovanstva kot neke nad narodi in s tem tudi nad Slovenci stoječe ideje. Toliko manj je seveda taksna merila mogoče uporabiti v primeru slovenske delavske stranke. Kriterij v primeru delavske stranke je glede nacionalnega vprašanja možen le v tem smislu, da se razišče njeno približevanje družbenemu bistvu tega vprašanja v teoretičnem in političnem spoznanju ter dejavnosti, kon­ kretno pa tudi njeno približevanje priznanju načela pravice narodov do samoodločbe. Nikakor pa ni mogoče vse to ocenjevati samo z vidika njene opredelitve za neko konkretno državnopolitično programsko usmeritev. Spomnimo se na to, kako je Lenin še leta 1914, ko je vztrajno nadaljeval boj za priznanje pravice narodov do samoodločbe v programu revolucionar­ ne delavske stranke, istočasno poudarja, da to ne pomeni, da mora takšna programska postavka postati kar zahteva po odcepitvi Poljske, da to ne pomeni, da poljski socialisti ne bi smeli odcepitvi tudi nasprotovati.41 Samoodločba in boj zanjo še nista pomenila — kot pozneje v tridese­ tih letih in v naši NOB — poti k revoluciji, še nista pomenila spoja na­ cionalne in socialne revolucije v enoten proces. Razmere še niso dozorele za zamisel nacionalnih gibanj in revolucije pod vodstvom proletariata in sta odcepitev in državna samoosvojitev pomenili ustvarjanje meščanske narodne državnosti, še celo v oktobrski revoluciji se geslo pravice narodov do samoodločbe in njegovo aktivno priznanje v politiki revolucionarne de­ lavske partije postavlja le kot vprašanje boja za revolucionarno enotnost delavstva različnih narodov in hkrati kot vprašanje zaveznika revoluciji, ki se razvija v zatirajočem narodu. Boj za samoodločbo kot pot k revolu­ ciji, to je spoznanje in dejanje šele poznejše dobe, ki ga ne moremo kar tako prenašati v čas pred prvo svetovno vojno ter ga tam uveljavljati kot merilo.42 Kadar govorimo o nacionalni politiki slovenske delavske stranke v času do prve svetovne vojne, je poleg jasnosti o izhodiščnem kriteriju nujno uporabiti še dva metodološka vidika, ki sta sicer teoretično nesporna, ki pa ju v konkretnem zgodovinskem obravnavanju dostikrat pogrešamo. Prav takšno metodološko pravilo je priznana resnica, da je treba vse rav- 38 S. Kesić, nav. delo, 280—300. . -и,„:., » Franc Rozman, Tri pisma o tivolski resoluciji 1909; v: Prispevki za zgodovino delavskega gibanj.) 13 (1973) 239—243. 4 0 E. Redžić, delo nav. v op. 35, 214. 41 O pravici narodov do samoodločbe (1914). 210 J. PLETERSKI: DESETLETJE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO nanje slovenske delavske stranke videti tudi v povezavi s celoto nacional­ nega in državnega zgodovinskega dogajanja. Drugo takšno pravilo pa je, da je treba v vseh njenih stališčih in dejanjih iskati tudi element razvoja, najti v njih tisto, kar se nakazuje, a uveljavlja šele pozneje, hkrati pa tisto, kar prevladuje poprej e, da bi se umaknilo novemu pozneje. Glede prvega pravila lahko takoj rečemo, da je zelo očitno, da dose­ danje razpravljanje o tivolskem programu, še posebno tisto, ki ga najdemo pri omenjenih avtorjih, ne upošteva, ali pa premalo upošteva okoliščino, da je ta program reagiranje slovenske delavske stranke ria nacionalno po­ litične programe slovenskih meščanskih strank v času aneksijske krize, podobno kot je bil brnski program avstrijske socialne demokracije leta 1899 reagiranje na meščansko politiko v času t. im. Badenijeve krize.43 Glede drugega pravila pa omenjamo, da je zlasti novejše razpravljanje potekalo pod vtisom, ki ga je ustvaril X. zbor JSDS ob koncu leta 1917, ko se je v iskanju opore za samostojno, razredno politiko ob konkurenčni akciji me­ ščanstva z majniško deklaracijo tako močno skliceval na Tivolsko resolu­ cijo.'-4 Na ta način je zbor ustvarjal vtis o nacionalni politiki slovenske delavske stranke kot nekakšni nespremenljivi konstanti, čeprav že tedaj pozornemu opazovalcu ni moglo uiti, da je Tivolska resolucija v interpre­ taciji X. zbora nekaj drugega kot pa Tivolska resolucija iz leta 1909. Treba je zaznati in spoznati razvojni proces po Tivolski konferenci tja do sve­ tovne vojne, in treba je ugotoviti, kakšno mesto zavzema Tivolska konfe­ renca v razvojnem procesu do leta 1909. V desetletju, ki je minilo od vseavstrijskega socialdemokratskega kon­ gresa v Brnu leta 1899 in njegovega programa, pa do Tivolske konference, je potrebno natančneje preučiti .razmerje socialdemokratov vseh narodov habsburške monarhije do t. im. avstrijskega državnega problema. V sploš­ nem velja prepričanje, da je ena izmed bistvenih potez t. im. avstromark- sizma — in to se je pokazalo tudi v razpravljanjih naših zgodovinarjev — opredelitev za velikodržavno ohranjevanje integralnosti tega državnega sklopa kot pogoja za uspešen razvoj socialističnih stremljenj.45 Znana knji­ ga nemškega zgodovinarja Hansa Mommsena o avstrijski socialni demo­ kraciji in nacionalnem vprašanju prihaja do sklepov, ki takšnemu aksio- matičnemu gledanju nasprotujujejo.46 Mommsen pokaže, da tudi v vrhu avstrijsko-nemške socialne demokracije vladajo različni nazori o prihod­ nosti in zaželenosti tako države Habsburžanov v celoti kot tudi njene av­ strijske državne polovice. Samo Karl Renner, piše Mommsen, stoji ves čas na velikodržavnem, ce­ loto monarhije obsegaiočem stališču. Otto Bauer je 1. 1912 to stališče opu­ stil. V splošnem pa je v desetletju po Brnu nemško-avstrijska socialdemo­ kratska stranka stala — tu in tam omahujoč — z Viktorjem Adlerjem vred na stališču male Avstrije, to pomeni, računala je na likvidacijo dualizma, ne z obnovo celotnosti monarhije, marveč z odcepitvijo Ogrske. Mommsen se zlasti sklicuje na IX. celokupni zbor avstrijske socialne demokracije le­ ta 1903 in na njegov soglasno sprejeti sklep, »da socialna demokracija Avstrije . . . naravnost, popolnoma in vselej odklanja državnopravno skup- 45 F. Zwitter, Nacionalni problemi . . ., 187. — Prim. Janko Plcterski. Die Badenikrise und die Slo­ wenen; v: Die Donaumonarchie und die südslavische Frage von 1848 bis 1918 (Wien 1978) 73. 44 Dušan Kermavner, Ivan Cankar in slovenska politika leta 1918 (Ljubljana 1968). " Prim. Fran Zwitter, Zlom avstromarksizma pri Slovencih; ZC 26 (1972) 103—138. — Dušan Ker­ mavner, Boj v političnem zgodovinopisju brez konca in kraja? Zč 27 (1973) 107—126. — France Klopčič, Avstromarkšizem, slovensko meščanstvo in drugo; ZC 28 (1974) 131—160. — Zanimive precizacije in po­ globitve prinaša Walter Lukan v svoji žal nedokončani recenziji knjige Edvarda Kardelja »Razvoj sloven­ skega narodnega vprašanja« v: österreichische Osthefle 15 in Ì6 (Wien 1973 in 1974) 397—420 in 34—52. 45 Hans Mommsen, Die Sozialdemokratie und die Nationalitätenfraae im Habsbursischen Vielvölker- staat, I (Wien 1963). ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 211 nost z Ogrsko...« Ta sklep je znan tudi v naši literaturi, saj je objavljen v Zgodovinskem arhivu KPJ. V opombah je še citirano, na zboru izrečeno opozorilo, da ločitev Ogrske od Avstrije ne bo izpolnila pričakovanj Ne bo utrdila male Avstrije, marveč bo razveza dualizma pomenila korak blize k razhodu Avstrije, kajti podobne težnje po ločitvi bodo postavili tudrcehi, Italijani in Hrvatje (izvajanja nemškega avstrijskega socialdemokrata Winarskega). Pobudniki stališča o odcepitvi Ogrske, med njimi sta Viktor Adl^r in Austerlitz, pravi Mommsen, so si od tega koraka obetali hitrejšo demokratizacijo razvezane Avstrije, ker se bo le-ta morala sprijazniti s po­ ložajem male države in se otresti svojih imperialističnih ambicij. Ko pa zmaga socializem, bo mala Avstrija likvidirana v velikonemskem smislu. S tem se približujejo konceptu revolucionarne levice iz 1848. leta. — bkiep IX celokupnega zbora leta 1903 o odcepitvi Ogrske vsekakor pomeni tudi zavrnitev načrtov o Veliki Avstriji, ki so jih tedaj razvijali nemsko-avstnj- ski krščanski sociale!, upajoč na prestolonaslednika.57 Velika Avstrija kot enotna monarhija ni izključevala etnične federalizacije (nacrt Popovicija 1904) Teh načrtov se je skušala oprijeti tudi slovenska klerikalna stranka, da bi našla oporo za pridruževanje Slovencev hrvatskemu državnemu pravu. Sklep IX zbora o odcepitvi Ogrske je kot politično sredstvo.za boj proti klerikalizmu na Slovenskem moral ustrezati tudi Jugoslovanski so­ cialno demokratski stranki. Toda, ali je bil združljiv z njeno splošno za­ mislijo, reševati problem socializma v južnoslovenski povezavi s »skupnim bojem vseh jugoslovanskih siromakov«? Kajti odcepitev Ogrske od Avstrije je pomenila še hujše in globlje državnopravno odtrganje Slovencev od dru­ gih Jugoslovanov dvojne monarhije, kot pa je to pomenil dualizem. Stvar je pojasnil Etbin Kristan v debati na zboru, preden je tudi on glasoval za odcepitev Ogrske. Opozoril je, da je to vprašanje za Jugoslo- * vane posebno važno, da so Jugoslovani že danes preveč razdeljeni in da se mu s tega vidika ne zdi zaželeno, da bi se obstoječi odnos med Avstrijo in Ogrsko še bolj zrahljal. Vendar, a to je važno, rešitev je iskal v tem smislu, da bo šele razhod omogočil združitev tistega, kar spada skupaj: »čeprav na prvi pogled ločitev ni videti zaželena, z višjega vidika ne preostaja me drugega, kakor razdeliti to slučajno zlepljeno telo v njegove naravne dele, šele tedaj se bodo deli, ki spadajo skupaj, spet svobodno združili... Mo­ dema Avstrija — morebiti pa to sploh ne bo Avstrija — lahko nastane le, če se nemoderna fiktivna Avstrija razruši«.48 м Razrešitvi krize dualizma s preprostim razcepom dvojne habsburške monarhije v dve popolnoma ločeni državi je Etbin Kristan torej postavil nasproti perspektivo svobodnega združenja narodov, pri čemer je prav po­ sebej poudarjal naravno skupnost Jugoslovanov. Nedvomno gre za dru­ gačen koncept, kot pa je bil koncept nemško-avstrijskih iniciatorjev sklepa kongresa, ki so tako v avstrijski državni polovici kot v Ogrski gledali dve integralni celoti, obstoječi vsaka po lastnem državnem razlogu. Etbm Kri­ stan pa je ves problem postavil na temelje narodov in njihove svobodne odločitve in vse to povezal s perspektivo zedinjenja Jugoslovanov. Ni bil na kakem državo ohranjujočem stališču, ni bil za poglabljanje državnih meja, pač pa za njihovo premagovanje kot pogoj samoodločbi narodov. Pomemben dogodek, ki je še enkrat praktično osvetlil stališča IX. zbo­ ra, se je nedolgo zatem dogodil prav na območju JSDS, v Trstu. To je bil « Prim dela M Grossove, nav. v op. 20. - Sistematično v: Rudolf Wierer, Der Föderalismus im Donam-aum (СГаТ-КоШ 1960). - F.Zwitter, delo nav v op. J4 (Nacionalni problem, . . . ) . - Nacrte Fran ca Ferdinanda raziskuje Vladimir Dedijer, Sarajevo 1914 (Ljubljana 1966). « Znodcvinski arhiv KPJ, 5 (Beograd 1951) 115. 212 J. PLETERSKI: DESETLETJE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO sestanek predstavnikov socialistične stranke Italije in pa socialdemokrat­ skih strank celotne Avstroogrske 20. do 22. maja 1905. Tržaški sestanek naj bi v proti vojnem smislu določil skupno platformo socialistov iz Italije in Avstroogrske v razmerju do nacionalnega boja Ita­ lijanov v Avstriji, potrdil naj bi skupno zavračanje iredentizma. Konfe­ rence se je udeležila tudi Jugoslovanska socialdemokratska stranka, Etbin Kristan pa je na njej nastopal ne le kot njen predstavnik, marveč tudi kot član vodstva celokupne avstrijske socialne demokracije. Nedvomno je bil nastop JSDS na konferenci v Trstu pomemben tudi za razvoj socializma v samem mestu, saj je potrdil navzočnost slovenske socialne demokracije in utrdil platformo italijansko slovenskega socialističnega sodelovanja na Primorskem, ki je zelo pomembno za vse nadaljnje dogajanje do leta 1918. Zato je treba pogledati, š kakšnimi poudarki pa tudi pridržki se je skupno protiiredentistično stališče tedaj izoblikovalo.49 Italijanski socialisti, tako oni iz Italije kot tisti s Primorskega, so ire- dentizem odklonili in sicer kot vir vojne nevarnosti pa tudi kot orožje me­ ščanstva, ki z njim hoče doseči razcep v internacionalno strnjenih vrstah proletariata. Niso pa zahtev iredentizma odklonili načelno, vsi so pustili možnost njihovega uresničevanja v prihodnosti. Celo Pittoni je zavrnil očitke iredentistov, da hočejo italijanski tržaški socialisti »zavezati bodoč­ nost naroda«, to je, izključiti iredentistično rešitev, z besedami: »Ničesar nočemo zavezati na nobeno stvar, s svojim bojem hočemo samo zagotoviti miren in popolen razvoj narodnosti na poti njihove končne odrešitve (re­ denzione)« — »Politično živimo v Avstriji, na področju kulture in sociali­ stične misli pa živimo ob boku naših tovarišev v Itali j i . . . Celotno našo nacionalno taktiko zidamo na temelju našega brnskega programa, kate­ rega pa ne smemo razumeti v smislu, kot da bi se z njim hotelo dokončno r e š i t i vprašanje različnih narodnosti v Avstriji; treba ga je razumeti kot minimalni program, ki ga stranka predlaga, da bi rešili pred propadom ne Avstrijo, temveč narode Avstrije.« Tudi Viktor Adler, kot govornik avstrijske socialne demokracije, ni za­ nikal pravice Italijanov do odcepitve v oddaljeni prihodnosti, opozarjal pa je na nujnost aktualnega socialističnega boja v okviru Avstrije. Brez Avstrije bi namreč vsi narodi poginili. Priznal je potrebo da Trentin dobi avtonomijo, kar bi bil začetek izvedbe brnskega programa, odklonil pa je etnično delitev Primorske in obenem poudaril pravico Italijanom do uni­ verze v Trstu. Zavrnil je stališče, da je potreben samo boj za razbitje avstrijskega sistema in poudaril, da mora biti to tudi boj za novo Avstrijo narodov, ki je v interesu njihovega gospodarskega in kulturnega razvoja. Tudi avstrijski Nemci bi namreč lahko, podobno kot Italijani, težili po pri­ družitvi nemški državi. Nova Avstrija bo nastala po odcepitvi Ogrske. Ta odcepitev je nujna tudi kot sredstvo boja proti avstroogrskemu militari- stičnemu ekspanzionizmu, saj bo z njo' Avstrija izgubila lažni status velike države. Glede vojne je Adler izrazil prepričanje, da je ne bo, obenem pa je tudi opozoril, da ni mogoče računati na generalno stavko avstrijskega de­ lavstva proti njej. Glavni govornik socialistov iz Italije, Bissolati, je Adlerjevo izjavo o ne- možnosti generalnega štrajka v Avstriji za preprečitev vojne sprejel. Za­ hteval pa je zato boj za zadovoljitev italijanskih nacionalnih interesov v Avstriji, da bi s tem bil odstranjen razlog možnega konflikta! V tem smi- .. " .", L a t r a t o r e , 18—23. maj 1905; Arbeiter Zeitung, 19.—28. maj 1905; Rdeči prapor (kolikor ie lel- ! \ \ i v 'VAJ?"-,1,' 2°- m a J 1 9 0 5 - — Konferenco omenja Leo Valiani, La dissoluzione dell'Austria — Ungheria лмнапо 1У66) 71—72. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 213 slu je zahteval prednostno obravnavanje italijanskih nacionalnih zahtev v Avstriji pred zahtevami vseh drugih narodov. Kaj je to pomenilo za JSDS in kako je v tem položaju reagiral Kristan? Slovenska delavska stranka se je na tem sestanku prvič znašla na med­ državnem področju. Solidarno je nastopila v smislu boja proti vojni. To ni bil problem. Toda na tržaški konferenci se je nazorno srečala s primerom, ko so delavske stranke obravnavale kot posebno pomembno vprašanje svoje politike nek nacionalni problem, priznavajoč dejansko, če ne teoretično, njegov direktni pomen tudi za socialiste in proletariat. Stališča socialistov iz Italije so favorizirala položaj Italijanov v Primorju. Ti socialisti so za­ htevali danes njihovo prednostno obravnavanje tudi v razmerju s Slovenci, v prihodnosti pa računali na delitev Primorja in na priključitev Trsta in zahodne Istre Italiji. Proti temu je avstrijska socialna demokracija od­ pirala perspektivo boja za novo Avstrijo, ki pa bo »mala«, ločena od Ogrske in ki bi kot takšna izključevala Slovence od jugoslovanske združitve. In celo v tej mali Avstriji je avstrijska socialna demokracija pripravljena brnski program izvajati le v primeru Trentina. V svojih nastopih je Etbin Kristan skušal previdno, poln kritičnosti do slovenske narodne politike, potrditi slovensko navzočnost v Trstu, poudar­ jajoč da so tudi Slovenci revolucionarne krvi. O iredentizmu ni spregovoril, priznal pa je Italijanom pravico do univerze v Trstu, obenem z zelo pre­ vidno izraženo mislijo o njeni morebitni dvojezičnosti. Zelo jasno se je iz­ rekel proti etnični razmejitvi na Primorskem, konkretno tudi v Istri, in za avtonomijo na personalnem načelu. Ničesar ni dejal o Adlerjevi perspektivi boja za novo, a malo Avstrijo, ničesar o slovenskem ali jugoslovanskem vprašanju v celoti. Omejil se je na to, da je zelo močno poudaril nujnost razredne solidarnosti slovenskega proletariata z italijanskim. Kristan je s tem 'zadostil neposredni zahtevi položaja, vsa vprašanja prihodnosti pa pustil odprta. Da je čez štiri leta na Tivolski konferenci ta stvar bila čisto drugačna, je nedvomno prva lastnost tega zborovanja, ki jo je treba ugotoviti. Ta razvoj gotovo ni bil pogojen le po spremembah v koncepciji nemško-avstrijskih socialdemokratov, do katerih je medtem deloma prihajalo. Mommsen piše, da je uspeh v boju za volilno reformo v Avstriji 1906—1907, doseženo v zvezi s krono, poživil v njihovih vrstah upanje na možnost demokratične reforme za celoto monarhije. Pripominja pa tudi, da to upanje ni bilo dolgega veka in tudi da v nobenem trenutku ni bilo dovolj močno, da bi stranka uradno priznala velikoavstrijske nazore Rennerja in Bauerja. So znamenja samostojnega napredovanja slovenskih socialnih demo­ kratov v preučevanju narodnega vprašanja v letih pred Tivolsko konfe­ renco. Le omenjamo izid brošure »Narodno vprašanje in Slovenci« v letu 1908, v kateri je Etbin Kristan segel precej globlje od sočasnega poskusa Otta Bauerja.50 Bolj izčrpno je obravnaval pomen socialne in gospodarske 50 E. K. [Etbin Kristan], Narodno vprašanje in Slovenci (Ljubljana 1908). — Otto Bauer, Die so­ ziale Gliederung der österreichischen Nationen; v: Der Kampf 1 (Wien 1907) 30—38. Zanimivo je ugotoviti. da je Bauerjeva študija pisana z vidika položaja nemškega naroda v Avstriji in njegove moči v državi v primerjavi z drugimi narodi. Ugotavlja sicer vpliv tradicionalnega nasprotja med gospodujočimi in podložnimi narodi na socialno strukturo, a pri Nemcih je vendarle kapitalistična, industrijska razvitost tista, ki dosti bolj pogojuje njihov značaj starega gospodujočega naroda kot pa tradicija. Njegov pogla­ vitni sklep je: »Pri nobenem drugem narodu ne pomenijo delavci tako velikega deleža v celotnem pre­ bivalstvu in usoda nobenega drugega naroda ni tako tesno povezana z blagrom in boljo delavskega raz­ reda kot je to pri Nemcih. Stvar delavskega razreda je stvar nemškega naroda.« — Bauerjeva misel o potrebnosti socializma za vladajoči, najrazvitejši narod v Avstriji, je nekam disonantna vzporednica navidez podobni misli Etbina Kristana v omenjeni brošuri: »Z vsakega stališča je socializem odrešenik malih in proletaričnih narodov. Slovenci, ki so majhni in proletarični, si zavarujejo svoj obstanek in razvoj, če pomagajo do zmage socializma.« — Izraz »proletaričen« pomeni Kristanu sinonim za revnost in izkoriščanost, ne pa oznake za razvito socialno strukturo; Slovenci niso narod z visokim deležem delavstva, kar je tako važno Bauerju za opredelitev značaja in prihodnosti Nemcev v Avstriji. 214 J- PLETERSKI: DESETLETJE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO strukture prebivalstva, položaj naroda, govoril o industriji in narodnosti, o narodni avtonomiji in še posebej o narodnosti in socializmu, čeprav Kri­ stan ne pride do sklepa o političnemu značaju narodnega vprašanja pa vendarle dejansko pokaže njegovo povezanost s celoto družbenega razvoja, že smo omenili, da je JSDS leta 1908 z dr. Henrikom Turno sprejemala tudi njegovo zamisel reševanja slovenskega in jugoslovanskega vprašanja v realni povezanosti jugoslovanskih narodov v širši skupnosti enakoprav­ nih narodov podonavsko-balkanskega prostora, ki bi bila sposobna upreti se nemškemu in italijanskemu prodiranju. Obrise te zamisli razpoznavamo v tivolskih razpravljanjih in resoluciji pa tudi v Tumovem nastopu na Bal­ kanski socialistični konferenci v Beogradu. Ta zamisel ni identična s tri- alizmom. če omenimo vsaj še prizadevanja Albina Prepeluha in kroga »Naših zapiskov« za znanstveno obdelavo slovenskega vprašanja in poti socializma na Slovenskem51 moramo reči, da si je JSDS do leta 1909 že pridobila raz­ meroma globok vpogled v nacionalno problematiko. Njena stališča izražena na Tivolski konferenci leta 1909 in konkretizirana na Balkanski sociali­ stični konferenci v Beogradu v razmerju do zamisli balkanskih socialistov niso bila improvizacija pod vplivom trenutne taktike avstrijske socialne demokracije. Glede same Tivolske konference in njene resolucije se omejujemo na tiste momente, ki so v razpravljanjih jugoslovanskih zgodovinarjev bili premalo upoštevani, prezrti ali napačno tolmačeni. Objavljena korespondenca z Viktorjem Adler jem dokazuje, da je Tivol­ ska konferenca bila samostojna pobuda JSDS in hrvatskih socialdemokra­ tov, ki je bila na Dunaju sprejeta z vidnimi pomisleki. In ker je tudi ude­ ležba Slovencev na Balkanski socialistični konferenci v Beogradu samo nadaljevanje te pobude, to ni bila emanacija politike dunajskega vodstva in tudi ne posledica nekakšne otroške navezanosti na »Mutterpartei« slo­ venskih socialistov. Sploh je treba opaziti neko razliko v obnašanju dunaj­ skega vodstva do socialdemokratskih strank posameznih sosednjih dežel. Medtem ko je bila pobuda za stike s socialisti v Italiji za koordiniranje politike v narodnostnem vprašanju na strani dunajskega vodstva (to smo videli pri tržaški konferenci leta 1905, podobno konferenco pa so name­ ravali prirediti tudi leta 1911) pa to vodstvo na kako podobno konferenco s Srbsko socialdemokratsko stranko in tudi drugimi socialdemokratskimi strankami balkanskih držav sploh ni mislilo. To kljub temu,,da je bilo ravno jugoslovansko vprašanje v aneksijski krizi očiten vir vojne nevarnosti in da bi s protivojnega stališča nujno terjalo neposredno uskladitev politike prizadetih delavskih strank. Stiki JSDS s socialisti drugih jugoslovanskih narodov in še posebej s socialisti Srbije, to je bila njihova lastna pobuda, ki so jo na Dunaju sprejemali z dokajšnjimi pridržki. Gledati v teh akcijah JSDS le nekakšno podaljšano roko dunajskega vodstva, ni ustrezno. Glede Tivolske konference je treba tudi ugotoviti še nekaj, kar je vidno v korespondenci z Viktorjem Adler jem: JSDS je hotela državnopravnim trialističnim načrtom in akciji meščanskih strank postaviti nasproti načrt, ki ne bi bil državnopraven. To je vidno tudi v poteku same konference in v njeni resoluciji. Govoriti o Tivolski konferenci kot o dejanju za trializem, je tudi s tega vidika neustrezno. ~ £ " ? i n Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi. S študijo Dušana Kermaunerja (Ljubljana 1938). - Prim. Fran Zwitter; v: Naučni skup u povodu 50-eodišnjice raspada Austro-Uerške Monarhije iranja jugoslavenske države (Zaereb 1969> 290. i n n i , xi un «.wiuer; v: roaucni SKup u i stvaranja jugoslavenske države (Zagreb 1969) 290. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 2 215 Res je bila Tivolska resolucija spisana tako, da je navidez dopuščala različna tolmačenja svojega osrednjega programskega zahtevka, že tedaj so nekateri v njej hoteli videti državnopravni program, celo program državnega zedinjenja vseh jugoslovanskih narodov. Podobna tolmačenja, vsekakor v želji povzdigniti pomen tivolske konference, so se pojavljala tudi še v našem socialističnem zgodovinopisju.53 Leta 1972 je-prof. Zwitter še enkrat povzel: »Najbolj nejasna in v navideznem nasprotju s tezo o enot­ nem gospodarskem prostoru Avstroogrske je pa točka, kjer resolucija go­ vori o stremljenju, da bi enotni jugoslovanski narod brez ozira na vse umetne državnopravne in politične pregraje živel .skupno nacionalno avto­ nomno kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov'; tu gre,« pravi Zwitter, »v resnici za idejo E.Kri­ stana, da bodo nekoč v daljnji bodočnosti, ko bodo odmrle sve države in z njimi tudi Avstroogrska, živeli narodi kot personalno pravne enote v taki konfederaciji narodov.«53 Mislim, da je ta interpretacija točna, predvsem glede nazorov Etbina Kristana. Niso pa vsi avtorji resolucije glede držav bili enakih nazorov kot Kristan. Popolnoma svobodno, demokratično konfederacijo narodov, o kateri tovori Tivoska-resolucija, je treba teritorijalno vsekakor razumeti kot po- donavsko-balkansko, v Tumovem obsegu. V tem najširšem obsegu bi seveda bilo rešeno tudi jugoslovansko vprašanje v svoji ozemeljski celoti. Prav zanesljivo pa to ni bil načrt zedinjenja Jugoslovanov pod habsburško kro­ no! Obstaja doslej še neznano tolmačenje Tivoske resolucije enega njenih avtorjev Juraja Demetrovića iz tistega časa, objavljeno v češki socialistični reviji »Akademie«.54 Po tem tolmačenju terja Tivolska resolucija najprej narodno avtonomijo na personalnem načelu za avstroogrske Jugoslovane, kar pa bo mogoče uresničiti šele potem, ko se cela avstroogrska država spremeni v demokratično federacijo enakopravnih in svobodnih narodov. Paralelno s to demokratizacijo se v skupnem boju na gospodarskem pod­ ročju uveljavlja proletarski socializem, ki osvobodi ne le delavski razred, temveč tudi narode. Končni cilj pa je rešitev celotnega jugoslovanskega vprašanja in sicer v mednarodnem socializmu, kajti edino ta omogoči svo­ bodo, samostojnost in zedinjenje vseh Jugoslovanov. Z drugimi besedami: bodoča vsesplošna, podonavsko-balkanska konfederacija svobodnih narodov bi temeljila na socializmu. Uresničenje tega končnega cilja si Demetrovič zamišlja postopno: najprej demokratizacija in narodnostna federalizacija Avstroogrske, v drugi etapi pa obiranje in konstituiranje vseh Jugoslovanov v en narod s tem, da se balkanski narodi pridružijo federaciji te nove Avstroogrske. Pogoj vsemu pa je socializem. Poudarek na svobodnosti in samostojnosti seveda pomeni tudi soglasje narodov, dejansko njihovo po­ litično samoodločbo. To ni načrt širjenja Avs'trije ali Avstroogrske kot države. Po drugi strani je treba upoštevati, da tedaj, ko naši socialisti go­ vore o Avstriji ali Avstroogrski, oni ne izražajo privrženosti neki državni ideji, pač pa je zanje to, kot se je izrazil italijanski socialdemokrat Pittoni, le konvencionalno ime nekega ozemlja.55 Seveda je imel ta načrt svoje bistvene slabosti. Ni upošteval nujnosti političnega boja za samoodločbo narodov neposredno, marveč je to samo­ odločbo pričakoval šele od zmage socializma. Danes vemo, da so se stvari postavljale v obratnem vrstnem redu in da se je končno oboje pri nas zdru- 5 1 furai Demetrovič, Problem Jihoslovanstva a socialni demokracie; v: Akademie 14 (Praha 1910) 3 ~ " Nr. mednarodni socialistični konferenci v Trstu 1905. Il Lavoratore. 23. maj 1905, šl. 1011. 216 J. PLETERSKI: DESETLETJE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO žilo v isti proces. Druga zgodovinska šibkost tega koncepta je bila podce­ njevanje imperializma kot novega družbenopolitičnega faktorja v tem delu > sveta, posebej nemškega in avstroogrskega. Poglavitno oporo so videli v moči srednjeevropskega socializma, v prvi vrsti socialdemokratske stranke Nemčije. Niso pa videli v protiimperializmu tiste prve nujnosti in taktike, po kateri bi delavske stranke lahko zavzele vodilno mesto v svojih narodih in uresničile tudi socialistično revolucijo! V tako protiimperialistično kon­ cepcijo je na Balkanu silil socialdemokrate sam položaj malih, po imperia­ lizmu ogroženih državic. Tu je bil prvi vir njihovega razhajanja v nazorih s socialdemokrati južnih Slovanov v habsburški monarhiji. Skupno pa je bilo tem in onim to, da niso v jugoslovanskem vprašanju videli samostoj­ nega vprašanja f tem smislu, da bi ga bilo treba najprej in posebej reše­ vati, marveč so v njem videli, vsak po svoje, del širšega vprašanja, eni boja za demokratizacijo avstroogrskega državnega sklopa in nato za socialistično donavsko-balkansko federacijo kulturnoavtonomnih narodov, drugi pa kot dopolnitev boja za socialistično balkansko federacijo. Ideja podonavsko- balkanske federacije je imela privlačnost za slovensko revolucionarno le­ vico tudi še po razpadu Avstroogrskè. Treba se je samo spomniti zamisli o tkim. Sudobi, Sudetsko-donavsko-balkanski federaciji, ki jo je razvijal Dragotin Gustinčič v krogu Komunistične partije Jugoslavije tja do leta 1923.56 še vedno je tedaj živelo prepričanje, da revolucije v Jugoslaviji in sploh na Balkanu ni mogoče uresničiti brez revolucije v Srednji Evropi. Ni še bilo jasno, da je dejansko že takrat bila zmaga nemškega naciona­ lizma in imperializma nad srednjeevropskim delavskim gibanjem epohalna, da je opredelila zgodovinski razvoj socializma v Srednji in Jugovzhodni Evropi za dogledno prihodnost čisto drugače, kot pa so to "pričakovali so­ cialisti tam od leta 1848 naprej, če se vrnemo v leto 1909, je treba še upo­ števati, da je na nazore slovenskih socialdemokratov vplivalo tudi prepri­ čanje o šibkosti socializma na Balkanu, izvirajoči iz nerazvitosti balkanskih družb in gospodarstva, šele balkanska vojna je stvari začela spreminjati. Nedvomno so širokopotezne koncepcije bodočega razvoja, ki bo potekal ob naslonitvi na srednjeevropski socializem, vlivale slovenskim socialdemo­ kratom veliko samozavest, jim omogočale prepričanje, da njihovo gledanje na prihodnost daleč nadkriljuje vse sodobne koncepte meščanske politike, ki so v tej perspektivi bili videti kaj klavrni. Vendar pa je po drugi strani zgodovinsko dejstvo, da so nacionalna gibanja, in med njimi tudi sloven­ sko, prej reagirala na velike spremembe, ki jih je imperializem prinašal y ta del sveta. To posebej velja za narodno revolucionarno mladino, ki je intuitivno spoznala, da se je treba od nemškega imperializma državno lo­ čiti, če naj bo boj proti njemu uspešen. če se od daljnjih vrnemo h kratkoročnim, etapnim ciljem Tivolske resolucije, ponovimo: to ni bil državnopravni program za reševanje jugo­ slovanskega vprašanja v okviru Avstroogrskè. Popolnoma jasno je to spo- znal kranjski deželni predsednik Schwarz in v tem smislu poročal 3. de­ cembra 1909 dunajski vladi. Res je Tivolska resolucija, tako je pisal, precej nejasno in megleno sestavljena, dopušča tolmačenje, da se tudi jugoslo­ vanska socialna demokracija zavzema za ustanovitev nove državne tvorbe na jugu monarhije. Vendar, pravi Schwarz, če upoštevamo izjave Etbina c!clavs5Lgnne°b a Pn.ia t e7S(1967) a C i 0 n a I n 0 v p r a š a n - i e .v t e o r i i ' i n P ü l i t i k i K P J - K P S ; v: Prispevki za zgodovino ZGODOVINSKI ČASOPIS 53 . 1979 • 2 ^ 1 7 Kristana na konferenci, je jasno, da gre samo za program zedinjevanja Jugoslovanov na kulturnem področju." °Kai je torej Tivolska resolucija predvidevala kot neposredno nalogo? Tudi to razloži omenjeni Demetrovićev članek. On opozarja, da brnski pro­ gram velja le za avstrijsko državno polovico in da to ni narodni program Tu-oslovanskih socialdemokratov. Kot program jugoslovanskih socialdemo­ kratov ne more obveljati zahteva po razrešitvi problema dualizma z odce­ pitvijo Ogrske kot so to predložili avstrijski socialdemokrati leta 1903. Pa tudi trialistična koncepcija ne rešuje jugoslovanskega vprašanja sa.] bi trializem pripeljal le še do večje zmede in do večjega razcveta absoluti­ stične birokracije kot sedanji dualizem. V akuten stadij stopa neka] dru­ gega namreč vprašanje enotnega socialdemokratskega nacionalnega pro­ grama za celo Avstroogrsko. če avstroogrska socialna demokracija tega ne doseže, bo prenehala obstajati kot celota, razbila se bo na vrsto socialdemo­ kratskih strank. Demetrovič trdno veruje, da se to ne bo zgodilo, da se bo sestal vsedržavni socialdemokratski kongres, ki bo izdelal enoten nacio­ nalni program za cel avstroogrski državni sklop.58 Demetrovićeva izvajanja kažejo, da omemba o nujnosti revizije brn- sk=ga programa v Tivolski resoluciji, ne pomeni zahteve po uveljavljanju personalnega načela avtonomiji proti teritorialnemu, brnskemu, marveč da pomeni novo stališče v vprašanju dualizma. Pomeni angažiranje za zahtevo po reševanju nacionalnega vprašanja v Avstroogrski kot celoti in ne se za reševanje jugoslovanskega vprašanja v celoti. Ta zahteva je pravilno ra- zumljiva le v zvezi z dolgoročno perspektivo, ki smo jo ze obravnavali. že na sami Tivolski konferenci je predstavnik Srbske socialdemokrat­ ske stranke Dimitrije Tucovič dal jasno razumeti, da ta program ne ustreza njegovi stranki in socialdemokratom balkanskih držav. V misli o cim tes­ nejši povezavi južnoslovanskih socialdemokratov, izraženi z geslom o jugo­ slovanski kulturni skupnosti, pa je vendarle videl pomembno realno vred­ noto tudi za Srbe iz kraljevine, kajti ta misel jih »popelje iz dosedanje osamljenosti in blokade!« In v imenu balkanskih socialdemokratov je tudi poudaril solidarnost z idejo o »spajanju narodno šibkih v močne skupine«, saj se take skupine lahko »upro evropskemu kapitalu.«59 Takšna metodološka izhodišča in vsi omenjeni posamezni momenti omogočajo tudi boljši razbor razpravljanj na prvi Balkanski socialistični konferenci malo pozneje, v začetku leta 1910 v Beogradu. Posebej omogo­ čajo stvarno oceno stališč slovenskega in hrvatskih predstavnikov, ko glede narodov Avstroogrske niso uveljavljali pravice do samoodločbe, pravice do nacionalnih držav. Ne da bi se mogli tukaj poglobiti še v problematiko beograjske konference, le omenjamo, da je čisto razumljivo, da se social­ demokrati Srbije in Bolgarije niso mogli ogreti za vizijo kakega federiranja z Avstroogrsko, saj so to konkretno državo z vso upravičenostjo ocenjevali kot nosilko imperializma, ki ogroža svobodo balkanskih narodov. Politika nemškoavstrijske (in ogrske) socialne demokracije pa ni bila takšna, da bi vlivala upanje, da bi utegnila postati v bližnji prihodnosti resen dejavnik proti temu imperializmu. V politiki Srbske socialnodemokratske stranke priznanje pravice narodov do, samoodločbe ni bilo moment revolucionarne akcije, marveč predvsem izhodišče za pozitiven odnos do obstoječe nacio- " Allgemeines Vcrwaltungsarchiv Wien, Fond ministrstva za notranje zadeve M d J P r . N I*j59/M. J. •'» Dobro je znano, da avstrijska in ogrska socialna demokracija nikoli vec ni bila ne zmo/.na nt voljna sklicanja takšnega kongresa in priprave takšnega programa. '•' Zgodovinski arhiv KPJ, 5 (Beograd 1951) 193. 218 J- PLETERSKI: DESETLETJE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO nalne državnosti.60 Tudi s takšno omejitvijo pa je izrecno priznanje te pra­ vice narodov bilo važen pozitivni element idejnega formata Srbske socialno- demokratske stranke. In čas med Tivolsko konferenco pa začetkom prve svetovne vojne? Ali se v pojmovanju narodnega in jugoslovanskega vprašanja pri slovenski socialni demokraciji kaj premakne? Vemo za Tumovo, Prepeluhovo, Lon­ čarjevo, Dermotovo in še posebno za Cankarjevo kritiko etničnega unita­ rizma Tivolske resolucije, izražene v letu 1913.61 So pa še nekatera druga znamenja, ki kažejo, da je v vrstah slovenskih socialnih demokratov kmalu po 1.1909 nastajal občutek, da tivolski program ne rešuje perečih vprašanj nacionalne politike delavske stranke v zatiranem narodu. Takšno znamenje je bil znani spor med slovenskimi socialisti, ob vpra­ šanju šolskih društev v Trstu 1. 1911. Spor je nastajal, ker sprejeto stališče, formalno internacionalistično, o enaki škodljivosti tako italijanske kot slo­ venske šolske družbe (Lege nazionale in Ciril-Metodove družbe) ni zado­ voljevalo.62 To stališče ni dovolj upoštevalo razlike v položaju zatirajočega in zatiranega naroda. Poleg tega je značilno, da je spor nastal ob glasova­ nju nekaterih italijanskih socialdemokratskih poslancev v tržaškem občin- skEm svetu šsle v letu 1911, ne pa že tudi v letih 1909 in 1910, ko so le-ti že tudi glasovali za podporo italijanski šolski družbi.63 Vsekakor znamenje nove aktualizacije narodnega vprašanja v politiki JSDS. — Razdvojenost med slovenskimi socialdemokrati ni bila presežena, pač pa prekrita, ko so naslednjič leta 1912, tudi italijanski socialdemokrati glasovali proti pod­ pori italijanski šolski družbi in za municipalizacijo slovenskih privatnih šol v Trstu.64 V istem, 1911. letu, so se duhovi vzburkali ob češkem sindikalnem sepa­ ratizmu. Med slovenskimi socialdemokrati do kakega spora ni prišlo, JSDS se je postavila na stran centralizma.65 Toda če ugotavlja D. Kermavner, da so ob tisti priložnosti češki socialdemokrati občutili nezadostnost in ne­ pravilnost shematičnega stališča »nemškega« socializma v narodnem vpra­ šanju,66 bi si težko mislili, da takšnih občutkov, čeprav potlačenih, ni bilo tudi med slovenskimi socialdemokrati.67 Ob balkanski vojni 1. 1912—1913 pa je stvar postala resna. Socialdemo­ kratske stranke, ki na narodna gibanja kot družbena niso računale, je pre­ hitevalo nacionalno meščanstvo. Ljudstvo, ki mu je bil bližji izgon Turkov kot perspektiva federacije po zmagi socializma, je nacionalnim meščanstvom sledilo. Socialistom je grozila osamitev.68 V tem položaju pride do že ome­ njene odprte kritike Tivolske rezolucije. Marsikaj že imamo napisanega o tej kritiki, posebno še o stališčih Ivana Cankarja.69 Ni pa še dovolj raziska­ no, kakšen je bil učinek Cankarjeve kritike. In to ne le učinek kritike neo- ilirizma. Enako važno, če ne važnejše, je pogledati, koliko se je po Cankar- <0 Dušan Lukač, Srpski socijalisti o nacionalnom pitanju naroda na Balkanu; v: Balcanica 3 (Beo­ grad 1972) 403. ». . . politično jedinstvo i nezavisnost naroda koji i danas dobivaju svoj izraz u nacional­ noj državi nisu samo potreba domaćeg kapitalizma već su i jedna opšta kulturna potreba svih dru­ štvenih klasa.« Resolucija VII. kongresa SSDP, Beograd. 17. maj 1909 o kolonialni politiki in nacional­ nem vprašanju. Istorijski Arhiv KPJ, 3 (Beograd 1950) 118. " Dušan Kermavner v delu nav. v op. 51, 357. « Zgodovinski arhiv KPJ, 5 (Beograd 1951) 216—230. — D. Kermavner, delo nav. v op. 23. 169—175. " E. Maserati, delo nav. v op. 24, 250. " Zgodovinski arhiv KPJ, 5 (Beograd 1951) 252—253. « Zgodovinski arhiv KPJ, 5 (Beograd 1951) 216—230. 6 5 Dušan Kermavner, v delu nav. v op. 51, 360—361. " Prim. Jurij Perovšek, JSDS in vprašanje češkega separatizma (diplomsko delo, FF 1978). Detrug. Im L a ^ f f der Verhandlungen im Wahlreformausschuß wurde den Deutschen ein Mandat in Krain e r gegeben g (Kočev j e - Gottschee), das ™ ^ ^ g ™ ^ voreesehen worden war, als Kompensation dafür aber haben die blowenen aab S e M a n d l inL der Steiermark erhalten, während eine solche Kompensation durch rin zweites slowenisches Mandat in Kärnten von allen deutschen burger- lichen Parteien zurückgewiesen wurde. Durch ein Abkommen zwischen italien - sehen Absec-dneten und den Abgeordneten des slawischen, von sustersic gelei- fé ten Verbandes w u r d e d i e Vertretung der italienischen Bevölkerung in Tirol und eezcaen Obwohl sie im Rahmen der innerosterreichischen Lander noch immer S entsprechend vertreten waren da von 69 Abgeordneten aus die sen Land e m (Steiermark, Kärnten, Krain, Küstenland) nur 34% auf sie entfielen, wahrend sie v o n ^ B e v ö l k e r u n g nach der Umgangssprache 41 % «mnahmen wurde die slo­ wenische Vertretung in Krain, im Land Görz-Gradisca und in der Steiermark ver S t d a e i r f b f s d î n a i s nur in Ausnahmenfällen'erreichbares f о ^ Л ^ М а п - dat in Kärnten und Tiest gesichert wurde und damit auch die slowenische An Wesenheit m diese™ Ländern bestätigt wurde; es wurde auch « n besonderes slo- wenisches Mandat in Istrien errichtet. Den meisten Nutzen . ^ t f n ^ K n f s c h e " haben in Slowenien die neuen, nicht mehr konservativ ausgerichteten slowemsenen Klerikalen gezogen, besonders triffs das für industriell ™ ^ ^ * е " \ Р Д о ^ zu Die slowenischen Liberalen büßten in Kram durch die WaMreform 2 £bgeord nete von insgesamt 3 Abgeordneten ein, weil es im Lande keine stadtischen warn bewirke mehr gab. Die Sozialdemokratie nahm an Starke zu doch k o m t e m d e n slowenischen Wahlbezirken kein Kandidat der jugoslawischen Sozialdemokrati- schen Partei gewählt werden, im slowenischen und im national g e ^ £ £ п g e b i e t in Triest Kärnten, der Steiermark sind dagegen im Jahr 1907 7 italienische una deutsche Sozialdemokraten gewählt worden. An der nordlichen Ј Ј ш Ј ш n Na tirnalerenze ist der Anteil der Stimmen fur die slowenischen bürgerlichen r a r èien in der Orten wo die deutsche Bourgeoisie „herrschte nicht gewachsen D « neuen Wähler, obwohl gebürtige Slowenen, wählten hauptsächl ich tur .deutsen nationale Kandidaten inwiefern sie sich nicht, vor allem größeren Zentren fur S f e S o z a ^ m l r a ü e entschlossen. An der westlichen Nationalgrenze sah die Lage anders aus. In Triest haben sich gerade durch das allgemeine Wahlrecht die Sozud demokratische Partei und die slowenische bürgerliche Partei als gleicnweru0e Gerne - f ü r die ttalfenfeche liberal-nationale Partei geltend gemacht: Außerdem hat steh hier auch das slowenische nationale Bewußtsein gestärkt, was fur die Ncrdgrenze nicht behauptet werden konnte. 228 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22 121, int. 209 vas vabi, da vstopite v društvo kot redni član Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje društveno glasilo »Zgo­ dovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz društvene zaloge, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah društva (zbo­ rovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno) ter brezplačno prejmejo društveno značko in izkaznico. Za leto 1979 znaša društvena članarina 50 dinarjev, članarina z naroč­ nino na »Zgodovinski časopis« pa 220 dinarjev. Za študente je dru­ štvena članarina z naročnino polovična — 110 dinarjev. Letos imajo poleg študentov prvič popust tudi upokojenci, dolgoletni člani društva, za katere naročnina s članarino znaša 165 dinarjev. Člani pokrajinskih zgodovinskih društev upravi »Zgodovinskega časopisa« poravnajo le naročnino v višini 170 dinarjev, medtem ko članarino vplačajo pri ma­ tičnem društvu. Letos bo naša revija prvič izšla predvidoma kar V šti­ rih zvezkih. Prijavnico za vpis v društvo lahko zahtevate na društvenem naslovu, članarino in naročnino pa vplačate osebno ali na društveni žiro račun številka 50101-678-49040. Na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, v Ljubljani, Aškerčeva 12/1, lahko še vedno dobite večino letnikov predvojnega »Glasnika Mu­ zejskega društva za Slovenijo«, kazali publikacij Muzejskega društva in prvih petindvajset letnikov »Zgodovinskega časopisa«, nekatere druge starejše historične publikacije, še zlasti pa večino letnikov dru­ štvenega glasila — »Zgodovinskega časopisa« (ZČ): ZČ 1/1947 (ponatis) — 100 din ZČ 24/1970, Z č 2-3/1948-49 — 100 din (krnaiu ZČ 4/1950 — razprodan ZČ 25/1971, ZČ 5/1951 — razprodan ZČ 25/1971, Z č 6-7/1952-53 — razprodan (kmalu ZČ 8/1954 —.40 din ZČ 26/1972, ZČ 9/1955 — 100 din ZČ 26/1972, ZČ 10-11/1956-57 — 100 din ZČ 27/1973, ZČ 12-13/1958-59 — 150 din ZČ 27/1973, (kmalu razprodan) (kmalu ZČ 14/1960 — 40 din ZČ 28/1974 ZČ 15/1961 — 100 din ZČ 28/1974 ZČ 16/1962.— 50 din ZČ 29/1975 ZČ 17/1963 (ponatis) — 150 din ZČ 29/1975 ZČ 18/1964 (ponatis) — 200 din ZČ 30/1976 ZČ 19-20/1965-66 — 50 din ZČ 30/197б' ZČ 21/1967 — 40 din ZČ 31/1977,' ZČ 22/1968, št. 1-2 — 30 din ZČ 31/1977, ZČ 22/1968, št. 3-4 — razprodan ZČ 31/1977' ZČ 23/1939, št. 1-2 - 60 din ZČ 32/1978 ZČ 23/1969, Št. 3-4 - 80 din ZČ 32/1978, (kmalu razprodan) ZČ 32/1978 ZČ 24/1970, št. 1-2 — razprodan ZČ 33/1979' št. 3-4 — 80 din razprodan) št. 1-2 — razprodan št. 3-4 — 100 din razprodan) št. 1-2 — razprodan št. 3-4 — razprodan št. 1-2 — 60 din št. 3-4 — 100 din razprodan) št. 1-2 — 80 din št. 3-4 — 50 din št. 1-2 — 60 din št. 3-4 — 60' din št. 1-2 — 120 din št. 3-4 — 120 din št. 1-2 — 140 din št. 3 — 100 din št. 4 — 100 din št. 1-2 — 150 din št. 3 — 100 din št. 4 — 100 din št. 1 — 150 din A S?n J ? kompleta ZČ odobravamo poseben popust. Za naročila, večja od 200 dinarjev, je možno obročno odplačevanje. Člani Zgodovinskega društva s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo 25-od- stotni popust, študentje 50-odstotni popust. Za naročila iz tujine velja 20-odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Publikacije lahko naročite in prejmete osebno na društvenem sedežu prav tako pa tudi po pošti. Ponatise zvezkov ZČ, ki so že razprodani, lahko naročite v prednaročilu. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 • 229-246 229 A v g u š t i n M a l l e IZ P O L I T I Č N E ZGODOVINE K O R O Š K I H SLOVENCEV 1905—1914 Predavanje na 19. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Maribor 27. 9.—1. 10. 1978 Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem se 'le zavedalo pomena naraščajočega delavskega gibanja. Vendar je vse premalo upoštevalo socialne interese delavstva, da bi postalo privlačno za večje število delavcev. Omeniti pa moramo uvodoma seveda tudi to da odnos slovenske slogaško-klerikalne stranke na Koroškem do delavskega gibanja ni bil izoblikovan. Razlikoval se je po posameznih okrajih in tudi ni bil usklajen med političnim vrhom in zaupniki stranke. Zadnja ugo­ tovitev velja v posebni meri za odnos do socialdemokratskega gibanja na Koroškem; tretja sila, ki je skušala poleg že itak formiranega nemsko- nacionalnega tabora poseči v slovenski del dežele, je bila nemška krščan­ sko socialna stranka. Po obnovi oziroma reorganizaciji slovenskega političnega življenja na Koroškem, ki ga datiramo z letom 1903, prihodom dr. Brejca v Celovec, izgubi krščansko socialna stranka zaradi zavzemanja nemško nacionalnih pozicij v narodnem vprašanju na vplivu pri vodilnem kadru slovenske stranke. Poleg tega glasujejo krščanski sociale! v deželnem zboru proti za­ htevi po enakopravnosti koroških Slovencev oziroma slovenščine pred ura­ dom in pred sodišči, dva vodilna funkcionarja stranke nasprotujeta leta 1905 slovenski stranki v vprašanju slovenskega vpisa v celovške matrike. Ko strankino glasilo »Kärntner Zeitung« piše o Koroški kot o »nemški pla­ ninski deželi«, ga zavrača »Mir«: »To je torej ono, kar je odpihnilo .pra­ vičnost' iz nemško krščansko-socialnih vrst - šovinistični nestrpni nemški nacionalizem najhujše vrste, ki je zbesnel tako daleč, da naravnost zanika obstoj tisoč koroškim Slovencem, hoteč da je Koroška nemška!« Krščansko-socialna stranka je 1904 zastavila vse svoje moči, da bi se onemogočila ustanovitev »Slovenskega krščansko-socialnega delavskega društva za Celovec in okolico« in je obmolknila šele, »ko je .najavtoritativ- nejša' stran izrekla svoje zadovoljstvo na ustanovitvi tega društva.« se bolj je slovenska stran zamerila krščansko-socialni stranki, da je zahrbtno razširila svoje politične mreže »po našem in samo našem ozemlju«, хако tudi ne preseneča, da »Mir« imenuje voditelje stranke »črno zakrinkane nemške nacionalce«,4 ki pogosto finančno izžemajo svoje pristaše. Vsa ta verbalna radikalnost slovenskega časopisa nasproti nemškemu krščansko-socialnemu taboru seveda ne more ovreči dejstva, da so slo­ venski in nemški konservativci še naprej sklepali volilne dogovore m seie pri ožjih volitvah za državni zbor 20. junija 1911 za vodstvo slovenske kle­ rikalne stranke izpadejo krščanski socialci kot možna alternativa. Na to 1 Mir, št. 3, 19. 1. 1905, str. 15. ' Mir, št. 12, 23. 3. 1905, str. 68—69. •' Mir, n. o. m. « Mir, št. 21, 25. 5. 1905, str. 124. 230 Л. MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 odločitev je brez dvoma vplival polom, ki ga je doživela nemška katoliška stran s Centralno blagajno koroških zadrug v Celovcu. »Mir« je tedaj V skrbi za slovenske hranilnice naglo zatrjeval, da Slovence polom med nem­ škimi krščanskimi socialci »prav nič ne briga« in pisal: »Kar so skuhali nemški krščanski socialci, naj sami pojedo .. .«5 Na shodu zaupnikov 14. junija 1911 je stavilo vodstvo slovenske stran­ ke navzočim vprašanje, ali se naj Slovenci ožjih volitev udeležujejo ali ne in komu naj zaupajo svoje glasove, ali nemškemu nacionalcu ali socialnemu demokratu, že vprašanje samo dosti zgovorno kaže na razmerje politične moči v slovenskem delu dežele, kjer nemški krščanski socialci niso pred­ stavljali nobenega političnega faktorja. Odgovor zaupnikov na stavljeno vprašanje je bil jasen: »...takoj (so) soglasno in vsi obenem, kakor bi strela udarila, zavpili: Vsi k volitvi, vsi proti nemškim nacionalcem!« »Mir« je to odločitev relativiral, ko je pisal, da so koroški Slovenci »prisiljeni iz­ birati med slabim in slabšimi«.7 Pisal je, da so socialni demokratje na ver­ skem področju enaki nasprotniki kot nemški nacionalci, vendar jim je priznaval v narodnem oziru več pravičnosti. Naglašal je, da se slovenskim kmetom ne bo godilo nič slabše, če pride v parlament nekaj socialnih demokratov namesto nemških nacionalcev, ki jih je obdolžil kupovanja glasov in podpore »Herrenbaurov«, velikih kmetov in zaključil: »Zato ra­ zumen slovenski kmet, če je prisiljen izbrati v sedanjem' položaju med nemškim nacionalcem in socialnim demokratom, nikdar ne more in ne sme oddati svojega glasu nemškemu nacionalcu, ampak se mora poslužiti soci­ alnih demokratov kot meča, kot voz, s katerim spravi iz svojih prostorov smrdeč gnoj!«8 Brez dvoma je na razmerje med socialno demokracijo in koroškimi Slovenci močno vplival kader slovenske slogaško-klerikalne stranke, ki je pripadal v znatni meri duhovniškemu poklicu. Te kadre program socialne demokracije ni navduševal. Posebno se je glasilo slovenske stranke zaga­ njalo proti osvoboditvi šole izpod verskega vpliva ter proti brezrazredni družbi. Prednjačenje ideoloških razlogov pri odklanjanju programa soci­ alne demokracije je značilno, čeprav »Mir« piše o potrebi večjega obdav­ čenja višjih slojev in je v tem svojem početju po potrebi tudi demagoški,9 mu ostaja osebna last nedotakljiva. Duhovniki igrajo pri ustanavljanju slovenskih krščansko-socialnih de­ lavskih društev pomembno vlogo in so navadno njihovi svetovalci. Tako za konzulenta podljubeljskega slovenskega delavskega društva Arnuša ne obstaja internacionalizem v tem, »da bi demokratje svoj materni jezik za­ tajevali in tujcu izdajali, ampak le v tem, da se demokratje bojujejo brez razlike narodnosti združeno proti tistim, ki jih odirajo in izkoriščajo.«10 Med bistvene naloge slovenskih delavskih društev šteje »Mir« nalogo, »rešiti delavca duševnega propada«.11 To hoče doseči potom knjižnic, petja, gledaliških predstav, narodnega dela ter verske vzgoje. In prav o tej vrsti prosvetne dejavnosti največ beremo glede podljubeljskega slovenskega delavskega društva, čeprav je društvo podpiralo tudi obolele člane in jih podpiralo v boju proti krivicam s strani delodajalcev. Vendar poročila o so­ cialni dejavnosti le poredko zaidejo v »Mir«, ki seveda ni bil zagovornik 5 Mir, št. 36, 3. 9. 1910, Str. 213. « Mir, št. 31, 17. 6. 1911, str. 203/204. 7 n. o. m. 8 n. o. m. 9 n. o. m . "> Mir, št. 21, 25. 5. 1905, str. 125. » Mir, št. 24, 15. 6. 1905, str. 144. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 231 razrednega boja delavcev: »Treba jih je probuditi, zanesti med delavske vrste pravi '.stanovski ponos', ne sovraštva do višjih stanov, temveč pla- menito stanovsko zavest. Vzajemni duh mora postati krepek in silen. Te­ lesno delo nikakor ni kaj sramotnega, ni nič poniževalnega. Ono je v člo­ veški družbi ravno tako potrebno, kakor duševno delo. žuljeva roka je častna in vsega spoštovanja vredna. Ta zavest mora prepojiti naše delav­ stvo.«12 Pisal je tudi o dobrih straneh socializma, a je takoj pristavil, da »vse kar ima socializem dobrega in pametnega v svojem sestavu, vse to ima tudi krščanska demokracija.«13 »Mir« je iskal skupne poteze med iz­ obraževalnimi in delavskimi društvi ter menil: »A nekaj imajo naša de­ lavska društva z izobraževalnimi skupnega, in to je narodno delo. Delavski stan stvarja s kmetskim stanom skupaj jedro našega naroda, in zato je veliko odvisno od tega, da se delavski sloji ohranijo narodu!«14 Kakšne konsekvence je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem izvajalo iz ugotovitve, da je »veliko odvisno od tega, da se delavski sloji ohranijo narodu«? . Delavstvo je bilo v slovenskem delu dežele koncentrirano predvsem v Borovljah, Bistrici v Rožu, v Rablju, v neposredni okolici Beljaka, v Me­ žiški dolini in seveda v Celovcu. V črni na Koroškem je bilo leta 1896 usta­ novljeno »Slovensko katoliško delavsko društvo«, 1904 so Slovenci kljub nasprotovanju krščansko-socialne stranke ustanovili »Slovensko krščan- sko-socialno delavsko društvo za Celovec in okolico« z namenom, da zajame slovenske delavce v Celovcu in v predmestjih, število teh delavcev je hitro naraščalo. Društvena dejavnost je obsegala v prvi vrsti kulturno-prosvetno dejavnost, na razpolago so bili primerni prostori v hotelu Trabesinger na Velikovški cesti. Podljubeljsko slovensko delavsko društvo je bilo ustanov­ ljeno 12. marca 1905.15 Bilo je namenjeno širši okolici in je razvilo v na­ slednjih letih bogato dejavnost. V Borovljah in okolici je bilo zaposlenih okoli 2000 delavcev, ki so večinoma bili organizirani socialni demokratje. Slovensko delavsko društvo je postavilo v Podljubelju svoj delavski dom, socialni demokratje so društvu deloma nasprotovali, deloma pa z njim so­ delovali. V Podljubelju so bili aktivni predvsem kovinarji, ki so imeli tam podružnico krščansko-socialnega društva kovinarjev. Podružnica je bila razdeljena v moški in ženski odsek.16 Ob času ustanovitve društva pa se je že pričelo s premeščanjem podjetij iz Podljubelja v Borovlje, prav tako iz Bajtiš v Borovlje. Leto za tem (18. marca) se je ustanovilo v Podsinji vasi »Krščansko-socialno pevsko in delavsko društvo«, ki mu je takoj pristopilo »68 trdnih, krepkih, slovenskih Rožanov«.17 V ozadju sta bila provizor Jan­ ko Arnuš in dr. Lambert Ehrlich. Na ustanovnem občnem zboru je prvi govoril proti socialnim demokratom oz. razvezi zakona, drugi pa o volilni reformi. O potrebi samostojne slovenske krščanske delavske organizacije v št. Janžu v Rožu naj bi razpravljal shod, ki je bil sklican za 30. junij 1907.10 Vendar je prišlo do ustanovitve »Slovenskega delavskega in izobraževalnega društva za št. Janž v Rožu in okolico« šele deset mesecev pozneje, 15. mar­ ca 1908; isti dan pa se je razdružilo »Slovensko krščansko-socialno pevsko in delavsko društvo za Podsinjo vas in okolico.«19 " Mir, št. 25, 22. 6. 1905, str. 150. 11 n. G. m. u n. o. m. 15 Mir, št. 11, 16. 3. 1905, str. 63. » Mir, št. 23, 6. 6. 1908, str. 143. " Mir, št. 12, 22. 3. 1906, str. 66. IS Mir, št. 28, 29. 6. 1907, str. 199. " Mir, št. 15, 11. 4. 1908, str. 93/94. 232 л - MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 V začetku leta 1908 (5. 1.) je prišlo do ustanovitve strokovnega delav­ skega društva tudi na Bistrici v Rožu.20 Ko je prišlo na Bistrici zaradi od­ pusta 3 delavcev in zaradi plač do štrajka,21 je posredoval državni poslanec Grafenauer pri tovarnarju Faustu in dosegel poravnavo, ki pa jo je tovar­ nar takoj zavrgel, čim so prišli delavci spet na delo.22 Bistriška strokovna organizacija je bila v najtesnejši povezavi z jeseniškim delavstvom,23 štela je precej članov in pridno delovala. V okolici Beljaka koroški Slovenci niso skušali ustanavljati svojih de­ lavskih strokovnih organizacij. V beljaškem volilnem okraju Slovenci pri volitvah izdatno podpro socialne demokrate. Pač pa na potrebo po usta­ novitvi posebne slovenske krščansko-socialne strokovne organizacije v Rablju in v Beli peči opozarja dopisnik v »Miru« z dne 18. 1. 1908. Dopisnik toži, da je na Koroškem še veliko krajev, kjer je delavstvo popolnoma prepuščeno samemu sebi ali pa socialdemokratom, ki jim očita izkoriščanje delavstva in hujskanje proti kmetom. Cdnosi med socialnimi demokrati in slovenskimi delavskimi organiza­ cijami oz. slovensko stranko na Koroškem se dajo najbolj opazovati na primeru Podljubelja. Nasprotovanja se omejujejo na ideološke razlike, pri stvarnih zadevah pa moremo govoriti o previdnem otipavanju in občasnem sodelovanju. V letu državnozborskih volitev 1907 piše »Mir« o ciljih in izvoru soci­ alne demokracije.24 Cilje stranke označi za utopične, predvsem pa svari pred gibanjem kmeta, torej tisti sloj, ki je v prvi vrsti volil na Koroškem slovensko stranko. Pravi, da je bila liberalna gospoda tista, ki je v teku petdesetih let vzgojila po svojih brezverskih časnikih, po slabih šolah in zlasti po slabem gospodarstvu v državi novo revolucionarno stranko: stran­ ko brezverskega, brezobzirnega in deloma naravnost revolucionarnega de­ lavstva. Stranka da seje nezadovoljnost med delavstvom, v parlament hoče vnesti razredni boj, hoče, da-pridejo produkcijska sredstva v skupno last, dalekosežne so njene predstave na prosvetnem področju in na področju zdravstvene oskrbe. Stranki očita, da zastopa povsod interese velike indu­ strije in da je proti obrtništvu, kmetom da hoče vzeti zemljo, govori o na­ silni agitaciji stranke pri pridobivanju novih članov ter zabeleži za Koroško 43 strokovnih društev »rdečkarjev«. Posebno se »Mir« zgraža nad moralo socialnih demokratov ter v sklepu pravi, da ima svoje brezverstvo, svojo nenravnost socialna demokracija od liberalcev. Proti prodiranju social­ demokratskega gibanja propagira člankar ustanovitev katoliške univerze, ustanavljanje krščansko-socialnih društev ter priznava, da ima socialna demokracija tudi opravičene terjatve, ki jih je pa pobrala iz krščansko- socialnega programa. V zvezi s šolo pa sprašuje, »ali se more mladina izro- čevati v vzgojo in pouk učiteljem — rdečkarjem«. Na ustanovni občni zbor podljubeljskega slovenskega delavskega dru­ štva so prišli tudi socialni demokratje iz Borovelj in pritrjevali dr. Lam- bertu Ehrlichu, ki je govoril o delavskem zavarovanju. »Mir« je priznal na zborovanju navzočim socialnim demokratom, »da so se ponašali popolnoma dostojno in da ni prav nič kalilo zborovanja.«25 »Mir« se je ponovno obreg­ nil ob voditelja boroveljskih socialnih demokratov Neutzlerja (Vajclar — » Mir, št. 3, 18. 1. 1908, str. 19. 31 Mir, št. 23, 6. 6. 1908, str. 144. 22 Mir, št. 25, 20. 6. 1908, str. 156. » Mir, št. 23, 6. 6. 1908, str. 144. -> Mir, št. 1, 5. 1. 1907, str. 1; Mir, št. 2, 12. 1. 1907, str. 7/8; Mir, št. 3, 19. 1. 1907, str. 14; Mir, št. 4, 26. 1. 1907, str. 20. 15 Mir, št. 11, 16. 3. 1905, str. 63. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 233 namig v »Miru«, da Neutzler prihaja iz čeških dežel), ki ni znal slovensko. Zavračal je pisanje »Arbeiterwille«, ki je poročal o zborovanju v Gimjah kjer sta nastopala Grafenauer in Brejc m govorila proti volilni refomii. ki je koroškim Slovencem prinesla le en siguren mandat.26 Dopisnik v »Miru« kritizira voditelja socialnih demokratov v Borovljah zaradi absti­ nence občinskih volitev in pravi: »Vsak, kdor naše razmere pozna, ve, da bi kandidatje socialnih demokratov smeli upati v zmago v tretjem razredu, posebno, ker bi tudi bili dobili glasove narodnih Slovencev.«2'*-Pri občinskih volitvah v Podljubelju so Slovenci »podlegli proti združenim rdeckarjem, nemškutarjem in Nemcem.. .2"> Proti podružnici kovinarjev pa so v Bo­ rovljah reaktivirali leta 1898 ustanovljeni »Verband der Eisen- und Metall­ arbeiter Österreichs«28 in začeli z zidanjem svojega »Arbeiterheima« v Bo­ rovljah. »Mir«, poroča tudi o šikanah proti neorganiziranim delavcem s strani socialnih demokratov.25 Velika pridobitev za delavstvo v Podljubelju je bil Delavski dom. V po­ vabilu na otvoritev doma je »Mir« zapisal: »Dva sloja imamo, ki po svoji številnosti pravzaprav tvorita slovenski narod na Koroškem, kmečki in delavski stan, dva stanova, sorodna si po žuljevih rokah. Do najnovejšega časa so bili na Koroškem slovenski delavci še popolnoma neorganizirani; kar jih je bilo organiziranih, so stali v vrstah kmetu in delavcu škodljive socialne demokracije, ki med delavci neti le nezadovoljnost in jih oskubi še za zadnje prislužene vinarje, jim jemlje vero v boga, in seje v srce so­ vraštvo do cerkve, da jih vzdrži nezadovoljne.«30 Očital je »bogati« social­ demokratski stranki, da ne skrbi za delavce, »ampak masti le svoje po večini judovske voditelje.«31 Poroča, da so si dom, ki ga je v prvem letu svojega obstoja postavila Slovenska krščansko-socialna zveza, ogledovali tudi »rdečkarji«.32 Slovesno otvoritev, delavskega doma pa so preprečili Nemci-nacionalci, ki so za isti dan sklicali v Podljubelju pet shodov.34 Sklicatelji teh shodov so bili Dobernig, Metnitz, Lemisch, Kirschner in Angerer, ki je svoje pri­ staše opozarjal, da se pride v Podljubelj s turističnimi palicami. Konec leta 1908 je voditelj boroveljskih socialnih demokratov Neutzler iskal kontakt s podljubeljskim slovenskim društvom.33 Njegovemu pisme­ nemu vabilu na shod se Slovenci niso odzvali, sicer pa tudi niso imeli možnosti vpliva na program shoda. Neutzler j a je kmalu zatem zamenjal domačin Sorgo. Nejasno je, ali je z njegovo pomočjo prišel boroveljski konzum leta 1910 pod vpliv Slovencev.35 Promet konzuma se je močno dvig­ nil. Odslej so v Borovljah govorili o »črnordečem konzumu«, ki je leta 1913 štel 839 članov.36 Spomniti je treba še na pomoč boroveljske slovenske po­ sojilnice konzumu v času med obema vojnama ter na podporo, ki jo je dajal konzum v obliki hrane za časa druge svetovne vojne partizanskim borcem na Koroškem. Pri svoji volilni agitaciji so segli socialni demokrati tudi po agitatorjih, ki so bili zmožni slovenščine in po slovenskih socialistih. Da bi vzgojili svoj » Mir, št. 15. 12. 4. 1906, str. 80. "• Mir, št. 18, 4. 5. 1907, str. 130. nt> Mir, št. 45, 7. 11. 1908, str. 276/277. a Mir, št. 25, 8. 6. 1907, str. 176. 2« Mir, št. 24, 13. 6. 1908, str. 150. » Mir, št. 39, 26. 9. 1908, str. 237. " n. o. m. » Mir, št. 41, 10. 10. 1908, str. 250. » Mir, št. 49, 5. 12. 1908, str. 302/303. » Mir, št. 42, 17. 10. 1908, str. 255. •" Mir, št. 50, 14. 12. 1912, str. 346. » Mir, št. 14, 5. 5. 1913, str. 97. 234 A- MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 kader za slovenski del dežele, na to deželno vodstvo ni mislilo. Slovenska stranka in njeno glasilo »Mir« sta pri nastopanju socialne demokracije posebej pazila na narodni aspekt, že pred volitvami v državni zbor leta 1907 se je pojavil na shodu v Svečah Etbin Kristan, ki je potem tudi kan­ didiral v slovenskem volilnem okraju. Shod so sklicali socialni demokrati, »dvorana je bila napolnjena s slovenskim delavstvom in slovenskimi kme­ ti«. Kristan je govoril o potrebi volilne reforme na podlagi splošne in enake volilne pravice. »Mir«37 poroča, da je Kristan govoril zelo »previdno« in da se z nobeno besedico »ni upal razžaliti slovenskega prebivalstva. Govoril je popolnoma stvarno, da smo mu večkrat odkritosrčno pritrjevali.« Kristanu je odgovarjal urednik »Mira« Ekar, ki je naglasil, da »sliši prvikrat na Koroškem socialnega demokrata govoriti slovensko«, kritiziral je, da na Koroškem socialni demokrati stalno glasujejo pri volitvah z nem­ škimi nacionalci proti Slovencem in rekel, da se strinja s Kristanom glede splošnega pomena volilne reforme. Vendar so Slovenci na Koroškem proti reformi, ki jim ni prinesla ničesar. Glede slovenskega volilnega okraja pa je menil, da bo tudi tu pomagala socialdemokratska stranka nemškim na- cionalcem do zmage. Ekar je skušal od Kristana dobiti izjavo, »ali bo tudi v prihodnje socialdemokratska stranka podpirala nemške nacionalce, ali morda Slovence, katerim bi morala pomagati, ako se hoče držati svojega programa«. Kristan za tako izjavo ni imel pooblastila, povedal je, da bodo socialni demokratje postavili slovenskega kandidata in da naj za tega glasujejo Slovenci. Shod je potekal zelo stvarno. »Mir« pristavlja: »Za bistriško nemšku- tarijo je bil ta shod prave vice, kajti oba govornika sta brez usmiljenja razkrivala krivice, ki se gode našemu slovenskemu delavstvu v našem kraju ravno po onih ljudeh, ki bi morali Boga hvaliti, da smejo v miru pojesti svoj ljubi kruhek«. Potem zopet govori o možnosti, da bi se bil Kristan lahko dotaknil »našega narodnega in verskega čuta«, nakar bi mu bila trda predla. Drug je odnos »Mira« do Etbina Kristana po državnozborskih volitvah 1907, ko je v slovenskem volilnem okraju dobil 1436 glasov. »Mir« zaničljivo govori o Antikristanu, ki »v Ljubljani prav pridno pisari slovensko, če pa pride na Koroško, pa je na mestu laj tajč«.38 Etbin Kristan je zastopal jugoslovansko socialno demokracijo tudi na pogrebu državnega poslanca Arnolda Rieseja, kjer je spregovoril v nemščini, kar »Mir« takoj zabeleži in doda: »Govoril je samo nemško, kljub temu, da je bila navzoča velika množica slovenskih socialnih demokratov!« 3 9 Socialni demokrati so se pojavljali na shodih Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem in agitirali na svojih shodih v slovenskem jeziku. Na volilnem shodu v Grabštanju je Riese leta 1907 poudarjal patriotičnost socialnih demokratov, pač pa ne v tisti obliki, ki jo je stranka kazala pet let kasneje pri nadomestnih državnozborskih volitvah v beljaškem okraju. Riese je menil, da »Slovenec naj ostane vedno Slovenec .. .«,40 po volitvah pa je na strankinem shodu na Brnci nastopil proti zahtevi po enotnem državnem jeziku.41 Ob njegovi smrti je »Mir« pri­ znal, da je Riese vodil stranko »zelo spretno« in da je bil odkrit a pošten nasprotnik. Poročal je še, da »se je (Riese) večkrat pritoževal nad suro- " Mir, št. 47, 24. 11. 1906, str. 276. 3S Mir, št. 29, 18. 7. 1908, str. 180. 39 Mir, št. 4, 24. 1. 1912, str. 23. <0 Mir, št. 21, 15. 5. 1907, str. 152. " Mir, št. 36, 24. 8. 1907, str. 243. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 235 vostjo slovenskih socialnih demokratov v Spodnjem Koroškem, ki se tudi niso vedno pokorili njegovim poveljem...«42 Boj med strankami se je ob državnozborskih volitvah leta 1911 še za­ ostril. V slovenskem volilnem okraju je zopet kandidiral Grafenauer, nem­ ški nacionalci so postavili Schumyja, socialnodemokratska stranka pa je kandidirala iz Trbovelj pregnanega socialdemokrata Sitterja. Na volilnem shodu socialnih demokratov v Prevaljah je Sitterju ugovarjal dr. Rožič, ki je označil socialnodemokratsko stranko kot stranko razdiran j a.43 Tudi Gra­ fenauer je na volilnem shodu na Lešah (navzočih je bilo po poročilu »Mira« okoli 300 socialdemokratov) govoril o socialdemokratski stranki in pozival svoje volilce, »naj se ne boje rdečih nasprotnikov, ker ti niso stranka reda, ampak stranka razdiranja in velike nezadovoljnosti!«44 Na volilnem shodu socialdemokratske stranke v Dobrli vasi leta 1911 je nastopil dr. Lambert Ehrlich, ki je posebno naglašal, da se vse stranke v slovenskem volilnem okraju pri svoji agitaciji poslužujejo slovenščine, socialnim demokratom pa je očital, da kandidirajo le zaradi tega, da bi v slučaju ožjih volitev lahko podprli nemškonacionalnega kandidata in tako vrgli Grafenauer j a.'5 Slovenska stranka na Koroškem ni našla tiste osnove, ki bi omogočala učinkovito nastopanje skupno s socialdemokratskim gibanjem v deželi. S pretiranim poudarjanjem svojih katoliških načel in pozicij takega za­ vezništva ni mogla najti. Delno sodelovanje pri volitvah za državni in de­ želni zbor in na ravni občin se ni izgrajevalo in je stalno nihanje in oma­ hovanje v tem vprašanju značilna poteza v politiki slovenske stranke, ki je sicer vestno zabeležila vsako pozitivno izjavo socialdemokratske stranke glede narodnostnega vprašanja. Slovensko vodstvo je omejevalo delovanje svojih delavskih društev vse preveč na prosvetno-kulturno dejavnost in pri tem zanemarjalo osnovna vprašanja delavstva na Koroškem, ki je bilo po njenih lastnih izjavah eden izmed stanov, ki so ga koroški Slovenci imeli. Medtem ko je kmetom slovenska stranka organizirala samopomoč v obliki hranilnic in posojilnic in nazadnje še zadrug, se je za materialno stanje delavstva vse premalo pobrigala. Nemška krščansko-socialna stranka pa v slovenskem delu dežele sploh ni predstavljala nobenega resnega politič­ nega faktorja. Sodelovanje med slovensko stranko in socialdemokratsko stranko pa je ovirala tudi taktika poslednje. Socialdemokratska stranka se sicer ni bra­ nila slovenskih glasov, prehajanje glasov pri ožjih volitvah od slovensko- konservativhe strani k socialdemokratom je za Koroško značilno, sama pa je vselej podprla nemškonacionalne kandidate, v enem slučaju tudi proti volilnemu dogovoru med obema strankama (leta 1907 pri ožjih volitvah v državni zbor — Nagele, Ellersdorfer, Eich). Socialdemokratska stranka je prevzela v nasprotju s svojimi programi v narodnostnem vprašanju na Koroškem pozicije nemških nacionalcev, za organizatorje, ki bi obvladali slovenščino, ni poskrbela, v klerikalcih je videla sovražnika delavskih za­ htev. Koroško delavstvo je skušala izolirati od nacionalnega vprašanja. Pri nadomestnih volitvah za državni zbor leta 1912 pa je licitirala z nem­ škimi nacionalci, kdo je bolj nemški. Prisvojila je frazeologijo in termino­ logijo nemških nacionalcev, kadar je govorila o Slovencih na Koroškem.'16 " Mir, št. 4, 24. 1. 1912, str. 23. « Mir, št. 22, 17. 5. 1911, str. 150/151. « Mir, št. 19, 5. 5. 1911, str. 130/131. 45 Mir, št. 28, 31. 5. 1911, str. 150/151. 45 Janko Plcterski: Narodna in politična zavest na Koroškem. Narodna zavest in politična orienta­ cija prebivalstva slovenske Koroške v letih 1848—1914. Razprave in eseji 7, Slov. matica, Ljubljana 1965, str. 427. 236 л - MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 Nenazadnje je prevzela še zahtevo po nemščini kot državnem jeziku ter podpirala ohranitev starega stanja. Prve volitve, ki so potekale po reorganizaciji Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, so bile nadomestne volitve za državni zbor 10. 10. 1905 v okrajih Celovec, Velikovec, Dobrla.vas, Pliberk in železna Kapla. Nemški nacionalci so imenovali za kandidata Friedricha Seifritza, veleposestnika, pivovarnarja in poštarja47 iz Miklav- čevega. »Mir« je označil Seifritza za vladnega kandidata, posebno podčrtal njegov socialni položaj in povedal, da kandidat »še na Avstrijskem rojen ni, temveč je doma iz blaženega rajha.. .«48 Katoliško politično in gospo­ darsko društvo je takoj po smrti poslanca Tscharreja, ki je do tedaj za­ stopal volilni okraj y državnem zboru, sklicalo 9. julija 1905 v Dobrlo vas shod zaupnikov, ki je sklepal o kandidatu. Soglasno je bil izvoljen za kan­ didata poslanec Franc Grafenauer.49 Slovenska stran se je pri volilni agitaciji zlasti potegovala za kmeta, predstavljala Grafenauerja kot posestnika,50 ki razume tudi skrbi delav­ stva, in opisovala delovanje kandidata v koroškem deželnem zboru.51 V vo­ lilnem proglasu je poudarila na prvem mestu katoliško usmerjenost slo­ venskih volilcev in kandidata, na drugem mestu je govorila o gospodarstvu, ki ga minira nemškonacionalna večina v deželi, in se pritoževala zlasti nad usodo večjih kmetov, šele na tretjem mestu je bilo govora o narodni ena­ kopravnosti Slovencev na Koroškem, nazadnje pa o staroslavni Avstriji.52 Slovenska klerikalna stranka je vodila izredno aktiven boj, ki je bil po poročilu »Mira« — strahovit.53 Grafenauer je dobil 2169 glasov, njegov na­ sprotnik pa za 84 več. Glasilo koroških Slovencev je bodrilo slovenske vo- lilce ter zapisalo, »da je bil Seifritz izvoljen prvikrat, pa tudi zadnjikrat.«54 Pod popolnoma drugimi okoliščinami so potekale volitve za državni zbor leta 1907. Predvsem je treba navesti seveda novo razdelitev volilnih okrajev, ki je koroške Slovence močno prizadejala ter povzročila spor med Celovcem in Ljubljano. Leta 1905 je dr. Brejc na političnem shodu povedal, kaj koroški Slovenci pričakujejo od splošne in enake volilne pravice. Na­ vedel je, da pričakujejo strmoglavljenje vladajočih nemških strank, pre- osnovo Avstrije iz birokratične nemške države v demokratično slovansko državo, propad liberalizma in nenazadnje »okrepljenje katoliškega ele­ menta v javnem življenju, četudi šele po hudem boju s socialno demo­ kracijo«.55 Kot pogoj za sprejem volilne reforme pa je predsednik Kato­ liškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem navedel »pravično in pametno razdelitev volilnih okrajev po narodnostih«.5; Zahteval je še volilno obveznost ter poseben zakon, ki bi vladnim organom prepovedal vmešavanje v potek volitev. Zadnji dve zahtevi sta seveda pri­ lagojeni koroškim razmeram. Znano je, da so na Koroškem slovenski vo­ litai zelo, zanemarjali svoje dolžnosti, na drugi strani pa so se v volilno agitacijo in v potek volitev vedno spet vmešavali uradniki in tako pripo­ mogli k navedenemu zadržanju slovenskih volilcev. Proti Brejčevim za­ htevam je takoj nastopil nemško-nacionalni poslanec Dobernig, ki je na- 47 Mir, št. 40, 5. 10. 1905. 4S n. o. m. " Mir, št. 36, 7. 9. 1905, str. 214. ;" Mir, št. 38, 21. 9. 1905, str. 225. " Mir, št. 39, 28. 9. 1905, str. 233/234. 52 Mir, št. 37, 14. 9. 1905, str. 219 M Mir, št. 41, 12. 10. 1905, str. 345. 54 n. o. m. 55 Mir, št. 47, 23. 11. 1905, str. 281/282. M n. o. m. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 - 237 stopil proti enaki volilni pravici1 in proti slovenskim volilnim okrajem na Brejc je na šmihelskem shodu govoril tudi o potrebi združitve Sloven­ cev in Hrvatov in žel pri tem splošno odobravanje. »Slovani vkup, to mora biti naše geslo, državnopravno združenje Slovencev in Hrvatov pod žezlom staroslavne habsburške dinastije mora' biti naš daljnji politični cilj, to stremljenje mora postati točka našega političnega programa.« Kandidate za državnozborske volitve leta 1907 so koroški Slovenci po­ stavili na XVII. letnem občnem zboru Katoliškega političnega in gospodar­ skega društva za Slovence na Koroškem. V slovenskem volilnem okraju (Pliberk, železna Kapla, Dobrla vas in Borovlje) je kandidiral France Gra- fenauer, v velikovškem grebinjski župan Florijan Ellersdorfer, v celovški okolici Valentin Podgorc, v Celovcu so postavili Slovenci delavca in kiparja Teodorja Osana kot števnega kandidata, v drugih okrajih so se izrekli za kandidate krščansko-socialne stranke, čeprav so potem pri volitvah v belja- škem okraju podprli socialnega demokrata Riese ja proti vsenemcu dr. An- gererju. Riese je dobil v tem okraju okoli 800 slovenskih glasov in bil tudi izvoljen v državni zbor.r9 Volilni proglas leta'1907 se v bistvu ne razlikuje od onega za nadomest­ ne volitve leta 1905: »Troje je zlasti, za kar bijemo neizprosen boj: da za­ varujemo in ohranimo veri naših očetov ono mesto v javnosti m srcih na­ šega naroda, katero je zavzemala dosedaj ; da priborimo našemu narodu in jeziku one pravice, katere jima zagotavljajo državne osnovne postave; da zagotovimo našemu ljudstvu gospodarski napredek!«60 Volilna agitacija je potekala v znamenju skrajnega napora slovenske stranke, ki je v slovenskem volilnem okraju tudi prodrla. Grafenauer je bil izvoljen s 4622 glasov, nemško-nacionalni kandidat Seifritz je dobil 2077, medtem ko je Etbin Kristan združil nase 1436 glasov, kar izpričuje nara­ ščajočo moč socialno demokratskega gibanja na Koroškem. V velikovškem okraju je prišel slovenski kandidat Ellersdorfer v ožjo volitev proti nem­ škemu nacionalcu pivovarnarju Nageleju is Velikovca. Socialni demokrat Eich je dobil 1509 glasov in s tem 38 manj kot Ellersdorfer in izpadel. Slo­ venski kandidat se je po prvotnih volitvah posebej obrnil na delavstvo, da bi volilo njega,61 vendar je socialdemokratska stranka izdala navodilo, da naj njeni pristaši volijo Nageleja, ki je bil izvoljen z 2791 glasovi, dočim je za Ellersdorfer j a glasovalo 1897 volilcev. Iz tega lahko sklepamo, da je del socialdemokratskih volilcev oddal svoj glas iz narodnostnih razlogov Ellers- dorferju, drugi del pa je volitve abstiniral. V volilnem okraju Celovec okolica je Valentin Podgorc dobil 1297 gla­ sov. V ožjo volitev sta prišla nemški nacionalec Kirschner in socialni de­ mokrat Lukas. V tem volilnem okraju sodelovanje med slovensko konser­ vativno stranko in socialnimi demokrati ni funkcioniralo. Nemški nacio­ nale! so pod pretvezo, da njihov kandidat ne mara biti voljen s slovenskimi glasovi, abstinirali ožjo volitev in prepustili zmago socialnim demokratom. Nadaljnje zadržanje slovenske stranke pa je popolnoma protislovno, šla je v boj za nemškega nacionalca Kirschnerja, ki je tako prišel do 1521 glasov, socialni demokrat Lukas je dobil le 715 glasov več in bil s tem seveda iz­ voljen. " Mir, št. 51, 21. 12. 1905, str. 306. « Mir, št. 47, 23. 11. 1905, str. 281/282. •" Mir št. 24, 1. 6. 1907, str. 167/168. » Mir, št. 18, 4. 5. 1907. str. 125/126. " Mir, št. 22, 18. 5. 1907, str. 156. 238 A - MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 To odločitev slovenske stranke lahko tolmačimo le z njeno ozko idejno omejenostjo ali pa ji moramo pripisovati veliko naivnost, če je mislila, da bo njena podpora pripeljala Kirschnerja na slovenske oziroma krščansko socialne pozicije. Slovenska stranka je nekvalificirano napadala v tej zvezi kandidata socialne demokracije in stranko samo: »Nemški nacionalci so naravnost prodali kmeta Kirschnerja socialnodemokratskemu, za poslan­ stvo popolnoma nezmožnemu 'šlosarskemu kselu', sedaj — 'šribarju', tisti stranki, ki po svojih lastnih besedah hoče pogin kmeta! Svojim lastnim pristašem je nemško-nacionalno vodstvo zapovedalo, da naj se ne udeležuje volitev, samo da bi bil izvoljen socialni demokrat.«62 »Mir« piše, »da je po sramotnem mešetarjenju celovških nemško-nacionalnih magnatov izdano in prodano kmetsko prebivalstvo celega volilnega okraja svojemu najzagri- zenejšemu sovražniku — socialnemu demokratu!«63 Pri tem moramo upo­ števati tudi odločitev socialdemokratskega strankinega vodstva, ki je izdalo navodilo, da se pri ožjih volitvah podpre povsod nemški liberalec in nobena klerikalna stranka. Slovenci so pa upali na pomoč socialnih demokratov za Ellersdorferja. Glede volitev 1907 poudarja Pleterski63, da so vse stranke morale v vo­ lilni agitaciji in taktiki priznavati slovenski značaj volilcev po vsem slo­ venskem etničnem ozemlju Koroške. Samostojni nastop je bil možen le v slovenskem volilnem okraju, povsod drugod je morala slovenska stranka sklepati volilne dogovore, kar je šlo tako daleč, da so leta 1907 Slovenci zavestno volili vse štiri stranke. »Takšno absurdno taktiziranje, načelno in ideološko popolnoma protislovno usmerjanje slovenskih volilcev na različ­ nih sektorjih razkosanega slovenskega ozemlja je moralo pogubno vplivati na slovensko politično zavest volilcev64, poudarja Pleterski. Volitve so nadalje izkazale močan vpliv slovenske politične organiza­ cije po vsem slovenskem področju. Socialna demokracija je imela na slo­ venskem etničnem ozemlju močan vpliv. Ob primernem upoštevanju na­ cionalnega momenta bi že pri državnozborskih volitvah 1907 mogla prodreti brez večjih težav v treh. volilnih okrajih; v slovenskem volilnem okraju je s postavitvijo slovenskega kandidata upoštevala kompromis, ki je bil do­ sežen pri volilni reformi. Nemški nacionalci so veljavnost nacionalnega kompromisa osporavali s postavitvijo svojega kandidata v slovenskem vo­ lilnem okraju in skušali doseči nemški politični značaj cele dežele. Politič­ ne uspehe je nemškonacionalna stranka na podeželju dosegla med premož­ nejšimi kmeti, gostilničarji in trgovci. Za krepitev svojih pozicij je izrab­ ljala tudi sredstva, ki jih je dežela ali država namenjala vsem prebivalcem, a so jih nemški nacionalci dodeljevali le svojim pristašem in somišljeni­ kom. Nenazadnje pa je izid volitev dokumentiral velik diskriminacijski uči­ nek volilne reforme. Za en mandat je bilo povprečno potrebnih 3142 glasov. Po navodilih slovenske stranke je bilo oddanih 9441 glasov, vendar so Slo­ venci s temi glasovi dosegli en sam državnozborski mandat. Pri deželnozborskih volitvah 1909 je šla slovenska stranka v volilni boj s »samozavestjo in navdušenjem« in upala, da njeno delo »ne ostane brez sadov«.65 Slovenski kandidati so bili postavljeni v kmečki kuriji in v splošni kuriji. Krščansko socialna stranka je v tem času že popolnoma prešla na nemško nacionalne pozicije, socialni demokrat j e so navzven govorili o in­ ternacionalnem karakterju svoje stranke, pri volitvah pa so podpirali nem­ ške nacionalce. 6 2 Mir, št. 23, 24. 5. 1907, str. 161/162. « Pleterski, Narodna in politična zavest, str. 372/373. 64 n. o. m. 65 Mir, št. 7, 13. 12. 1909, str. 36. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 239 V splošni kuriji sta si stala, nasproti v volilnem okraju mesto Celovec in sodni okraji Celovec, Velikovec, Dobrla vas, Pliberk in železna Kapla Franc Grafenauer in Gustav Metnitz. Slovenska stranka je zahtevala med drugim »splošno in enako volilno pravico tudi za deželni zbor«6 ter razde­ litev volilnih okrajev po narodnosti. Pri prvotnih volitvah je dobil Grafe­ nauer v tej splošni skupini 5099 glasov, Metnitz 4919 glasov in Lukas 2576 glasov Izid pri ožjih volitvah je bil jasen, ker so socialni demokrati pod­ pirali nemške nacionalce. Kljub temu je naraslo število Grafenauer]evih glasov na 6042, Metnitz pa je dobil 7732. »Mir« je takoj pokazal na zavez­ ništvo nemških nacionalcev in socialnih demokratov: »...porazila nas pa ni nemškonacionalna stranka, ampak le združena moč nemških nacional­ cev in socialnih demokratov. Gnili, ošabni nacionalizem je moral stopiti doli s hvalisanega prestola in beračiti pri socialnih demokratih za glasove proti kapitalistu. Socialni demokratje so na povije na celiarti volili kapi­ talista, advokata, plemenitaša, nasprotnika delavstva. Iz tega spoznamo, da je vse kar govorijo socialni demokrati proti kapitalistom, tovarnarjem in plemenitašom itd., samo sleparstvo. Tako je izvoljen namestnik koro­ škega deželnega glavarja, vitez pl. Metnitz, le s pomočjo socialno demo­ kratskih glasov.«67 V kmečki kuriji sta prodrla v volilnih okrajih Velikovec — Dobrla vas in Pliberk — železna Kapla kandidata slovenske stranke Ellersdorfer in Grafenauer. »Mir« je ocenil tudi uspehe oziroma neuspehe socialdemokratske in krščanskosocialne stranke pri deželnozborskih volitvah: »Socialni demo­ krati z uspehi ne morejo biti zadovoljni. Sicer so dobili enega poslanca, pa le po zaslugi nemških nacionalcev, ki so jim iz hvaležnosti za pomoč milostno prepustili v splošni skupini Beljak-Rožek Eicha, čeravno je dobil nemški nacionalec pri glavni volitvi več glasov. Splošno smo opazovali, da rdečkarjem, tem delavskim in narodnim izdajalcem, na Koroškem ne gre žito v klasje, ker so po zadnjih državnozborskih volitvah celo nazadovali. Tudi nemški krščanski socialci niso dosegli pričakovanih uspehov. Celo na­ zadovali so, ker so izgubili poslanca Weissa in ohranili le mandata v La- budski dolini. Mi se temu ne čudimo. Stranka, ki sloni bolj na taktiki, nego na načelih, ne more prodirati. Krščanski socialci se ne upajo na dan s krščanskim načelom, v narodnem vprašanju bi radi sedeli na dveh stolih, a zidajo s tem le most, po katerem njihovi lastni pristaši stopajo v na­ sprotni tabor.«68 Tudi pri teh volitvah se je uveljavila volilna geometrija. Slovenska stranka je dobila v kmečki skupini v petih volilnih okrajih 3737 glasov m dva mandata, nemški nacionale! pa so dobili na vsem Koroškem 6790 gla­ sov in 11 mandatov. Povprečno so potrebovali za en mandat 616 glasov, slovenska stranka pa za en mandat 1668 glasov. Nemško organizirana so­ cialna demokracija v boju slovenske stranke ni videla aspekta boj a Slo­ vencev za enakopravnost Slovencev v deželi na političnem področju. Državnozborske volitve 1911 označuje velika napadalnost nemških na­ cionalcev, ki je usmerjena proti slovenski in socialdemokratski stranki. Primerno protislovensko vzdušje za volitve ustvarijo: silen pritisk na slo­ vensko prebivalstvo ob priložnosti ljudskega štetja konec leta 1910, prepo­ ved Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koro- « Mir, št. 10, 6. 3. 1909, str. 57. " Mir, št. 16, 31. 3. 1909, str. 85. tó n. o. m. 240 A - MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 škem 9.1.1911 in posredno tudi polom Centralne blagajne koroških zadrug v .Celovcu. V slovenskem volilnem okraju kandidira zopet Grafenauer, nemški na- cionalci postavijo Vinzenza Schumy-ja, socialni demokrati pa Ignaca Sit­ ter j a. V volilnem okraju Celovec okolica kandidira slovenska stranka Va­ lentina Podgorca, v beljaškem Matijo Vospernika, v velikovškem Jurija Ru- tarja, v Celovcu pa Alojzija Terčka. Značilnost teh volitev je še v tem, da se nemška krščansko-socialna stranka popolnoma loči od slovenske stranke, ki v tem volilnem okraju (Rožek-Trg-Millstatt) že od vsega začetka podpre socialdemokratskega kandidata. Celotno volilno kampanjo vodi osrednji volilni odbor za Koro­ ško, ker se Katoliško politično in gospodarsko društvo obnovi šele septem­ bra 1911. V volilnem pozivu se tokrat slovenska stranka obrača tudi na slo­ venske delavce in na slovenske liberalce, ki sklenejo podpreti Grafenauer- ja. Nemško-nacionalno stranko imenuje slovenska stranka smrtnega ver­ skega, narodnega in gospodarskega sovražnika koroških Slovencev, ki ga je treba premagati. Nemškonacionalni kandidat v slovenskem volilnem okraju je agitiral v slovenskem jeziku in menil, da je slovenski stranki le za jezikovno in šolsko hujskanje, ne zavzema pa se za gospodarsko blaginjo ljudstva. V vo­ lilnem okraju Celovec okolica ga v tem posnema žihpoljski župan Lut- schounig, zastopnik »Nemcem prijaznih Slovencev« in kandidat iste stranke. V slovenskem volilnem okraju ponovno prodre Grafenauer s 4117 gla­ sovi, Schumy dobi 2430, socialni demokrat Sitter pa 1546 glasov. »Mir« se loti načina volilne agitacije nemškonacionalne stranke: »Schumy torej s pomočjo revolverjev, nožev in s krvoprelitjem ni dobil več kakor 353 gla­ sov več nego Seifritz leta 1907. Nacionalci so spravili na volišča zadnjega moža.«69 Obenem posvari list slovenske volivce: »Pač pa je ostala doma cela slovenska rezerva! Slovenski zaupniki so se torej igrali z ognjem!«6 9 Pri ožjih volitvah so slovenski volilci povsod podprli socialdemokratske kandidate po soglasnem sklepu shoda zaupnikov v Celovcu 20. junija 1911. Vendar so imeli odločilen vpliv slovenski glasovi, samo v beljaškem okraju, kjer je prodrl socialdemokratski kandidat. Padanje števila volivcev sloven­ ske stranke je povzročala predvsem deagrarizacija, s to pa je bilo povezano odseljevanje kmečkega prebivalstva. Na drugi strani je volilni sistem drobil slovensko politično akcijo in iz »ene manjšine v deželi ustvarjal vrsto manjšin v volilnih enotah.«7 0 Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je pričakovalo ob priložnosti ljudskega štetja 1910, da bo prišlo s strani vladnih števnih komisarjev do potvorb'e štetja. Zato je sklenilo na dru­ štveni seji 19. oktobra 1910, »da da izpeljati zasebno ljudsko štetje glede občevalnega jezika in n a r o d n o s t i . . . « " Proglas »Mira«72' za ljudsko štetje 1910 je pravo nasprotje tega, kar se o ljudskem štetju, tu mislim v prvi vrsti na definicijo »občevalnega jezika«, menile koroške oblasti in z njimi povezan nemškonacionalni Volksrat. »Mir« razume pod »občevalnim jezikom« materin jezik in meni, da je dolž­ nost vsakega Slovenca, »da prizna slovenščino kot svoj občevalni jezik, naj prebiva doma ali med tujci; svojega materinega jezika se ne sme nikdo " Mir, št. 30, 14. 5. 1911, str. 197. 7 0 Janko Pleterski: Narodna in politična zavest, str. 389. 71 Mir, št. 46, 16. 9. 1911, str. 285. 72 Mir, št. 53, 31. 12. 1910, str. 327. . V ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 241 sramovati«. Nikdo naj ne napiše poleg slovenščine še drug jezik, tudi če ga. obvlada. »Občevalni jezik ostane za vsakega, četudi drug jezik razume, le oni, v katerem od nekdaj najlaže in najrajši govori, v katerem se spora­ zume s svojimi sorodniki in rojaki.« časopis opozarja odvisne sloje, da no­ ben delodajalec nima pravice vpisati v vprašalne pole drugega občevalnega. jezika kot navedenega. Poziva, naj se nekorektnosti takoj javijo Katoliške­ mu političnemu in gospodarskemu društvu. Dejansko je na Koroškem izvedel ljudsko štetje nemški »Volksrat«, ki si je nadejal vladni plašč. Katoliško politično in gospodarsko društvo je istočasno organiziralo svoje privatno štetje, kar je bilo »Volksratu« silno nerodno. Dosegel je prepoved slovenske organizacije zaradi prekoračenja, delokroga. Prepoved je izrekel deželni predsednik baron Hein. Oblast je hotela zaseči tudi arhiv društva, vendar so bili Slovenci pripravljeni tudi na to potezo koroških oblasti. Knjige in zapiske društva je pravočasno od­ nesel podpredsednik društva, državni in deželni poslanec Grafenauer, pri katerem so naredili hišno preiskavo. Poslanec pa je izjavil, »da bo že pove­ dal," kje da ima knjige političnega društva — državnemu zboru«.73 Medtem so v vodstvo koroških Slovencev dohajala »strašna poročila«74 o postopanju številnih komisarjev, ki niso povpraševali po občevalnem je­ ziku, ampak so, če je kdo znal le nekaj besed nemški, takega takoj vpisali za Nemca. Deloma pa sploh niso spraševali po občevalnem jeziku in prebi­ valstvo enostavno prištevali med Nemce. V mestih so vlogo števnih komi­ sarjev prevzeli delodajalci oziroma hišni posestniki, ki so delavce oz. stano­ valce zapisovali za Nemce. Posebno temeljito so to delo opravili v Celovcu, kjer so osebe, ki so navedle slovenščino kot občevalni jezik, klicali na ma­ gistrat. Tam so »popravljali« prvotne podatke. Prav pri ljudskem štetju se je najbolj izkazala izredna moč in veljava nemškega življa, ki je branil svoje pozicije s pomočjo vlade. Odločilnega pomena je bila gospodarska od­ visnost ogromnega dela slovenskega prebivalstva po mestih in trgih. Tako je prišlo pri ljudskem štetju 1910 do velikega padca števila ljudi s slovenskim občevalnim jezikom. Padec je seveda obstajal le na papirju;- cilj avstrijskih štetij je bil, povečati število nemškogovorečega prebivalstva. v državi in tako večati nemško veljavo. Primerno sredstvo za to je bil obče­ valni jezik, za katerega je veljal jezik, v katerem je posameznik večji del občeval v javnosti, razlaga, ki je podpirala predvsem nemški element v državi. Posebno prizadeti so bili pri tej razlagi občevalnega jezika v- našem primeru slovenski priseljenci v koroških mestih. Kjer se posamezniki niso uklonili, so se Nemci posluževali socialnega pritiska, število Nemcev je so­ razmerno hitro naraščalo, medtem ko je število Slovencev, kljub deloma', večji nataliteti v slovenskem delu dežele, padalo in to v takih skokih, d& podatki sami dokazujejo neverodostojnost štetja. številke centralnega statističnega urada glede ljudskega štetja na Ko­ roškem "so velika laž!«, meni »Mir« za ljudsko štetje 1910, ko so uradno našteli le še 82.212 Slovencev (21,2 % koroškega prebivalstva). Fri privat­ nem štetju pa so Slovenci našteli 135.415 oseb s slovenskim (materinim) jezikom. Nezanesljivost uradnih podatkov se vidi tudi v nihanju jezikovne pri­ padnosti v eni in isti občini tekom več ljudskih štetij. Največ je bilo na- podeželju odvisno od števnih komisarjev. Pri štetju 1910 so v občinah, ki so. " Mir, št. 3, 21. 1. 1911, str. 13/14. 74 n. o. m. •' Mir, št. 31, 3. 8. 1912, str. 207/20-S. 242 A. MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 bile v slovenskih rokah in ki so postavile števne komisarje, postavili ob stran neke vrste nemškonacionalne kontrolorje. število Slovencev je v primerjavi z letom 1900 padlo za 9,1 %. Nemci so na papirju že odrezali ob črti Beljak—Podklošter—Trbiž Ziljo od ostale­ ga slovenskega ozemlja na Koroškem. Močan je bil pritisk tudi na črti Beljak—Celovec in od tu proti Ljubelju. Prav tako je bil močan pritisk na Slovence na relaciji Celovec—Velikovec—Dobrla vas—železna Kapla. Po­ sledica tega pritiska je bila, da je število Slovencev padlo v posameznih občinah med 30 in 50 odstotkov. Na papirju so Nemci močno oslabili zvezo med zahodno in vzhodno slovensko Koroško, njen zahodni del pa so še po­ sebej razbili v tri samostojna jedra. Po drugih podatkih (slovenski na­ rodni kataster in jezikovna označba župnij) je bilo slovensko ozemlje na Koroškem v tem času še vedno popolnoma sklenjen blok. Vendar leta 1910 razlikujemo že dve narodni meji: mejo ozemlja, ki je bilo še trdno v slo­ venskih rokah, in severnejšo mejo mešanega ozemlja, ki je bilo od 1846 dalje vsaj deloma ponemčeno.76 Po reorganizaciji in preusmeritvi političnega delovanja pride na Koro­ škem tudi do požitvitve slovenskega prosvetnega dela. Na Koroškem so igrale v prosvetnem življenju pomembno vlogo podružnice »Ciril Metodove družbe«. Aktivnost teh podružnic narodno-obrambne organizacije je v za­ četku 20. stoletja močno nazadovala, deloma celo popolnoma zamrla." Iz podružnic »Ciril-Metodove družbe« so se polagoma izoblikovala izobraže­ valna društva. Dne 3. julija 1907 je celovški stolni kaplan dr. Lambert Ehrlich, ki ga poznamo kot govornika pri shodih krščansko-socialnih delavskih društev, naznanil c. k. deželni vladi, da namerava ustanoviti društvo z imenom »Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško« s sedežem v Celovcu. Zveza, ki se je pojmovala kot zveza koroških slovenskih nepolitičnih dru­ štev, se je ustanovila dne 20. oktobra 1907.78 Zvezi je takoj pristopilo 12 iz­ obraževalnih društev. Za predsednika je bil izvoljen Matej Ražun, dr. Lam­ bert Ehrlich je postal podpredsednik, Valentin Jug tajnik, P. Vunček bla­ gajnik, odborniki pa so postali Janko Arnuš, Anton Gril in Leopold Abraham. Zveza je nameravala še isto leto organizirati skupen javen shod spodnjekoroških društev, podoben onemu na Velikem Strmcu, ki. je po­ menil nov začetek dela Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Začetek januarja 1908 je imela Zveza svoj prvi občni zbor, na katerem je bil potrjen stari odbor. Zbora se je udeležil za­ stopnik osrednje ljubljanske zveze Terseglav. Zveza je hotela včlanjenim društvom posredovati govornike, pripraviti z ljubljansko centralo načrt za predavanja ter urediti osrednjo knjižnico. Sklenila je izvedbo socialnih kursov v Celovcu in Velikovcu. Te socialne kurse je organizacija prirejala v naslednjih letih na vsem slovenskem delu dežele. Ljubljanski zastopnik je poudarjal važnost tedenskih sestankov. Do širše diskusije je prišlo pri vprašanjih: ali naj zveza ustanavlja neodvisna kmečka društva in ali naj bodo le-ta političria oziroma nepolitična. Končno je občni zbor sklenil: »Organizacije kmečkih društev, dasi bi ne bile zadruge, ampak večinoma le izobraževalnega značaja, se izločijo iz delokroga zveze ter se prepuste političnemu društvu.«79 76 Bogo Grafenauer, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes. Koroški zbor­ nik, Lj. 1946, str. 195. " Andrei Vovko: Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem 1885—1918. Koroški ko­ ledar 1978, Celovec, str. 151—161. '« Mir, št. 47, 9. 11. 1907, str. 309. 7" Mir, št. 4, 25. 1. 1908. str. 22. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 243 Druga pomembnejša organizacija, ki se ustanovi v tem času na Koro­ škem, je »Slovensko šolsko društvo v Celovcu«. »Mir« toži, da koroški Slo­ venci nimajo organa, ki bi se izključno bavil z vprašanjem koroškega šol­ stva in koordiniral vse napore posameznih narodnjakov na tem področju. Narahlo je kritiziral Ciril-Metodovo družbo in pristavil, da »šolsko vpra­ šanje pri nas ne obstoji samo v oskrbi šentrupertske in šentjakobske šole«.80 Obenem pa je »Mir« zabeležil, »da naše šolsko društvo ne bo v kakem na­ sprotju s Ciril-Metodovo družbo, temveč bo izpolnjevalo tisto vrzel, katere Ciril in Metodova družba že po bistvu svojega sestava in vsled nepoznan j a krajevnih razmer nikoli ne bi mogla docela izpolniti«.81 Na ustanovnem zboru »Slovenskega šolskega društva« je sklicatelj shoda, dr. Brejc, govoril o bojih za šole v Šentjakobu, Globasnici, Strojni, št. Danijelu ter ponovil »Mirovo« pisanje, da novo društvo nima namena konkurirati z družbo Sv. Cirila in Metoda, ampak se bo v svojem delovanju na družbo naslanjalo, in če bo dobra volja na obeh straneh, bo moglo eno društvo poleg drugega dobro uspevati«.42 Vse to govorjenje seveda ni moglo prikriti dejstva, da je prišlo z družbo do nesoglasij, ki so se kmalu navrh le še poglobila.53 Prvi predsednik Slovenskega šolskega društva je postal Matej Ražun, odborniki so bili prof. Apih, vladni svetni Scheinigg, dr. Brejc, dr. Arne je, Treiber, Franc Grafenauer, Andrej Wieser, Vekoslav Legat, Vospernik, Gre­ gor Einspieler, dr. Sket in Fr. Maier." Društvo je v naslednjih letih vodilo celotno šolsko borbo koroških Slovencev, v ospredju delovanja pa je stal nedvomno dr. Brejc kot pravni zastopnik društva. Skoraj iste osebe, ki so bile aktivne za Slovensko šolsko društvo, so delovale tudi za društvo »Uči­ teljski dom« in društvo »Dijaški dom«. Na Koroškem pa se je pojavila še tretja slovenska narodno obrambna organizacija »Slovenska straža«, ki je sklicala svoj prvi občni zbor 1. okto­ bra 1911 v Celovec, kar je bilo na zboru primerno podčrtano.85 Na občnem zboru Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem leta 1905 je društveni tajnik Dobrove poročal o ak­ tivnosti društva. Navedel je štiri zborovanja društva samega. Izmed 18 podružnic družbe Sv. Cirila in Metoda jih je priredilo 11 zborovanja, dve sta se zopet poživili. Slovensko delavsko društvo za Celovec in okolico, ki je štelo okrog 100 članov, je imelo 8 zborovanj, prevaljsko 12, podljubeljsko pa se je ustanovilo. Izobraževalnih društev je bilo v tem letu 6 po številu, tamburaških in pevskih 5, dvoje društev se je snovalo. V Celovcu in Gli- njah je delovala čitalnica. Dobrove je omenil še mladeniški shod na Ve­ likem Strmcu, ustanovitev dijaškega društva »Gorotan« ter plodonosno delovanje »Ziljske podružnice slovenskega planinskega društva«.80 Organizirano društveno življenje se je v obravnavanem obdobju, torej od leta 1905 naprej, silno razvilo. Konec leta 1914 zabeležimo v slovenskem delu dežele nič manj kot 238 kulturno-prosvetnih društev (prosvetno- izobraževalna društva, čitalnice, telovadna društva' — Orle in Sokole, absti- nentska društva, društva Jugoslovanske strokovne zveze, knjižnice). Poleg tèh kulturno-prosvetnih društev obstoja in deluje mreža gospodarskih dru- štev (kreditne zadruge — hranilnice in posojilnice, gospodarske in kon- 8» Mir, št. 46, 14. 11. 1908, str. 282. ' sl n. o. m. " Mir, št. 48, 28. 11. 1908, str. 293. 81 Tone Zorn: Iz delovanja Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem pred prvo svetovno vojno, ZC 31/1977, št. 3, str. 361—374. 81 Mir, št. 48, 28. 11. 1908, str. 293. 85 Mir, št. 49, 7. 10. 1911. str. 302. 86 Mir, št. 13, 30. 3. 1905, str. 76. 244 Л. MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 zumne zadruge, živinorejske zadruge in mlekarske zadruge). Njihovo skup­ no število znaša 61.87 Ob sklepanju za volilno reformo se je zaostrilo razmerje med vodstvom koroških Slovencev in Slovensko ljudsko stranko z dr. šušteršičem na čelu. Na Koroškem stojijo v ospredju dr. Brejc, deželni poslanec Franc Grafen- auer in Valentin Podgorc. Poravnava, ki pa ni bila iskrena in kot taka le navidezna, po vsej verjetnosti privede do poskusa formiranja samostojnega slovenskega liberalnega tabora na Koroškem. Koroški nemški nacionalci niso bili nikoli pripravljeni prepustiti Slo­ vencem dveh državnozborskih mandatov. Zavzemali so pri vprašanju enake volilne pravice skrajno reakcionarne pozicije, obenem pa so skušali za­ dobiti nemštvu na Kranjskem, Primorskem in v Trstu ugodnejša izho­ dišča.88 Koroški Slovenci so na osnovi svojega števila zahtevali vsaj dva mandata. »Mir«89 je pisal, da obmejni Slovenci, to so Slovenci na Koroškem, štajerskem, Primorskem, ne smejo odnehati od splošne enake volilne pra­ vice in da ne smejo pripustiti, da se združijo v volilne okraje mesta s kmet- skimi občinami. Vladni predlog volilne reforme je »Mir« označil kot »aten­ tat na naš narodni obstoj«.90 Slovencem je preostal en sam volilni okraj: kot vladni cilj je »Mir« navedel politično dezorganizacijo Slovencev, »da nam vzame možnost napredovanja, možnost uspehov, možnost življenja in vsled tega smoter in veselje do narodnega in političnega delovanja«.91 Sva­ ril je Slovence na Kranjskem pred razkosanjem slovenskega ozemlja na Koroškem. »Da verjemite, prav od tega, če se nas koroške Slovence razbije in razkosa, je odvisna tudi usoda Gorenjske in z Gorenjsko pač tudi usoda slovenstva sploh. Preko Roža, Jesenic in Bohinja se zida nemški most do Adrije, ko si nemštvo zasigura pozicije tostran Karavank, navalilo se bo z vso silo in uspehom na Gorenjsko.«92 V sodelovanju s štajerskimi Slovenci so pritiskali koroški Slovenci tudi na »Slovansko zvezo«.93 Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je pred sklepanjem o volilni reformi sklenilo posebno izjavo: »Koroški Slovenci prej kakor slej z neupogljivo odločnostjo zahtevamo, da nam vo­ lilna reforma zagotovi vsaj dva sigurna mandata: vse slovenske državno- zborske poslance, zlasti pa ,Slovansko zvezo', poživljamo, da odkrito in jasno nastopijo za to našo zahtevo in brezobzirno branijo pravice in ob­ stanek obmejnih Slovencev, in da glasujejo proti volilni reformi, ako se naši docela pravični in skromni zahtevi ne ugodi. Referentu za Koroško, gosp. dv. sv. dr. Pio ju, se izreka za njegov možat nastop o priliki njegovega razgovora z novim ministrskim predsednikom princem Hohenlohe odkrita zahvala in se ga nujno in iskreno prosi, da hodi po tej poti neustrašeno naprej, in da za nobeno ceno ne odneha od zahteve vsaj dveh mandatov za koroške Slovence.«94 Katoliško politično in gospodarsko društvo je izdelalo točen proti - predlog k uradni volilni reformi.95 Ko je bil vladni predlog v parlamen­ tarnem odseku sprejet, je »Mir« zabeležil, da so bili grobokopi koroških Slovencev »zastopniki takoimenovanih« krščanskih strank, nemški krščan- 87 Moravski Slovenski Korotan, Celovec 1919, str. 34/35. " Mir, št. 4, 25. 1. 1906, str. 21/22. 59 n. o. m. 9 0 Mir, št. 9, 1. 3. 1906, str. 47. 91 n. o. m. 9 2 n. o. m. 93 Mir, št. 20, 17. 6. 1906, str. 109. 9 4 Mir, št. 19, 30. 5. 1906, str. 101. 9 5 Janko Pleterski: Slovenska Koroška pred prvo svetovno vojno. Koroški plebiscit, Lj.: 1970. 59—61. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 245 ski socialci in nemški klerikalci!96 Po odločitvi je društvo sklicalo y Celovec shod zaupnikov, ker odbor sam v tako važni zadevi ni maral prevzeti od­ govornosti za nadaljnje postopanje. Shod naj bi sklepal o »daljnem posto­ panju v zadevi volilne reforme in zaradi udeležitve na tretjem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani«.97 Na shod je došlo 120 zaupnikov, med ka­ terimi je bilo 27 duhovnikov. Soglasno se je izrekla nezaupnica slovenski državnozborski delegaciji ter sprejel sklep, »da koroškim Slovencem v se­ danjih razmerah ne kaže udeležiti se III. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani.. .«98 »Mir« je posebej podčrtal, da so sklepi »obvezni za vse koroško slovenstvo brez izjeme«.99 Nezaupnica in odpoved udeležbe na ka­ toliškem shodu sta najbolj prizadela dr. šušteršiča oziroma »Slovenca«, ki sta očitala vodstvu koroških Slovencev sodelovanje z ljubljanskimi libe­ ralci. Konec leta 1907 je poseben konzorcij začel izdajati »Korošca«, ki so ga tiskali v Kranju. Krog, ki se je zbiral okoli njega in poskušal ustanoviti liberalno strujo med Slovenci na Koroškem, lahko omejimo na del sloven­ skega razumništva na Koroškem, ki so se mu pridružili tudi nekateri kmečki veljaki kot npr. Posekar iz Kotmare vasi in Kobentar, župan v. Šentjakobu v Rožu. Pri volitvah liberalni tabor ni nastopal samostojno, temveč podpiral kandidata slovenske klerikalne stranke. Z u s a m m e n f a s s u n g AUS DER POLITISCHEN GESCHICHTE DER KÄRNTNER SLOWENEN 1905—1914 Im letzten Jahrzehnt vor dem 1. Weltkrieg trat im südlichen Kärnten die sozialdemokratische Bewegung verstärkt als dritte politische Kraft in,Erscheinung. Sie sprach im gewissen Maße dieselben Bevölkerungsschichten an, die die slowe­ nische Partei für sich beanspruchte. Letztere unterstützte bei Wahlentscheidungen zum Teil Kandidaten der sozialdemokratischen Partei, die andererseits niemals eine Wahlempfehlung für Kandidaten der slowenischen Partei abgab, obwohl ihre Sympathiesanten bzw. ein Teil ihrer Wählerschicht bei Zweitwahlen auch die slo­ wenische Partei wählte. Die Christlichsozialen konnten im sudlichen Kärnten nicht Fuß fassen. Unter den Slowenen bildete sich eine kleine liberale G r u p ­ pierung heraus, deren Organ der »Korošec« war. Sie stellte bei Wahlen nicht eigene Kandidaten auf, sondern unterstützte die Kandidaten der slowenischen klerikalen Partei. Ihre Anhänger fand die Gruppierung unter der zahlenmäßig sehr kleinen slowenischen weltlichen Intelligenzschicht, aber auch einige Akti­ visten der slowenischen klerikalen Partei stießen zu ihr. Durch die Gründung von christlichsozialen Arbeitervereinen versuchte die slowenische Partei verstärkt auch die Arbeiterschaft anzusprechen. Ein »Slowe­ nischer christlichsozialer Arbeiterverein für Klagenfurt und Umgebung« wurde 1904 ins Leben gerufen. In den Industrieorten im südlichen Landesteü kam es in den darauf folgenden 4 Jahren zu gleichartigen Gründungen, wobei insbesondere der slowenische Arbeiterverein in Ferlach mit einem eigenen Arbeiterheim in Unterloibl eine rege Tätigkeit entfaltete. . Durch die neue Wahlkreiseinteilung kam es zu starken Spannungen zwischen der slowenischen Partei in Kärnten und der slowenischen klerikalen Partei in Ljubljana. Die slowenische Partei hatte in Kärnten nach der neuen Wahlkreisein- teilung für die Reichstagswahlen nur in einem einzigen (Ferlach, Eisenkappei, Bleiburg) Aussichten auf Erfolg. Während die Sozialdemokraten den slowenischen Charakter dieses Wahlkreises mit der Aufstellung slowenischer Kandidaten aner­ kannten, versuchten die Deutschnationalen auch dieses Mandat an sich zu reilien. Für die Folgezeit erwartete die slowenische Partei ein Zusammengehen der bo- 51 Mir. št. 27, 7. 7. 1906, str. 151. " Mir, št. 29, 21. 7. 1906, str. 163. *> Mir, št. 30, 28. 7. 1906, str. 169. 94 n. o. m. 246 Л. MALLE: KOROŠKI SLOVENCI 1905—1914 zialdemokraten mit den Deutschnationalen und damit den Verlust des einzigen möglichen slowenischen Reichsratsmandats in Kärnten. Für die kulturellen Belange der Kärntner Slowenen sollte der 1908 gegründete »Slowenische christlichsoziale Verband« sorgen, dem auch die Koordinierung der Tätigkeit der einzelnen slowenischen örtlichen Kulturvereine obliegen sollte. Im selben Jahr wurde auch der »Slowenische Schulverein« ins Leben gerufen und es wurden Schritte in die Wege geleitet, die Situation der Kärntner Slowenen im Bereich der höheren Bildung zu verbessern. Bei der Volkszählung 1910 wurden offiziell 82.212 Slowenen (21,2 % der Be­ völkerung) gezählt, eine private Volkszählung, die der »Katholische politische und wirtschaftliche Verein für die Slowenen in Kärnten« durchführte und der deshalb wegen Überschreitung seiner satzungsgemäßen Befugnisse aufgelöst wurde, er­ brachte 135.415 Kärntner Slowenen. Na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo (PZE za zgodovino Fi­ lozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: 22 121 int. 209) lahko naročite še večino letnikov predhodnika »Zgodovinskega časopi­ sa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. V Glasniku je objavljena vrsta razprav, ki so še danes ohranile svojo znanstveno vrednost. Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa še raz­ iskovalcem naše zgodovine zato'priporočamo, da si omislijo komplet dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS). Cene so razprodajne in so za posamezne številke naslednje: GMDS 1/1919-20 — 5 din GMDS GMDS 2-3/1921-22 — 20 din GMDS GMDS 4-6/1923-25 — 2 din GMDS GMDS 7-8/1926-27 — 5 din GMDS GMDS 9/1928 — razprodan GMDS GMDS 10/1929 — razprodan GMDS GMDS 11/1930 — 50 din GMDS GMDS 12/1931 — razprodan GMDS GMDS 13/1932 — razprodan GMDS GMDS 14/1933 — 30 din GMDS GMDS 15/1934 — 30 din GMDS GMDS 16/1935, št. 1-2 — 30 din GMDS GMDS 16/1935, št. 3-4 — 20 din 17/1936 — 10 din 18/1937, št. 1-2 — 18/1937, št. 3-4 — 19/1938, št. 1-2 — 10 din 19/1938, št. 3-4 — 10 din 20/1939 — 20 din 21/1940 — 10 din 22/1941, št. 1-2 — 22/1941, št. 3-4 — 23/1942 — 20 din 24/1943 — 8 din 25-26/1944-45 — 6 din 10 din 10 din 10 din 5 din Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo velja 10 dinarjev. Člani Zgodovinskega društva za Slovenijo in pokrajinskih zgodovinskih društev imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 2 . 247—261 247 B o r i s G o m b a č SLOVENSKA POLITIKA V TRSTU V DESETLETJU PRED PRVO SVETOVNO VOJNO Predavanje na 19. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Maribor 27. 9.—1. 10. 1978. Prva leta tega stoletja pomenijo v strategiji in taktiki Političnega dru­ štva Edinost pravo prelomnico. Dogodki, ki si sledijo od začetka stoletja do leta 1905, so tako značilni za ves kasnejši razvoj slovenske politike v Trstu, da jih moramo prikazati, sicer le v sintetični obliki, za boljše in bolj po­ globljeno poznanje kasnejših izbir in splošne politične orientacije tržaških Slovencev vse do predvečera prve svetovne vojne.* Prav v začetku tega časovnega izseka so bile v Trstu dvojne volitve, ki jih karakterizira volilni neuspeh Političnega društva Edinost v deželnozborskih volitvah leta 1900, ko je izgubila enega deželnozborskega poslanca v slovenskem okraju ske­ denj in nato velika in prepričljiva uveljavitev te slovenske politične gru­ pacije v državnozborskih volitvah leta 1901. Takrat je v splošni kuriji uradni kandidat Edinosti dr. Rybaf prišel v ožje volitve in potem izgubil za borih 2000 glasov proti kandidatu združenih italijanskih strank Hortisu. Ta veliki volilni, predvsem pa moralni uspeh Edinosti je slovenskim narodnjakom narekoval, da so proglasili parolo »Trst ni le italijansko me­ sto«. Uveljavitev slovenskega kandidata je bila posledica mogočne volilne agitacije, ki jo je slovenska stranka v Trstu izvedla tik pred volitvami. Tendenca Edinosti, da se s poglobljeno agitacijo pojavlja v bazi le pred volitvami, nedvomno kaže na znake volilnega oportunizma, vendar v tem Politično društvo Edinost ni bilo izjema, saj so se tako ponašale vse me­ ščanske stranke in večkrat celo socialdemokrati. Vendar se Edinost kot eminentno nacionalna stranka, ki ji od tega obdobja dalje stojita na čelu dr. Rybaf in dr. Gregorin, mora od časa do časa ukvarjati tudi z nacionalno problematiko, le da prepušča mobilizacijo in delo za prebujanje narodne zavesti med slovenskimi ljudmi v mestu in na periferiji raznoraznim kul­ turnim, gospodarskim, prosvetnim in drugim društvom, ki se razvijajo vse­ povsod na valu močnega narodnobuditeljskega gibanja in okrepljene na­ rodne zavesti. To je akcija samoiniciativnih odborov, ki opravljajo to nadvse pomembno ljudsko-prosvetno delo v imenu nacionalne afirmacije in ne za račun Političnega društva Edinost, ki se pa vklapljajo v celotno akcijo, poznano pod imenom narodnjaška politika. Prav v obdobje prvega-desetletja tega stoletja lahko postavimo res­ nično množično prebujenje nacionalnega zavedanja širših mas slovenskega Glavna uporabljena literatura: D. Kermauner: Slovenska publicistika in prva ruska revolucija, Ljubljana 1960; I. Re-gent: Poglavja iz boja za socializem 1, Ljub­ ljana 1958; D. Pahor: Pregled razvoja osnovnega šolstva na zapadnem robu slo­ venskega ozemlja, zbornik Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969, Ljubljana 1970; It. Golouh: Pol stoletja spominov, Ljubljana 1966; V. Melik: Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965; Novak-Zwitter: Oko Trsta, Beograd 1945; A.Agnelli: Questione nazionale e socialismo, Bologna 1969; G. Piemontese: Il movimento operaio a Tri­ este, Roma 1974; E. Maserati: Il movimento operaio a Trieste dalle origini alla prima guerra mondiale, Varese 1973. 248 в - GOMBAC: SLOVENCI V TRSTU prebivalstva v Trstu in okolici. Asimilacija, ki je neusmiljeno kosila v na­ rodnih vrstah v teku prejšnjih obdobij, se je, kot izhaja iz vseh razpolož­ ljivih podatkov, skoraj dokončno ustavila. Prav takrat so v drugi polovici prejšnjega stoletja šele dodobra osveščeni tržaški Slovenci polno zaživeli lastno narodno življenje v tistem neustavljivem zagonu mladih gibanj, ki se iz zatiranega in brezpravnega stanja usmerjajo v življenja polno novo stvarnost. To gibanje, ki je bilo v svojem najbolj pristnem bistvu globoko demokratično in pravično, obogateno z bogato ljudsko kulturno dediščino in s perspektivo dokončne uveljavitve nad temo majhnega in brezpravnega nezgodo vinskega naroda, je pomenilo velik korak naprej pri omejevanju asimilacije in nasilnega potujčevanja. Pri vsem tem je vodstvo slovenskih narodnjakov igralo tudi pomembno vlogo. Politične odločitve so se ponaj-. večkrat reševale v vrhovih, brez kakega širšega konsenza tržaških sloven­ skih množic in so torej te odločitve delovale kot transmisija od zgoraj na­ vzdol in ne obratno. Pomemben člen je bil pri vsem naštetem časopis Edi­ nost, ki je v tem času izhajal kot dnevnik in se je prodajal v 600 izvodih dnevno. Ugotavljanje številčne prisotnosti tržaških Slovencev je bilo vedno problematično. Ugotavljati so jo hoteli po malem vsi in to od italijanskih nacionalističnih sil v Trstu pa tja do Političnega društva Edinost, saj je bilo to bistveno vprašanje vsakodnevne politične konfrontacije. Edino relativno objektivnost, predvsem pa uradno zajamčenost, dajejo ljudska štetja, ki pa so bila pri ugotavljanju nacionalne pripadnosti avstrij­ skih državljanov pogojena v negativnem smislu od več faktorjev, v glavnem pa od uporabe kriterija pogovornega jezika pri anketirancih in od izbire izvajalca ljudskih štetij. Kot znano je prav princip pogovornega jezika dopuščal najrazličnejše pritiske in makroskopske manipulacije s strani predpostavljenih oblasti, ki so ljudska štetja materialno izvrševale (v Trstu je bil to mestni magistrat, trdnjava reakcije in italijanskega nacionaliz­ ma), kot s strani tistih, ki so formularje dejansko izpolnjevali (delodajalci in hišni gospodarji). V vseh ljudskih štetjih do leta 1900 so ti merodajni faktorji umetno zniževali s poneverbami in prisilo število slovenskega pre­ bivalstva v Primorju. Leta 1900 je Trst štel 178.599 prebivalcev. Od teh je bilo 25.130 Slovanov, 116.825 Italijanov ter 9055 drugih. Odstotek Slovanov je bil 16,64 %, kar je predstavljalo po besedah dr. Rybafa veliko nevarnost za tržaške Slovence v luči novih jezikovnih zakonov, ki so se tedaj snovali v glavah dunajske birokracije, in ki so predvidevali minimum 20 % manjšinskega naroda, da se manjšina zakonsko sploh upošteva.1 V Trstu in okolici bi tak zakon pomenil za Slovence politično in na­ rodno katastrofo. Zato so že leta 1900 slovenski narodnjaki zahtevali naj se operat ljudskega štetja odvzame tržaškemu magistratu in dodeli c. kr. namestništvu. Ta upravičena zahteva je v dani politični situaciji, ko je avstrijska vlada v vsem podpirala italijanski nacionalni hegemonizem, padla seveda v vodo. Ob konfrontaciji volilnih rezultatov leta 1901 pa bi upravičeno lahko ocenili, da je bilo Slovencev v Trstu približno 50.000 do 75.000. V tem smislu so tržaški Slovenci vložili priziv na pristojno ministr­ stvo in na namestništvo, da se uvede preiskava o falzifikacijah tržaškega magistrata pri izvedbi ljudskega štetja. Vendar v tem smislu niso nič ukrenili. Edinost št. 16, 19. 1. 1901. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 2 249 Ob tem političnem delu, ki ni bilo ravno neznatno, so se pri Edinosti ukvarjali tudi z gospodarskimi vprašanji. Pod strokovnim vodstvom dr. Gre­ gorina, ki je bil pravi factotum za tovrstno udejstvovanje, so se v mestu in okolici razbohotila najrazličnejša gospodarska, konzumna, obrtniška, posojilniška in podporna zadružna društva, ki so ob že dalj časa obstoječih Tržaški posojilnici in hranilnici, Kmetijski družbi in Zavarovalnici za ži­ vino, pomenila gospodarsko in ekonomsko moč slovenskega prebivalstva v Trstu. Vseh društev gospodarskega značaja je bilo leta 1905 v Trstu nad 60 in vsa so živahno in uspešno delovala in tako prispevala k gospodarski emancipaciji tržaških Slovencev.2 V to vrsto naporov spada tudi nakup zemljišča in investicija vseh družb za zgraditev narodnega doma, kar bi bilo brez te ekonomske osnove nemogoče, saj je samo odkup zemljišča zne­ sel 320.000 kron. V prvem desetletju tega stoletja se politično društvo Edinost ni odreklo svojemu tradicionalnemu slogaštvu, saj je v polemiki s Slovencem in Slo­ venskim narodom poudarjala, da »smo mi eno in drugo, klerikalci in libe­ ralci in ponosni smo na to!«3 Obenem pa moramo opozoriti, da je bilo to slogaštvo le navidezno in da so se trenja med obema svetovnonazorskima konceptoma redno konfrontirala tako na občnih zborih Edinosti kot tudi na straneh tržaškega slovenskega dnevnika. Tudi žrtve so, kot se za poli­ tični boj spodobi, redno padale in tako je tudi Makso Cotič, dolgoletni odgovorni urednik Edinosti, ki so mu očitali, da preveč polemizira z Ljub­ ljano, beri z liberalci, šel v pokoj. Politično vodstvo je ostajalo trdno v rokah slovenskih advokatov, ki so v stranki vedrili in oblačili. Poleg slogaštva pa so pri Edinosti gojili tudi svoj globoki antisocializem. Po bežnem koketiranju s slovenskimi socialisti ob ožjih volitvah 1901 so se slovenski narodnjaki odločno zagnali proti vsemu, kar je bilo socialistič­ nega. Prav v usodnem letu 1902 nastopa Edinost vehementno zoper social­ demokrate ter jim posveti kar 5 ostrih uvodnikov, kjer jim očita vse od anacionalnosti do ideološke revščine in nekorektnosti. Predvsem pa moti slovenske narodnjake to, da sodelujejo slovenski socialisti z italijanskimi na razredni osnovi. Zato se Edinost distancira, v razliko od vseh ostalih tržaških strank ob žalovanju celega Trsta, ob smrti zgodovinskega vodje tržaških socialistov Karla Ucekarja in vidi v njem le italijanskega ireden­ tista, čeprav je bil Ucekar v zrelih letih dosleden internacionalist.4 S svojim odklonilnim stališčem je politično društvo Edinost še enkrat dokazalo vse svoje nerazumevanje za razredna vprašanja in to na predvečer velikih revolucionarnih dni, ki so pretresli Trst v prvih mesecih leta 1902. Stavkovna gibanja leta 1897 so tržaški socialdemokraciji določila vo­ dilno mesto pri vseh razrednih in mezdnih bojih tržaškega proletariata. Prav ta proletariat se je v tistih stavkah tudi politično formiral in je zato skušal ob doseženi enotnosti izločiti iz svoje politične akcije avtonomistične težnje visoko kvalificiranega delavstva. Tržaški delavski razred je kom­ paktno dokazal svojo voljo do razrednega boja, torej za čim večjo in širšo socializacijo razrednih vprašanj. Pod tem geslom, ki je postalo tudi poli­ tična praksa socialistov, so se združili tako kvalificirani delavci, zaposleni v tehnološko visoko razvitih obratih, z veliko pogodbeno močjo, kot nekva­ lificirani težaki in dninarji, ki so bili sindikalno vzeto brez vsake moči. Tudi narodnostno ločnico lahko v grobem potegnemo na že nakazano razliko. Ob vsem tem pa je veliki nemški kapital, ki je množično dotekal v velike Edinost št. 34, 11. 2. 1901. Edinost št. 177. 4. 8. 1900. Rdeči Prapor št. 20, 16. 5. 1902. 250 B. GOMBAC: SLOVENCI V TRSTU projekte gradnje infrastruktur in novih industrijskih obratov, pogojeval tudi vse večje in hujše izkoriščevanje delovne sile. Pogoji eksploatacije delovne sile so postajali vse hujši in hujši. S tem so pa izginjale razlike med kvalificiranim in nekvalificiranim delavcem, prav tako pa med slo­ venskim in italijanskim delavcem — znašla sta se ramo ob rami ob naravni in pravični borbi za boljši kos kruha ter skupno podirala vse namišljene zidove umetnega ločevanja delavskega razreda. Vsa ta nesoglasja so izbruhnila na dan v velikih stavkovnih gibanjih leta 1902, ki so odjeknila po vsej Avstroogrski. Splošno stavko so oklicale socialdemokratske organizacije v Trstu v znak solidarnosti s stavkajočimi kurjači tržaškega Lloyda. Avstrijska vlada je dovolila tržaškemu namest­ niku Goessu, da je mobiliziral vojsko, in se s tem aktom postavila jasno na stran velekapitala. Delavski razred je na to provokacijo odgovoril z mo­ gočno manifestacijo solidarnosti, le da so dogodki ušli socialistom iz rok in to, ko so bile zahteve kurjačev v bistvu že sprejete. Mase nezadovoljnih in obubožanih ter v temo in bedo potisnjenih delavcev so mimo svojih delav­ skih voditeljev v velikem navalu nezadovoljstva spontano demonstrirale dalje in se spoprijele z vojsko, ki je z orožjem v rokah branila kapital in njegove interese. V nekajdnevnih pouličnih spopadih je padlo 14 tržaških delavcev, materialna škoda je bila ogromna. Vlada je oklicala obsedno sta­ nje in naglo sodbo, rabelj je s pomočniki tudi prišel z Dunaja. Ker dnevno časopisje ni izhajalo, je bila prekinjena vsaka politična debata. Ocene teh dogodkov, ki jih je dala literatura, soglašajo v ugotavljanju važnosti te stavke, ki pomeni velik uspeh in dokaz solidarnosti vsega de­ lavskega razreda, kar nedvomno drži. Vsa literatura pa še posebej poudarja važnost teh dogodkov za kasnejši razvoj socialdemokracije v Primorju. Tej splošnoveljavni ugotovitvi, v kateri se srečujejo italijanski in jugoslovanski zgodovinarji različnih svetovnonazorskih konceptov, je treba postaviti do­ ločene meje. Res je, da je splošna stavka leta 1902 dokazala, da pomeni le boj vsega proletariata, združenega na platformi potreb in zahtev nekvali­ ficiranega delavca, korak naprej pri večji razredni zavesti proletariata. Res je, da je tržaški delavec ubral pot vse večje socializacije razrednega boja in da se je ta boj prenesel iz fabrike v pristanišče, v terciarne dejavnosti, med dninarje, težake, zaposlene žene, torej med široke mase etnično ne­ dvomno slovenskega proletariata, ki se z mezdnimi in razrednimi oblikami boja ni še seznanil. Z enim zamahom je delavski razred od leta 1897 do 1902 (v tem boju je bil slovenski delavec prvi protagonist) opravil z anahronističnimi oblikami eksploatacije, ki so bile sad drugega časa. Množičnost gibanja proletariata in masovna enotnost sta bili resnično doseženi. Vendar je trditev, da je socialna demokracija po stavkah nezadržno rasla, samo po eni strani res­ nična, saj so naraščale kulturne, zadružne in sindikalne oblike boja, upa­ dala pa je, in to zelo strmo, politično revolucionarna akcija in volja, to masovno gibanje speljati naprej. Prav tega niso razumeli, ali bolje, hoteli tržaški socialdemokratski voditelji, predvsem pa Pittoni, ki je s svojo poli­ tiko postopnih akcij dobesedno zaustavil in ponižal revolucionarni poten­ cial, ki so ga delavske množice dokazale. Socialna demokracija ni znala ali bolje ni hotela jahati na valu dosežene enotnosti in je gibanje raje raz- parcelirala na strokovne zveze vseh vrst in poklicev in s tem spet privi­ legirala avtonomne in sredobežne težnje visokokvalificiranih delavcev ter prepustila enotno mobilizacijo vseh proletarskih sil svoji usodi. Z ustanovitvijo primorske meddeželne sindikalne zveze (njen tajnik je postal Kopač), ki je združevala 18 lokalnih strokovnih organizacij s 7700 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 251 vpisanimi delavci, se je Pittoni res lahko postavljal na devetem kongresu Avstrijske socialne demokracije, kljub temu, da se je gibanje v optiki revo­ lucionarnih načel socialistične stranke sprevrglo v sindikalizem. S tem v zveži se je tudi težišče boja med proletaria tom, delovno silo in kapitalom v letih 1903—1914 preneslo na področje boja za kontrolo nad zaposlovanjem nove delovne sile v tržaških obratih in s tem v ohranitev privilegijev vi­ sokokvalificiranih delavcev. Prav boj za omejitev tržišča delovne sile in odrivanje najbolj pavperiziranega dela tržaškega proletariata na rob poli­ tičnega dogajanja, pomeni padec v kvaliteti tržaškega razrednega gibanja. Tako težko ustvarjena solidarnost vseh komponent tržaškega delavskega razreda je ob takih stališčih šla rakovo pot in konec koncev so bile tudi vse žrtve iz leta 1902, ki so bile med drugim po večini slovenske narodnosti, zastonj. Seveda so se meščanski krogi obeh narodnosti skušali distancirati od teh dogodkov in so si podtikali, da so bili demonstranti ali »iredentarji« ali pa »barbarski Slovani«. Kljub tem sterilnim polemikam, ki jih tudi Edinost vodi še dolgo po letu 1902, pa lahko zatrdimo, da je v teh slavnih dneh tržaških dogodkov eksplodiral bes najbolj brezpravnih in izkoriščanih mas tržaškega delavstva. Spori, ki smo jih že omenili in ki so bili karakteristični tudi za politično društvo Edinost, so izbruhnili na dan ob priliki deželnozborskih volitev leta 1903. Rybaf je tik pred volitvami obračunal z močno skupino cikorjaških politikov v svojih vrstah, deželnimi poslanci Dollenzem, Vatovcem in Ja- kičem ter jih zamenjal z zvestejšimi Sancinom, Gerdolom in dr. Slavikom.5 Volilni uspeh narodnjakov je bil popoln, saj so spet zasedli vsa okolici pri­ pisana mesta.6 Tako okrepljeni so se slovenski politiki v Trstu pripravljali na občni zbor, ki jebil vsakoletna politična preizkušnja narodnjakov. Tam so pa naleteli na nepričakovane težave v izvajanjih hrvaških gostov Bog- danoviča in Tresić-Pavićića, ki sta v smislu političnega zbližan j a Hrvatov in Srbov (Novega kurza) vprašala občni zbor, kakšno je njegovo stališče do hrvaško-srbskega in do italijansko-slovenskega zbližanja.7 šlo je v bi­ stvu za močan in svež prodor ideje jugoslovanstva v vseslovenski prostor, še posebno pa v Trst, ki je »narodni pokret« Hrvatov podpiral s shodi in manifestacijami. To solidarnostno gibanje s Hrvati je v Trstu, kjer je bila jugoslovanska ideja močno zasidrana, doseglo tako stopnjo, da je ministrski predsednik Koerber odpovedal že najavljeni obisk deputacije dalmatinskih, istrskih in tržaških odposlancev pri cesarju.8 Predsednik Edinosti Matko Mandié je na postavljena vprašanja sicer odgovoril v duhu vzajemnosti in sodelovanja z vsemi Slovani, distanciral pa se je od sodelovanja z Italijani, še jasnejši je bil v svojem posegu dr. Prettner, ki je odločno nasprotoval vsakemu dogovarjanju z italijansko stranjo, dokler bodo Italijani tako tlačili Slovence.9 To politično stališče je kasneje, to je leta 1905 in 1907, torej ob Zadarski in Reški resoluciji, poli­ tično društvo Edinost še zaostrilo, ko je javno nasprotovalo kakršnikoli teritorialni kompenzaciji, pa naj se hrvaško vprašanje reši ali ne, kajti »mi nočemo biti kompenzacijski objekt za načrte drugih, ker dobro po­ znamo ravnanje italijanske države z beneškimi Slovenci«.10 Posebno ostro » Edinost št. 89, 21. 4. 1903. ' Edinost št. 90, 22. 4. 1903. Edinost št. 94, 27. 4. 1903. ' Edinost št. 283, 9. 12. 1903. « Edinost št. 286, 12. 12. 1903. * Edinost št. 287, 13. 12. 1903. " Edinost št. 289, 15. 12. 1903. 252 В. GOMBAC: SLOVENCI V TRSTU je v to polemiko vstopil Rdeči prapor, ki je Novemu kurzu očital, da je pozabil na jugoslovansko idejo.11 Tudi dr. H. Tuma, ki je prav leta 1907 izdal brošuro s pomenljivim naslovom »Jugoslovanska ideja in Slovenci«, je bil do zbližanja z Italijani zelo skeptičen, saj je dejal, da »nam Avstrija že pri­ pravlja narodno smrt, Italija jo bode sigurne j še in skore j še«. Ugotavljamo lahko, da so se vse slovenske politične komponente na Primorskem zavedale nevarnosti, ki jim je pretila s strani Italije, še posebno pa po izjavi labin- skega socialista Lazzarinija, ki je svetoval salomonsko rešitev na tem ozem­ lju, češ da »je edina rešitev za področja, kjer žive Italijani in Slovani me­ šano, da se Slovani poitalijančijo.« Publika je na omenjenem občnem zboru Edinosti sicer bolj vneto ploskala Tresić-Pavićiću kot Prettnerju, kar pa lahko razložimo kot veliko vseslovansko navdušenje tržaških Slovencev in torej pristanek ideji jugoslovanstva. Mimo avditorija in slovenske narodne politike v Trstu ni mogla brez sledu vsa kampanja o »ideji sprave«, ki se je takrat propagirala v avstrijski polovici. Za to spravo so se ogrevali zlasti češki poslanci, to pa iz praktičnih razlogov, ker so mladočehi takrat nasprotovali Nemcem in ministrskemu predsedniku Koerberju. V svoji obstrukciji so pa bili osamljeni in je zato umevno, da so simpatizirali z idejo združitve vseh nenemških strank. Ita­ lijani so tudi propagirali idejo sprave, kar ni bilo tuje tudi obema ljubljan­ skima političnima strankama, predvsem p a n e njunim državnim poslancem. Vse te spravne poskuse je dr. Rybaf v imenu Primorskih Slovencev in Hrva­ tov pozdravljal s simpatijo, dejal je pa tudi »da je predpogoj vsaki spravi popolna narodna enakopravnost«. Glede šolstva so voditelji političnega društva Edinost mislili, da »se ustanovi utrakvistična univerza v Trstu, v prvi vrsti pa naj se ustanove ljudske in strokovne šole. Slovenski poslanci naj privole v univerzo v Trstu le pod temi pogoji«. Na tem shodu je socialist Kopač predlagal, naj se pre­ dela Rybafeva resolucija v smislu, »da smo za italijansko vseučilišče, ako se nam zasigura slovenske ljudske in strokovne šole«.12 Rybaf je tokrat celo dejal, da »bi bilo jako lepo ako bi se sklenili kompromisi med narodnjaki in socialisti, ker se tudi nemška socialna demokracija približava meščan­ stvu«. Za odgovor je poskrbel intransigentni Karel Linhart, češ da »tako daleč še nismo! spremeniti bi morali ves naš program, ako bi hoteli z vami korakati, kajti.... Bernstein je v političnem oziru čisto navaden socialni demokrat, ki stoji na stališču strankarskega programa, kakor Kautsky ali Bebel«. Linhart, ki je prav takrat bival in se udejstvoval v Trstu, je glede ustanovitve italijanske univerze dejal, da »smatramo nepravičnim ako se brani Italijanom lastno univerzo v Trstu, ki je edino primerno mesto. Utra- kvistične univerze, so v splošnem polovične in slabe, zato jih ne smemo zahtevati.«13 Prosvetno-kulturna akcija, ki jo je Edinost najavila na svojem občnem zboru, je zaživela ob ustanovitvi Dramatičnega društva. To je bil zametek tržaškega slovenskega gledališča, ki je zaživelo po otvoritvi Narodnega doma leta 1904. Vzporedno se je še naprej krepilo slovensko gospodarstvo, saj so leta 1905 v Trstu ustanovili Jadransko banko, kjer je sodeloval poleg hrvatskega tudi slovenski kapital. Zanimivo je, da je hrvatsko-slovenski bančni kapital v Trstu dosegel skoraj polovično višino kapitala italijanskih tržaških bank. Ti denarni in bančni zavodi so začeli vlagati svoje kapitale 11 Rdeči Prapor št. 42, 20. 10. 1905. 12 Rdeči Prapor št. 14, 1. 4. 1904. " Rdeči Prapor št. 9, 26. 2. 1904. Rdeči Prapor št. 15, 8. 4. 1904. ZGODOVINSKI ČASOPIS S3 1979 2 253 v razna podjetja ali pa so celo sami ustanavljali in sodelovali pn ustanav­ ljanju novih industrijskih in drugih podjetij, kar je vse vplivalo na kon­ solidacijo in politično uveljavitev slovenskega elementa v Trstu. Vsa ta dejavnost, ki seveda ni šla mimo političnega društva Edinost in njenih voditeljev, saj so vsi narodnjaški doktorji aktivno sodelovali pri ustanavljanju in vodenju omenjenih družb, je tudi razredno pogojevala politične izbire vrhov tržaških narodnjakov. Njihova stališča so bila včasih izredno toga, kar se je še posebno izrazilo ob vesteh o ruski revoluciji leta 1905 Edinost je tudi tokrat poudarjala svoje slovanstvo s tem, da je carjevo politiko branila na vsej fronti. Na žalost je Edinost črpala svoje informacije iz najbolj reakcionarnih ruskih časopisov.14 Tako je naneslo, da so se na­ rodnjaki distancirali od vseh tržaških strank in popolnoma solidarizirali s-carjem. V svoji zagnanosti je Edinost odbijala ne le levičarje in socialiste, ampak je šla korak nazaj tudi iz liberalnega evropskega konteksta. Vse drugače so na vesti iz Rusije reagirali tržaški socialisti, saj so s proticarsko demonstracijo pred ruskim konzulatom v Trstu in s klici »živela proletarska revolucija, živel socializem« izpričali svojo privrženost idejam socialistične revolucije.15 Slovenski socialisti v Trstu so Edinost ostro napadli in ji od­ rekali vsako moralno predstavništvo tržaških Slovencev. Trst je s svojim naglim gospodarskim in demografskim razvojem po­ stajal tudi v zavesti širših slovenskih gibanj izredno zanimiv. Vse bolj pogosto srečujemo teze in izjave, ki Trst postavljajo na dominantno mesto v slovenskem prostoru. Sicer je vse še perspektiva in govori so navadno v futuru. Ko so se septembra leta 1905 zbrali v mestu ob Adnji na svojem prvem shodu slovenski narodnoradikalni študentje, so glede Trsta ugotav­ ljali da »je težko, da bi bil Trst samo naš, da pa moramo vendar doseči, da bomo poleg tujega imeli tudi svoj Trst, in da se v tem mestu postavi Slovencem mogočna perspektiva Jugoslovanstva«. Demokratične misli, ki so se rojevale na tem shodu, so dokazale, da postaja nazadnjaška politika narodnjakov v Trstu že pravi nesmisel. H. Turna, ki se je v tem času jel ukvarjati tudi s tržaškimi vprašanji, je bil za večjo odprtost in demokratič­ nost slovenskih političnih institucij na Primorskem, »če se pa te napredne politike,« poudarja dr. Turna, »tržaški narodnjaki nočejo oprijeti, naj se ustanovi nova slovenska demokratična stranka, ki bo najprej tržaške nato pa postopoma vse Slovence popeljala na bolj napredna pota.« Te njegove zamisli se je kasneje, ko je Turna že spoznal, da taka stran­ ka na Slovenskem že obstaja (namreč JSDS), to je leta 1907, oprijel mladi dr. Josip Mandič, koncipient v Trstu, ki je z agitacijo po zgledu ceskih na­ rodnih socialistov hotel ustanoviti Narodno socialno stranko na Slovenskem s središčem v Trstu. Mandič je razumel potrebo po novi demokratični stran­ ki, saj je s svojimi naprednimi nazori neprestano butal v narodnjaske ba- riere Okoli njega se je začelo zbirati osveščeno delavstvo, ki je pa bilo po svojem položaju na socialni lestvici že dvignjeno od pavperiziranega slo­ venskega proletariata. Zato pomeni ustanovitev Narodne delavske organi­ zacije kljub ne prav laskavim ocenam dosedanjega zgodovinopisja, neko demokratično težnjo naprednejših narodnjakov, ki so skušali premakniti politično os Edinosti bolj v levo. Do tega premika v Trstu ni prišlo, čeprav je Mandič imel kot mlad intelektualec vse možnosti, da bi v tem nacrtu demokratizacije političnega društva tudi uspel, ni bil temu eksistenčno kos. Kajti v teh zadevah so se voditelji slovenskih narodnjakov v Trstu obna- » Edinost št. 28, 28. 1. 1905. « Rdeči Prapor št. 4, 27. 1. 1905. 254 в - GOMBAC: SLOVENCI V TRSTU šali kot nosilci oblasti in so o mladih perspektivnih kadrih odločali ne­ demokratično. Nad tistim, ki se jim ni pokoril, je bil izrečen bojkot, proti kateremu ni bilo možnosti pritožbe. Krog Rybafa, Gregorina, Sla vika in Prettnerja je ves ta interesantni poskus speljal v svoje vode, postopno po­ stavil Mandića ob rob ter Narodni delavski organizaciji dal tisto podobo, ki jo poznamo iz konca prvega desetletja tega stoletja in ki je bila politično povsem negativna zaradi svojega stavkokaštva in nerazrédnih stališč. Slej ko prej bi se morali tudi vprašati, zakaj so se slovenski narodnjaki tako togo držali reakcionarnega plota in zakaj se niso hoteli vključiti v na 1 prednejše politične tokove, ki so v mestu, kot je bil Trst, imeli dejansko domovinsko pravico že takrat, ko jih v ostali Avstriji ni bilo. Nedvomno lahko pripišemo to endemično nazadnjaštvo voditeljev Edinosti njihovi razredni pripadnosti in monopolnemu položaju, ki so ga zasedali med trža­ škimi Slovenci. Bili so pripadniki srednjega meščanskega razreda, uprav­ ljali so s kapitali, ki so se v Trst stekali iz širšega slovanskega prostora in se torej v njihovih stališčih kaže jasna pripadnost interesom tistega dela slovenskega meščanstva, ki je pogojevala njihove politične izbire. Z druge strani pa ne smemo pozabiti njihovega deklariranega programa, da skušajo dokazati, da Trst ni le italijansko mesto. Zato so vseskozi sprejemali kot pozitivno dejstvo stalno doseljevanje nove in nove slovenske delovne sile, ki jim je prijala bolj kot narodnjakom kakor pa kot podjetnikom. To se da dokazati tudi za tako razvpito stavko težakov leta 1907, ko je začela Na­ rodna delavska organizacija s stavkokaško akcijo. Kajti cilji te stavke so bili cehovski, saj so težaki zahtevali, naj se prepove dotok nove delovne sile, da bi ohranili lastno mezdno osnovo, ki je bila po podatkih, ki jih je takrat analiziral Frühbauer, nad povprečjem drugih strok. Tem sredobežnim in avtonomističnim težnjam, ki spominjajo na Gompersov čisti sindikalizem in na zaščitno zakonodajo proti novim doseljencem, ki jo je prav v tem času v Ameriki zahtevala American Federation of Labour, se torej tržaški soci­ alisti niso znali postaviti po robu. Prevladala je težnja višjih in bolje pla­ čanih delavskih kategorij, da se usmeri razredni boj le v čisti sindikalizem, osredotočenje borbe na interesih vsega proletariata, kar prinaša le revolu­ cionarna politična borba, je ostala le na papirju deklarirana parola. Akcija Narodne delavske organizacije, ki je hotela združiti slovenske delavce v lastni »narodni« sindikalni organizaciji, ni uspela. V razčiščevalni praksi vsakodnevnega izkoriščanja ter ob večji propagandni in organizacij­ ski akciji razrednih sindikatov je slovenski proletariat razumel, da jih le razredna enotnost na internacionalistični podlagi lahko poveže v močnega antagonista kapitalu. S tem so slovenski delavci tudi odvrgli obremenilne obtožbe stavkokaštva, ki si ga niso nikdar zaslužili, in odločno vstopili v delavske vrste, kjer so se v prav takrat pora j u jočem se Ljudskem odru srečali z avtohtonimi voditelji tržaške slovenske socialistične stranke, z ljudmi, ki so bili kot oni sami delavci, z Regentom, Jernejčičem, Milostjo, Vrabcem in drugimi. V tistem času so se namreč izselili iz Trsta tako Rdeči Prapor kot Izvrševalni odbor Jugoslovanske socialdemokratične stranke z vsem aparatom. Od stare garde tržaških socialistov je ostal le še Kopač, kateremu so se pridružili mladi in za delavsko stvar navdušeni zgoraj ome­ njeni socialisti. Leta 1905 so v Trstu ustanovili »Delavsko prosvetno društvo Ljudski oder« in tako dosegli cilj, ki so si ga že vrsto let postavljali kot neobhoden moment pri pridobivanju delavcev za socialistično stranko. Rezultat vsega tega prosvetno-izobraževalnega in razrednega delovanja, ki ni bilo taktič- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 255 nega značaja, ampak je resnično težilo k izobraževanju in pridobivanju tako razredne kot nacionalne zavesti, je bil vsekakor vzpodbuden saj so se delavci začeli bolj kot kdaj prej vključevati v socialistične vrste. Delovanje Ljudskega odra je zajemalo izredno široko ljudsko prosvetno udejstvovanje. Tako so v okviru serije predavanj govorili tržaškemu proletariat od Can­ karja do Turne, pa še Dermota, Prijatelj, Zofka Kveder, Lončar, Prepeluh. Kristan, čermelj in drugi. Heta 1908 so začeli tržaški slovenski socialisti iz­ dajati tednik »Delavski list«, izhajala pa so tudi strokovna glasila kot In­ ternational, ki je bil dvojezičen, železničar in list kamnoseške organizacije. Poleg tega je bilo v Trstu še vedno relativno visoko število naročenih na Rdeči prapor, še najbolj ponosni so bili tržaški slovenski socialisti na svojo bogato knjižnico, ki je po izvodih in obisku prekašala leta 1907 ustanov­ ljeno narodnjaško biblioteko v okviru akademskega društva Balkan. Duša in prava gonilna sila tega izredno pomembnega dela je bil tržaški delavec Ivan Regent, ki je pravilno razumel potrebe najbolj-revnega dela sloven­ skega proletariata v Trstu, saj je sam izhajal iz njega. Danes lahko ugo­ tovimo, da je Ljudski oder igral pomembno vlogo pri kulturnem in politič­ nem ter nacionalnem osveščanju tistega dela tržaškega slovenskega pro­ letariata, ki je stal na dnu družbene lestvice in kjer sta raznarodovanje in razredna alienacija, ki ponajvečkrat tečeta paralelno, najbolj kosila. Z Ljudskim odrom je bil položen kamen prosvetnega in političnega dela med slovenskimi delavci tudi za kasnejša obdobja, ko se je Slovencem v Trstu pisala najbolj temna stran njihove zgodovine. Na valu ruske revolucije 1905 in že dolgo let prej postavljene zahteve po splošni in enaki volilni pravici, ki so jo najbolj jasno in dosledno -po­ stavljali prav socialisti, je prišlo do uvedbe splošne in enake volilne pravice za volitve v državni zbor in do manj temeljitih, a vendarle važnih reform deželnozborskih volilnih zakonov. Znano je, da je 26. 1. 1907 izšel zakon, s katerim so bili odpravljeni volilni razredi in je bila uvedena v Avstriji splošna in enaka volilna pravica. Le to je imel vsak moški avstrijski držav­ ljan ki je dopolnil 24. leto ter je na dan razpisa volitev bival ze vsaj leto dni v dotični občini. S to zadnjo zahtevo je bil v vsej Avstriji, se posebno pa v Trstu, najbolj prizadet slovenski element, ki je bil najbolj podvržen horizontalni migraciji. Prav delavskemu slovenskemu elementu je tržaški magistrat delal največje preglavice pri dodeljevanju domovinske pravice ali pertinenčnosti. Za Trst je bilo po novem volilnem zakonu določenih 5 poslanskih mest v dunajskem parlamentu, torej en poslanec na skoraj 40 000 prebivalcev. Leta 1907, ko so bile prve reformirane volitve, sta bila v Trstu izvoljena pri prvem glasovanju en socialističen in en slovenski na- rodnjaški poslanec. V ostalih okrajih so bile potrebne ožje volitve. Ker so narodnjaki razglasili, da bodo v ožjih volitvah glasovali za socialistične poslance, je bilo takoj vsakomur jasno, italijanskim nacionalnim liberal­ cem pa še posebej, da nimajo nikakršnega izgleda na uspeh. Zato so pro­ glasili abstinenco, da bi se vsaj formalno izognili tako pekočemu porazu. Socialisti so poslali v dunajski parlament tudi s slovenskimi glasovi 4 poslance. Dr. Otokar Rybaf je spet zasedel poslanski stol, ki ga je leta 1897 izpraznil Ivan Nabergoj. Volilni izid je pokazal, na kako majavih m lažnih pozicijah je stala italijanska nacionalistična stranka, ki je svojo nacio­ nalno diktaturo gradila le na krivični in antidemokratični nadvladi manj­ šine nad večino, ki jo je dovoljeval krivični volilni zakon. Tako je bila vsaj v parlamentu izničena krivica, ki so jo ljudske množice, tako v Trstu, kot drugje v Avstroogrski, občutile dolgo vrsto let. Tudi nekateri italijanski 2 5 6 в - GOMBAC: SLOVENCI V TRSTU zgodovinarji sodobnejših konceptov precej neobjektivno pišejo o volilni reformi, češ, da jo je avstrijska vlada uvedla po sklenitvi nenapisanega družbenega pakta s socialno demokracijo, ki da je sprejela pravila igre parlamentarizma in opustila revolucionarne težnje. S tem novim koncep­ tom naj bi prišel v Trst tudi novi namestnik Hohenlohe, »rdeči princ«, ki naj bi s pomočjo socialistov in Slovencev, kot že v Bukovini, spremenil ne­ izogibni tok zgodovine in postavil italijanske nacionaliste na slepi tir. V tem smislu gre oponirati takemu pisanju, ker je potrebno naglasiti, da se je dolgo let, izredno pomembnih let, vršilo široko poitalijančevanje z bistveno pomočjo avstrijskega upravnega aparata. Da bi Hohenlohe prišel urejat enakopravnost obeh narodov v Trstu, v virih ni najmanjšega sledu, saj so bili Slovenci prav do razsula Avstroogrske prav tako brezpravni kot do tedaj. Prihod novega tržaškega namestnika je pomenil le rahel nov odtenek v odnosu do italijanskih hegemonov v Trstu in to v okviru širših političnih premikov, ki so se dogajali na predvečer leta 1914. Tistih nekaj delokrogov, ki jih je Hohenlohe odvzel tržaškemu magistratu, so bili preventiva za državno finančno ministrstvo in nikakor ne omejevanje nacionalne dikta­ ture italijanskih mogotcev, ki so sedeli v palači na Piazza Grande. Težko je dokazljivo, da sta Hohenlohe in Pittoni tesno sodelovala, kot je to pisal iredentistični tisk v Sa vojski hiši, še teže bi pa verjeli trditvi, da je Pittoni osebno sprožil deželnozborske volilne spremembe leta 1908. Ni dvomiti o tem, da se je Pittoni strinjal z demokratizacijo deželnozborskega volilnega za­ kona, saj so bili avstrijski socialdemokrati povsod za take reforme. Volilni zakon se v Trstu ni spremenil od leta 1850 in je bil podvržen ostrim kri­ tikam vseh brezpravnih. Brezobzirno je ščitil interese majhne skupine ita­ lijanskih oblastnikov, ki so tak volilni red tudi branili in ga leta 1908 tako vztrajno branili, da so avstrijsko vlado prisilili na kompromisno rešitev, ki je nacionalistični hegemonistični politiki še kako ustrezal, saj so njihovi interesi v Trstu ostali nedotaknjeni, število voljenih občinskih svetovalcev se je sicer dvignilo na 80, ohranili so se pa volilni razredi; dodan je bil splošni 4. volilni razred. Tako je bil občinski svet, ki je izšel iz reformnih deželnozborskih volitev leta 1909, sestavljen iz 57 italijanskih nacional-libe- ralcev, iz 12 slovenskih narodnjakov, 10 socialistov in enega italijanskega konzervativca. Italijanski hegemonistični blok je obdržal kljub reformi, Hohenlohe j u in Pittoniju, absolutno večino in s tem vso oblast v Trstu kot državi neposredno podrejenem mestu. Za enega izvoljenega občinskega svetnika je bilo potrebno italijanskim nacionalistom 213 glasovalcev, soci­ alistom 714, slovenskim narodnjakom pa celo 752. Prav zato o kakšni po­ sebni demokratičnosti deželnozborske reforme ne moremo govoriti. Ob vsem tem je treba zabeležiti, da so od leta 1897, torej od uvedbe splošne kurije naprej, tržaški socialisti redno kandidirali v mestu italijan­ ske kandidate, v okolici pa slovenske. Nedvomno je tem izbiram botrovala velika osebnost tržaškega revolucionarja Ucekarja, ki ga je stranka kot karizmatičnega voditelja kandidirala tržaškim delavcem. Sčasoma pa so se, se posebno po Ucekarjevi smrti leta 1902, začele stvari spreminjati v bolj demokratičnem in internacionalističnem duhu, ko je dal Regent pobudo, da bi obe socialistični stranki v Trstu, tako slovenska kot italijanska, po­ stavili skupne kandidate v mestu in okolici. V ta namen naj bi se formiral en sam volilen odbor, ki naj bi vodil volilni boj, kandidati pa naj bi bili najsposobnejši in naj zveste j ši socialisti, ne glede na to, kateri narodnosti pripadajo. Ta predlog je v celoti podprl strankin tajnik Pittoni, tudi nje­ govi najožji sodelavci, vzbudil je pa tudi dosti negodovanja in nesporazu­ mov. Pittoni je tako na deželnozborskih volitvah leta 1909 kandidiral v oko- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 2 257 lici, Novak in Kermolj pa v mestu na skupni listi socialdemokratov. Kljub temu, da se je ta volilni poskus končal negativno, je pomenil veliko moralno uveljavitev tržaških socialistov, saj so dokazali, da je njihov internacio- nalizem realnost in trdna postavka v njihovem programu. Zaradi mešanih kandidatur je iz stranke in iz državnega zbora izstopil poslanec Pagnini s skupino somišljenikov, vendar se tudi taki, ki so v stran­ ki ostali, s tako prakso niso strinjali. Le-ti niso ničesar doprinesli k težko skovanemu enotnemu nastopu in so še enkrat dokazali, da je bil njihov pristop k socialistični stranki neutemeljen, da je bila njihova poglobitev v marksizem le površinska in da niso razumeli nacionalne problematike prizadetih nacionalnosti ob Jadranu. V državnozborskih volitvah leta 1911 se je tržaška nacionalna buržu- azija spet okrepila. Italijanski liberalci so se, izučeni od prejšnjih volitev, spet zatekli k starim metodam podkupovanja, prisiljevanja in falzifikacije. Pri ocenjevanju volilnih rezultatov v Trstu namreč nikoli ne gre pozabiti na dejstvo, da je bila italijanska nacionalistična stranka v Trstu gospo­ dujoča stranka do konca avstro-ogrske monarhije in da je bil v njenih rokah ves gospodarski in upravni aparat, ves glavni tisk in predvsem ma­ gistrat, ki je vodil volilni upravni aparat. Magistrat je izdajal potrdila o potrebnem triletnem oz. enoletnem bivanju v Trstu, magistrat je pri­ pravljal volilne imenike, izstavljal volilne legitimacije itd. Tam so sedeli vrsto let in tudi pod Hohenlohejem ljudje, ki so svojo moč in svoje privi­ legije črpali prav iz krivično danega zakona, na katerem so gradili svojo nacionalno diktaturo, ki so jo seveda hoteli tudi ohraniti pred vsako demo­ kratičnostjo, ki bi izpodkopala njihov dominantni položaj. Na volitvah v državni zbor leta 1911 so italijanski nacionalisti spet pridobili dva po­ slanca in to na račun socialistov, ki so v državni zbor tokrat poslali le Pit- tonija in Olivo. Slovenski narodnjaki so ob izvoljenem Rybafu šli na ožje volitve še za enega predstavnika v državnem zboru in to v mestnem okraju, kar je bil zanje izreden uspeh. Socialisti se niso držali recipročnosti, ki je narodnjaki niso niti želeli, in je tako slovenski kandidat v mestu propadel. Volilni izidi leta 1911 nam dokazujejo, da italijanska liberalno nacionalna stranka ni predstavljala večine tržaškega prebivalstva in da je redno pod­ legla glasovom združenih nasprotnikov. Obe volilni reformi sta pomenili velik korak naprej, tako pri demokra­ tizaciji političnega življenja sploh kot pri uveljavljanju zatiranih narodov. Vse to pa še zdaleč ni pomenilo ne popolne demokratizacije ne enakoprav­ nosti, kar velja še posebno za deželni zbor, za tržaški občinski svet, saj je redno padal na vsakem izpitu demokracije in enakopravnosti. še posebno občuten je bil v Trstu problem slovenskih šol, ker ni bilo nobene državne ali javno-pravne šole v slovenskem jeziku. Italijanski po­ litični in nacionalni hegemonizem je preprečeval (in to na vseh nivojih) kulturno formiranje Slovencev v lastnih šolah in je širil v svojih italijan­ skih ali utrakvističnih šolah s pomočjo državnih financ italijanski jezik in italijansko kulturo na najbolj brutalen kolonialističen način. Slovenci so morali vzdrževati z lastnimi sredstvi privatne šole, ki so bile vključene v družbo sv. Cirila in Metoda. Ob prvih sramežljivih poskusih države, da bi prevzela plačevanje desetih učiteljev (od skupnega števila 35), ki so že dolgo let službovali v nemogočih pogojih pri cirilmetodovi družbi, so itali­ janski liberalci zagnali vik in krik, češ da je to Hohenlohejevo maslo in so ga zatožili na Dunaju, da ruši nacionalna ravnovesja. Grozili so celo z od­ cepitvijo od avstrijske države, kar je bila tudi konstanta njihovih dunaj­ skih potovanj. 258 в GOMBAC: SLOVENCI V TRSTU Prav ob tem akutnem vprašanju slovenskega šolstva, katerega pomen so dobro razumeli tako raznarodovalci kot borci za narodno enakopravnost, so se razčiščevala stališča med italijanskimi in slovenskimi socialisti, med narodnjaki in nacional-liberalci in med slovenskimi socialisti samimi, že fronta nastopajočih sil, kjer je vsak imel svojo zdiferencirano stališče, in kjer so tudi vse ideologije odpovedovale, nam nakazuje pomembnost na­ četega šolskega vprašanja v Trstu. Kot zgodovinarje nas zanima, kako sta obe delavski stranki reagirali na postavljeno šolsko vprašanje in to ne le v deklaracijah ampak v vsakodnevni politični praksi. Ob vprašanju finansiranja privatnih šolskih družb v Trstu je tržaški magistrat, kot že večkrat dotedaj, tudi jeseni 1911 dodelil finančno podporo Italijanski raznarodovalni šolski družbi Lega nazionale, v istem glasovanju pa odrekel finančno podporo slovenski šolski družbi sv. Cirila in Metoda. To bi bilo v tem prikazu povsem odveč, ali pa bi lahko to glasovanje le šteli v vrsto diskriminacijskih posegov tržaške občine na račun Slovencev v Trstu, če ne bi tega glasovanja podprli z izjavami in s svojimi glasovi tudi trije italijanski socialistični poslanci s Puecherjem na čelu. Ob dejstvu, da je bila Lega raznarodovalna, Cirilmetodova šola pa narodno obrambna in edina slovenska šola v Trstu, so slovenski socialisti v Trstu to glasovanje ostro obsodili, obenem pa se je med njimi samimi razvila dokaj ostra de­ bata o tem, ali sme internacionalistična delavska stranka podpirati pri­ vatne slovenske šolske institucije, ki so pod vodstvom in upravo meščanskih strank. Na deželni konferenci JSDS za Primorsko leta 1911 sta se ob tem vpra­ šanju formirali dve skupini. Na čelu prve, ki je trdila, da je »Cirilmetodova šola, kljub svoji klerikalnosti in nazadnjaštvu, vseeno edini nadomestek- javnih šol in torej edina obramba pred asimilacijo«, je stal dr. Ferfolja, junak mnogih kasnejših polemik. Na čelu drugih, ki so izhajali iz stališča, ki ga je že nekaj let prej izrazil Etbin Kristan, da »ima raje tujo ampak napredno šolo, kot pa reakcionarno slovensko«, so stali Turna, Milost in delno tudi Regent. Oni so bili načelno in praktično proti vsakemu subven­ cioniranju .privatnih šol in za ukinitev šole sv. Cirila in Metoda v Trstu, ker se tam dijaki ne formirajo socialistično. Predvsem Tuma je vseskozi enačil družbo sv. Cirila in Metoda z italijansko Lego nazionale in ni videl v svojem oženju nauka socializma, h kateremu je pristopil le tri leta prej, ne narodno-obrambne vloge slovenskega privatnega šolstva v nacionalno ogroženih krajih, ne možnosti ustvaritve širše fronte, z naprednimi zahte­ vami nacionalno brezpravnih slovenskih prebivalcev Trsta. S tem, da se je ta goriški politični delavec v dani in popolnoma realni — za Slovence v Trstu nič kaj rožnati situaciji — zavzemal za načelno obsodbo in ukinitev slovenske šolske družbe, je ta skupina slovenskih socialistov sicer bila res internacionalistična, pustila pa bi na stežaj odprta vrata raznarodovanju in tako podpirala neposredno asimilacijsko politiko večinskega naroda. Analogije s polpreteklo dobo naše tržaške zgodovine ni potrebno po­ udarjati, ugotovimo pa lahko, da je bilo nacionalno vprašanje s svojimi problemi vedno ena izmed šibkih točk teoretičnega razpravljanja delavskih strank v krajih z mešanim prebivalstvom, predvsem s stališč večinskega naroda. Kajti slovenski živelj v Trstu ima in mora imeti pravice do svojega naravnega kulturnega razvoja v lastnem materinem jeziku. Ne gre sicer dvomiti, da je bila šola sv. Cirila in Metoda mogoče res nazadnjaška, ven­ dar nič več in nič manj kot italijanska. Zato bi morali socialisti obeh na­ rodnosti stremeti za čim širšo demokratizacijo šolstva na sploh, za odstra- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 259 nitev vseh anahronizmov, obenem pa vztrajati na potenciranju tistega šolstva, ki je bilo najbolj neenakopravno in zatirano. Le na podlagi skupnih zahtev celotnega proletariata po dejanski enakopravnosti slovenskega šol­ stva bi se dosegla prva stopnja enotnosti delavskega razreda tudi v nacio­ nalnem vprašanju. Na koncu moramo še omeniti moralni uspeh Slovencev v Primorju ob veliki nacionalni uveljavitvi na ljudskem štetju leta 1910. Gre v bistvu za revalorizacijo nekaterih postavk tega štetja, kajti še dandanes se določena smer preživelih tendenc v italijanskem zgodovinopisju oglaša z dvomi o pravilnosti revidiranega štetja leta 1910. Kot znano, so se vsa ljudska štetja do tega leta vršila z izdatnimi falzifikacijami, ki so slovenski del pre­ bivalstva skrčevale na najnižji minimum. Le zadnje ljudsko štetje v Avstro- Ogrski je bilo podvrženo reviziji državnih centralnih organov, ki je podala objektivnejšo sliko o številu Slovencev v Trstu, saj je ugotovila, da je bilo v Trstu leta 1910 približno 60.000 ljudi s slovenskim ali slovanskim pogovor­ nim jezikom in 140.000 Italijanov. Trst je torej postajal dejansko dvoje­ zično mesto, kjer sta se obe narodnosti srečevali in živeli ena z drugo. In prav proučevanja tega sožitja se mora lotiti sodobno zgodovinopisje, rešeno vseh sterilnih debat nacionalističnega pisanja zgodovine. Gre za to, da se odrečemo takemu načinu podajanja in pisanja zgo­ dovine, ki hoče strpati raznolikost realnosti v ozke in zaduši j ive sheme nacionalnega vprašanja. Zgodovinopisje mora iti po poti razglabljanja in odkrivanja odnosov med etničnimi skupinami ali med socialno stratifika­ cijo teh skupin in podajati široke in poglobljene historične rekonstrukcije, rešene apriorističnih tendenc. R i a s s u n t o LA POLITICA SLOVENA A TRIESTE NEL DECENIO ANTECEDENTE ALLA PRIMA GUERRA MONDIALE Sono proprio gli anni a cavallo del 1900 che determinano una strategia e una tattica nuova della Società politica Edinost, che si pone da questo tempo in poi alla testa di tut to il movimento nazionale sloveno nel Litorale. L'orientamento sia politico che nazionale dell'Edinost propende alla lotta politica nelle istituzioni locali con una massiccia presenza cosi alle elezioni comunali che a quelle parla- mentari. Alle elezioni per la Dieta di Vienna del 1901 si registra un grande suc- cesso del candidato ufficiale dell'Edinost dr. Rybaf, dovuto in parte ad una mas- siccia campagna elettorale degli Sloveni ed in parte alla rottura del blocco nazio- nale italiano che si presentò alle elezioni con due candidati opposti: Dompieri e Hortis. Si giunge così al ballottaggio tra Hortis e Rybaf ed è il primo a spuntarla e ad essere eletto nel parlamento austriaco con 2000 voti in più. Il successo dell Edi- nost è soltanto morale, ma i numeri parlano chiaro ed i Sloveni proclamano che Trieste »non è più soltanto una città italiana«! L'azione politica e nazionale dell'Edinost, alla cui guida stanno da ora in poi il già menzionato dr. Rybar e il dr. Gregorin, si concentra sull'azione tendente a organizzare società culturali, eco- nomiche e cooperativistiche tra gli Sloveni del Litorale. Sono proprio questi i pre- supposti di tut ta una fioritura di società che si stanno formando sia in citta che in periferia e nel circondario e che sono l'espressione di una risvegliata coscienza nazionale delle masse di popolazione slovena che non si organizza soltanto e per conto della Società politica Edinost, ma in quanto ha e sente il bisogno di uscire da secoli di oscurità e che ha i presupposti per cancellare l'etichetta di popolo- senza storia. È proprio questa attività che investe larghe fasce di popolazione slo- vena, a essere un movimento di massa profondamente democratico e che consente alla nazionalità slovena del Litorale di fermare in gran parte l'assimilazione che correva velocissima fino alla metà del secolo scorso. La leadership dell'Edinost formata oramai da avvocati e non più da artigiani più o meno colti, seguiva tutta questa attività con interesse di partito. Le decisioni politiche venivano prese nell'ambito del direttivo del partito Edinost e non si può parlare di qualsiasi colle- 260 B. GOMBAC: SLOVENCI V TRSTU gamento tra la base e la direzione dell'Edinost. Il giornale Edinost, che usciva come quotidiano nel periodo preso in esame si vendeva in 600 coppie quotidiana- mente. I censimenti sono accanto alle elezioni un importante punto d'incontro tra i dirigenti dell'Edinost e il proprio substratto elettorale. È noto che i censimenti ufficiali venivano effetuati a Trieste dal Magistrato triestino (Comune di Trieste), che interpretava alla parola il principio della Umgangssprache. Questa pratica por- tava spesso a vistose deformazioni e malversamenti soprattutto quando si conta- vano gli abitanti con lingua d'uso slovena. I dati del censimento del 1900 davano i seguenti risultati: abitanti — 178.599 dei quali Italiani 116.825 • Slavi 25.130 altri 9.055 La percentualità degli Slavi è del 16,64 % il che rappresenta secondo il dr. Ry- baf un grande pericolo per la nazionalità slovena del Litorale in prospettiva alla nuova legge sulle minoranze nazionali che si stava formando a Vienna e che pre- vedeva il minimo del 20 % di minoranza nazionale, acciocché questa minoranza dovesse prendersi in considerazione e fissare legalmente. Questo progetto di legge fu poi abbandonato, ma l'Edinost inoltrò ugualmente un ricorso alla Luogotenenza e al ministro degli interni, perchè l'operato del censimento venisse tolto alla dire- zione del comune e affidato alla Luogotenenza. Questo ricorso non ebbe nessuna conseguenza pratica. Una delle attività più positive della Società politica Edinost fu senz'altro l'attività cooperativistica e assicuratrice sia delle categorie, artigiane che di quelle contadine slovene. La Tržaška posojilnica in hranilnica (Cassa di risparmio) accu- mularono un capitale finanziario relativamente consistente il che diede alla So- cietà politica Edinost la possibilità di formare la Cooperativa Narodni dom che acquistò poi un immobile dove costruire il Narodni dom per 230.000 Korone. La linea politica e ideologica dell'Edinost anche agli inizi di questo secolo non si differenzia dai periodi precedenti. L'unità assurta a dottrina politica non per- mette la differenziazione in clericali e liberali, сгезсе però una sempre più aspra polemica contro i socialisti sloveni e italiani. L'Edinost è poi anche l'unica forza politica triestina che non prende parte al lutto cittadino per la morte di Carlo Ucekar. I socialisti sloveni vengono taciati di antinazionalismo, soltanto perchè avevano seguito il feretro del primo grande figlio socialista triestino. Il movimento operaio del Litorale aveva dato prova di grande sensibilità per i problemi di classe insoluti, specialmente nelle grandi battaglie sfociate poi negli scioperi del 1897 e del 1902. La solidarietà di classe dimostrata dalle categorie più emancipate della classe operaia triestina verso i propri compagni non qualificati raggiunge il sua apice nei moti popolari del 1902. Dopodiché si può osservare tutta una attività socialista, che si ispira più a fini sindacali, che a fini politici. La fioritura di 18 organizzazioni sindacali e di categoria con 7700 iscritti permettono al Pittoni e al Kopač di fare una gran bella figura al 9. Congresso della socialdemocrazia austri­ aca, ma è però l'azione politica che subisce una flessione molto acuta nell'ottica di una azione rivoluzionaria del proletariato. La solidarietà operaia che si costruì con tanta fatica e in tanti anni, lascia così il posto a tendenze autonomistiche della forza lavoro qualificata, che incomincia sempre più a esprimere pareri discordanti con le masse più pauperizzate del proletariato triestino. Una situazione analoga si può osservare anche nello sciopero dei facchini del 1907 e la conseguente azione delle NDO (Narodne delavske organizacije), che non è altro che il ripetevi di una situazione generale che si esprime nelle forze sindacali triestine. Queste spinte autonomistiche di fasce de 1 proletariato triestino ricordano per metodi e fini l'orga- nizzazione sindacale americana creata da Gompers e cioè l'azione della American federation of labour, che si adoperò con successo contro l'immigrazione di nuova forza lavoro sul mercato americano. Ma l'azione delle NDO è soltanto una paren- tesi nell'intricato e non facile mondo del movimento operaio triestino. Gli operai sloveni sfruttati alla pari dei loro compagni italiani seguono la propria via nel proprio partito di classe, dove stanno già emergendo i dirigenti autoctoni del mo- vimento operaio sloveno e cioè i Regent, i Jernejčič, i Milost, i Vrabec ed altri ancora, che dal 1905, dalla costituzione cioè dello Ljudski Oder, continuano senza sosta la loro opera di sensibilizzazione e di organizzazione delle masse operaie Slo- vene a Trieste. L'opera che il Ljudski Oder profuse fino al 1918 fu inestimabile soprattutto per il grande valore culturale e di classe che profuse e divulgò tra il proletariato sloveno di Trieste. Furono tenute conferenze e manifestazioni poli- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 261 tiche dove parlarono Cankar, Tuma, Dermota, Prijatelj, Zofka Kveder, Lončar, Prepeluh, Kristan ed altri, e furono manifestazioni che non ebbero un riscontro soltanto locale, ma furono importantissime per tutto il popolo sloveno. La Società politica Edinost ebbe un grande successo alle elezioni comunali del 1903 riuscendo nuovamente ad eleggere tutti e 6 i candidati che appartenevano al circondario. All'assemblea annuale del 1903 i soci e i simpatizzanti dell'Edinost applaudirono alla pacificazione politica avvenuta tra Serbi e Croati, più conosciuta come politica del Nuovo corso (Novi kurz). Dopo anni di aspre polemiche tra questi due popoli balcanici si fa sempre più viva la certezza che il nemico da bat- tere non stia a Budapest o a Roma, ma a Vienna o ancora più a nord e cioè l'impe- rialismo tedesco. Si deve quindi controbattere quel Drang nach Süden che sarebbe fatale a tutti i popoli a sud della barriera nazionale tedesca, ed è per questo che ci si deve opporre tut t i accomunati, a questo pericolo: Italiani, Ungheresi, Croati, Serbi, Sloveni ecc. ecc. all'egemonia tedesca. È questo in sintesi il contenuto della mozione che il noto amante della letteratura e della politica italiana il signor Ante Tresić-Pavićić, presenta all'assemblea annuale dell'Edinost del 1903. La risposta dell'Edinost è chiara »siamo si per una azione congiunta di tutti i popoli slavi del sud, escludiamo però la collaborazione con gli Italiani, finché la loro opressione nazionale non avrà fine«. Questo punto di vista viene ancor più radicalizzato sia nel 1905, che nel 1907 al tempo cioè di due risoluzioni (Zadarska in Reška resolu- cija), che implicavano un accordo t ra Croati e Italiani e che in un futuro dareb- bero all'Italia sia l'Istria che Trieste che il Goriziano. L'Edinost risponde con sdegno: »Nessuno deve risolvere i propri problemi nazionali facendo la pelle agli Sloveni«! Anche l'organo socialista sloveno il Rdeči Prapor fa presente ai Croati di aver dimenticato l'idea Jugoslava, che era alla base di tutti gli accordi tra Serbi e Croati. In questo periodo di tempo si acutizza anche la questione dell'università ita- liana a Trieste'. In una assemlea comune tra l'Edinost e i socialisti sloveni, quest'ultimi sono favorevoli ad una istituzione universitaria italiana a Trieste, ma vogliono pure delle scuole slovene non reazionarie. I rappresentanti dell'Edinost oppongono all'università italiana una università utraquista, con un chiaro richia- mo per scuole elementari e medie slovene, che dovrebbero venir organizzate a Trieste. Le elezioni del 1905, del 1907 e del 1911 sono i punti più importanti di una descrizione storiografica alquanto breve. Il censimento del 1910 da alla nazio- nalità slovena di Trieste un peso obiettivo, che non da però sul piano della legi- slazione risultati molto importanti. L'egemonia politica del Comune triestino ri- mane intatta fino alla prima guerra mondiale e la scuola slovena in citta rimane ancora sempre un'utopia, la discriminazione nazionale però una amara realta. 262 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo že sedemindvajseto leto izdaja svoje glasilo — »Kroniko«; Revija je ilu­ strirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske kra­ jevne zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen po­ pularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« je moč naročiti na sedežu njenega uredništva in uprave v Ljubljani, Mestni trg 27/III. Letna naročnina za tri številke znaša 160 dinarjev, posamezna številka velja 60 dinarjev. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije: od 6/1958 do 23/1975 po 50 din, letnika 24/1976 in 25/1977 po 75 din. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: — Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani. Cena: 20 dinarjev; — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA­ NE (1956), 72 strani. Cena: 20 dinarjev; — Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. Cena: 20 dinarjev; — Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. Cena: 20 dinarjev; — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani. Cena: 30 dinarjev. ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 1979 izide že njen 50. letnik) objavlja prispevke, ki niso zani­ mivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine. ĆZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor­ ske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Partizanska 5. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 • 2 2 6 3 RAZPRAVA O VPRAŠANJIH SLOVENSKE ZGODOVINE 1904—1914 L u k a S i e n č n i k : ZASTOPANOST KOROŠKIH SLOVENCEV V DUNAJSKEM PARLAMENTU Iz zadnjih dveh referatov smo razvideli, da je imela Koroška v dunajskem parlamentu deset poslancev. Vsled krivične razdelitve volilnih okrajev so koroški Slovenci od teh desetih poslancev lahko upali le na enega in to kljub temu, da je v tisti dobi še Уз koroškega prebivalstva govorila slovensko. Ko so v dunajskem parlamentu spoznali, da je slovenski narod v svoji celoti v njih zbornici le preslabo zastopan, so mu na škodo nemških poslancev iz tako­ zvanih »notranjih dežel« dodelili še nekaj poslaniških mest. Tako so koroški Slo­ venci upravičeno upali, da se bodo v bodoče koroški volilni okraji tako razdelili, da bodo tudi oni pridobili vsaj še enega poslanca. Do tega pa ni prišlo. Koroškim Slovencem so ponovno pripoznali le en mandat, ki pa je, po trditvi nemških ko­ roških političnih krogov, Slovencem bil »siguren«. Za drugi slovenski mandat, ka­ terega so se koroški Slovenci nadejali, so se potegovali tudi štajerski Slovenci. V parlamentu je prišlo do glasovanja, pri katerem so tako socialisti kakor tudi krščanski socialci glasovali proti temu, da bi sporni mandat dobili koroški Slovenci. Ti so bili nad takim zadržanjem krščanskih socialcev zelo nejevoljni in — kar bomo takoj videli — ne brez vzroka. Po tedanji razdelitvi koroških volilnih okrajev sta Žila in Kanalska dolina pripadali h gornje koroškemu volilnemu okolišu. Ker Slovenci tam nikakor niso imeli možnosti dobiti svojega lastnega slovenskega poslanca, so se odločili, da svoje glasove dajo kandidatu nemške Krščansko socialne stranke. Z njo so tudi drugače že večkrat sodelovali, saj so kot člani »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« v krščanskih socialcih videli le svoje nemško govoreče katoliške sobrate. Ti so jim obljubili, da bodo ob drugih prilikah podprli slovenske težnje. Sedaj bi bila taka prilika, a krščanski socialci so, tudi kljub iz­ recni tozadevni obljubi, glasovali proti interesom koroških Slovencev, ces, sa;i imate itak vaš sigurni mandat. Da so tudi to bile le prazne besede in da so v resnici vsi delali za to, da bi Slovencem osporavali tudi ta edini možni mandat, je povedal dr. Artur Lemisch za časa volilnega boja v letih 1907 in 1911. Na svojih zborovanjih je pogosto govoril o »Kampfmandat-u« in to ne neupravičeno, saj so k izrazito kmečkim slovenskim sodnim okrajem, kot so to bili okraji: Pliberk, Dobrla vas in Železna Kapla, pri­ ključili industrijski okraj Bor ovij e v upanju, da bo tamošnje slovensko prebival­ stvo v mnogih primerih glasovalo za socialiste in s tem slabilo slovenskega kan­ didata. Če bi deželne oblasti koroškim Slovencem zares hotele zagotoviti vsa] enega slovenskega poslanca, bi morale k trem zgoraj imenovanim kmečkim sodnim okra­ jem, ki vsi leže v političnem okraju Velikovec, dodati še ostali del tega političnega okraja, ki leži severno od Drave in je tudi kmečki, ne pa industrijske Borovlje, ki leže v političnem okraju Celovec. J a n k o P l e t e r s k i : KOROŠKA SOCIALNA DEMOKRACIJA IN VOLITVE Oglašam se k svoji stari, koroški temi. Problem drugega slovenskega mandata na Koroškem so tedaj obravnavali nekoliko drugače v krogu socialdemokratskega vodstva na Dunaju in njegovega predstavništva v parlamentarnem odboru, drugače pa socialna demokracija na Koroškem. Koroški socialdemokrati so tedaj izrekli svoje soglasje s tem, da bi Slovenci morali dobiti drugi mandat. Pozneje pa so seveda vzeli na znanje sprejeto volilno reformo in se strogo držali tarn sprejete delitve okrajev, vključno tudi priznanje nacionalnega značaja posameznih volilnih okrajev. Toliko glede socialne demokracije. V dopolnilo k sicer izčrpnemu referatu kolege Malle j a bi bilo dobro omeniti še dva problema, ki nastajata v zvezi s taktiko socialne demokracije takrat, kadar gre v ožjih volitvah za podporo nemškonacionalnemu kot liberalnemu kandidatu 264 RAZPRAVA O VPRAŠANJIH SLOVENSKE ZGODOVINE 1904—1914 oziroma za nasprotovanje krščanskosocialnemu oziroma slovenskemu kandidatu kot klerikalnemu. To je bila dejansko boleča zadeva. Gre namreč za vprašanje narodne zavesti slovenskih delavcev, ki je ne moremo zanikati. Kako so se obna­ šali v teh kleščah? Tudi sam sem analiziral deželnozborske volitve leta 1909, ki jih omenja dr. Malle. Omenil je, kako je prišlo do tega, da je bil izvoljen nemško- nacionalni kandidat proti slovenskemu s podporo socialdemokratskih glasov. De­ tajlna analiza po občinah, ki je možna samo po časopisnih objavah, kaže, da je velik del slovenskih socialdemokratov takrat kljub navodilom svoje stranke ven­ darle podprl slovenskega kandidata. Problem je gotovo vredno še malo poglobiti. Druga stvar je vprašanje, kako se bodo obnašali slovenski volilci (ki se zaradi svoje narodne zavesti ne morejo opredeljevati za nemškega nacionalca) tam, kjer zaradi razdelitve volilnih okrajev nimajo nobene možnosti, da bi sami prodrli z lastnim kandidatom. Tam se odločajo za podporo socialdemokratom iz nacional­ nih razlogov. Najbolj tipičen primer je sodni okraj Rožek, ki je takorekoč popol­ noma slovenski, za katerega vemo, da je tudi pri plebiscitu dal veliko večino za Jugoslavijo^, pa leta 1911 v celoti glasuje za socialdemokrata. Lahko bi rekli, s faj- moštri vred. To> je primer, ki kaže, kako bi nacionalni moment mogel dati, če bi taktika socialdemokratske stranke tedaj to upoštevala, rezultate tudi za sociali­ stično gibanje in ne samo za Slovence na Koroškem. J a n e z S t e r g a r : O NARODNO-RADIKALNI STRUJI IN O DRUŠTVENI DEJAVNOSTI PRED PRVO SVETOVNO VOJNO 1. Ne da bi želel današnjo razpravo odvračati od drugih tém politične in kul­ turne zgodovine obdobja, ki ga tokrat obravnavamo, naj spregovorim nekaj besed o narodno-radikalnem mladinskem gibanju. Že na kranjskogorskem zborovanju je prof. Pleterski v svojem pregledu povzel osnovne podatke o idejnih in organi­ zacijskih začetkih tega kulturnega gibanja med slovenskimi študenti ob prelomu stoletja. Sumarne ocene in orisi gibanja so bili že dosedaj vključeni v preglede slovenske zgodovine, v zadnjih nekaj letih pa je bila objavljena ali pripravljena v zgodovinskem seminarju Filozofske fakultete še vrsta razprav, ki osvetljujejo posamezne aspekte iz razvoja narodno-radikalne struje. Tudi danes je dr. Malle omenil celovško študentsko društvo Korotan, mag. Gombač pa shod narodno-radi- kalnega dijaštva v Trstu. Da delovanje narqdno-radikalne struje zasluži monografsko obdelavo, so me prepričali podatki o organiziranem počitniškem delovanju narodnih radikalov prav v desetletju, o katerem danes razpravljamo. Ob obstoju in dokaj trdni vsidranosti treh slovenskih političnih strank v tedanjem javnem življenju je najbolj zgovoren podatek o tem, kako se je narodno-radikalno gibanje razmahnilo v študentskih društvih na Dunaju, v Gradcu in v Pragi ta, da je bila okoli leta 1908 vključena v narodno-radikalna (nestrankarska) študentska društva kar več kot polovica vseh organiziranih slovenskih študentov; sami radikali so omenjali celo dve tretjini. Le ob tako široki zaslombi med študenti lahko razumemo, kako so lahko narodno- radikalna počitniška društva v prav vseh slovenskih deželah in tudi v Istri na kul- turno-prosvetnem področju opravila veliko delo ob abstinenci oziroma celo ob na­ sprotovanju tedanjih slovenskih političnih struktur. Da Cankarjevo mnenje, po katerem je narodni radikalizem vzbudil veliko upanj, za seboj pa ni pustil ničesar trajnega, ni povsem točno, dokazujejo že na­ slednja dejstva: tu je organizacija več kot stotih ljudskih knjižnic po vseh sloven­ skih deželah (še posebej na obrobnih predelih, dve večji knjižnici pa tudi v Ljub­ ljani in Gorici); dalje stotine izpričanih predavanj, shodov in prosvetnih tečajev; dejstvo, da sta narodno-radikalna počitniška Adrija v Gorici in Balkan v Trstu z leti bistveno prerasla študentske okvire in postala pravi narodno-obrambni in prosvetni središči. Tu je še vpeljava narodnih kolekov, ki jih je s Češkega pre­ nesla Adrija, delo v Ciril-Metodovi družbi po letu 1907, obrambne ankete in raz­ stave s pripravami na narodno-obrambni muzej, na socialnem področju pa goriška dijaška kuhinja in še danes obstoječa tržaška Dijaška matica, da ne naštevamo dalje. Ob vseh možnih očitkih o idejni nejasnosti in pragmatizmu struje in kljub poznejšemu vstopu dela starešin v liberalno stranko je — brez želje po kakšni apologiji struje — treba tudi na idejnem področju ugotoviti, da narodnih radikalov ni moč enostavno' odpraviti kot »mladine« v narodno-napredni stranki. Narodno- radikalna struja je razmeroma zgodaj prevzela jugoslovansko misel. Čeprav so ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 .. 1979 • 2 265 preporodov« v narodnem radikalizmu videli svoje dialektično nasprotje, je res, dà preporodovstva brez narodnega radikalizma ne bi bilo, vsaj v taki obliki in taki širini ne. Primer za podkrepitev te trditve je narodno-radikalna Dijaška počitniška zveza, ki so jo preporodov« preprosto prevzeli in v sodelovanju s sorodnimi na­ rodno revolucionarnimi združenji na Hrvaškem, v Dalmaciji in v Bosni spremenili v Jugoslovansko dijaško počitniško zvezo — organizacijo torej, ki so jo po sarajev­ skem atentatu na veleizdajniških procesih označili za slabo prekrito sredstvo jugo­ slovanske, prosrbske in protiavstrijske propagande. V slovenskih deželah so pre- . porodovce dejansko lovili kar po seznamu počitniške zveze. Potreba po upoštevanju pomena narodno-radikalne struje v zgodovini tega časa in potreba po njeni monografski predstavitvi — morda v sintetičnem delu o študentskem in mladinskem gibanju kot ga je za čas med obema vojnama pri­ pravil prof. Kremenšek — naj bo s tem dovolj utemeljena. Na splošno menim, da kljub vsemu objavljenemu v zadnjem času1 še vedno podcenjujemo raziskovanje razvoja mladinskih organizacij in dejavnosti. Študentska društva so med njimi še toliko pomembnejša, saj so združevala inteligenco, ki je že v nekaj letih bistveno posegla v družbena dogajanja. Poznavanje študentovskega okolja — tu npr. na- rodno-radikalnega — v mladih letih Gregorja Žerjava, Alberta Kramarja, Mihajla Rostoharja, pa tudi Lava Čermelja, Janka Mačkovška, Antona Melika in vrste dru­ gih, je prav gotovo neobhodno za celovitejše poznavanje njihove poznejše živ­ ljenjske poti. 2. Že včeraj smo ob primeru Zgodovinskega društva v Mariboru nazorno vi­ deli, kakšen pomen so pred prvo svetovno vojno imela narodna društva. To je bil čas, ko še nismo imeli ustanov, ki bi poklicno skrbele za razvoj posameznih pod­ ročij slovenske kulture in znanosti pa tudi socialnih in gospodarskih zadev. Zato je škoda, da danes nismo slišali vseh pokrajinskih referentov, ki jih je pripravljalni odbor pred zborovanjem zaprosil, da v svoja poročila vsaj na kratko vključijo tudi pregled obstoječih slovenskih društev v času, ki ga obravnavamo. Poskus, ki ga je z registrom društev za Primorsko že pred leti opravila Kolaričeva v tržaškem Pro­ svetnem zborniku, tako ostaja omejen na eno našo pokrajino. Dr. Malle je danes navedel vsaj sumarne številke glede slovenskih društev na Koroškem pred prvo svetovno vojno. Po že opravljenem delu mu prav gotovo ne bo težko izdelati podrobnejše statistike. Kot zanimivost naj k -njegovim podatkom dodam, da smo na Koroškem tedaj imeli že tudi slovensko zgodovinsko društvo, ki je — vsaj kolikor je meni znano — s publicistiko poseglo tudi v boj za severno mejo po prvi svetovni vojni. F r a n Z w i t t e r : DVE VPRAŠANJI SLOVENSKE ZGODOVINE 1904—1914 Dr. Pleterski je začel govoriti o zelo kompliciranem problemu odnosa socialne demokracije do nacionalnega in državnega vprašanja v Avstro-Ogrski. Jaz bi se z njim zelo strinjal v tem, da mi takoimenovani avstromarksizem, pod čemer ra­ zumem težnjo obdržati državni okvir habsburške monarhije kot politične m go­ spodarske enote, eventualno pa celo težnjo razširiti ta okvir, narode pa v okviru tega zadovoljiti na drug način, moramo označiti sicer kot zelo živo doktrino v so­ cialni demokraciji, nikdar pa to ni bila doktrina vse socialne demokracije. To se vidi na diskusiji ob brnskem programu samem in v mnogih drugih diskusijah in tendencah, ki jih je omenjal Pleterski. Te tendence dokazujejo, da so obstajali tudi drugi koncepti kakor so obstajali prej in kakor so obstajali kasneje. Strinjam se zelo z mnenjem, da je treba tako pri slovenskih socialdemokratih kakor pri soci­ alnih demokratih drugih jugoslovanskih narodov pa tudi pri avstrijski socialni demokraciji te probleme še temeljito analizirati. V zadnjem času sta izšli tudi v Jugoslaviji dve študiji Ratkoviča in Radžića, dve obsežni knjigi o avstromark- sizmu, ki pa obe vendar ne dasta še pravega, zadovoljivega odgovora. Mislim, da nas čakajo tu še zelo težke naloge, ki bodo pa dokazale, da dejansko mi mnogih problemov ne moremo pravilno rešiti tudi v slovenskem okviru, če jih n e pove­ zujemo s širšimi problemi. Drugo vprašanje, ki je nanj opozoril tovariš Stergar, je narodno radikalna struja, dotaknil se je pa tudi preporodovcev. Jaz se ne bi nadalje spuščal v to de­ bato, je pa pomanjkljivost naših referentov, da v glavnem niso govorili bolj izčrpno 1 Nekaj del je navedenih v opombah k publikaciji: Janez Stergar, Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije, Ljubljana 1978, posebej še pri poglavju, ki obravnava narodno-radikalna počitniška društva. 2ßg RAZPRAVA O VPRAŠANJIH SLOVENSKE ZGODOVINE 1904—1914 o tem problemu. Mislim, da se da to rešiti na ta način, da se pri prihodnjem zbo­ rovanju, ko se bo govorilo o dobi prve svetovne vojne, tèmo zajame bolj na široko in pr i tem pritegne tudi take struje kakor so narodni radikali in preporodovci, kot nekakšen uvod in s tem to vrzel izpolni. , Zgodovinski časopis 33, 1979, številka 3 med drugim objavlja: Sergej Vrišer: Ob 75-letnici Zgodovinskega društva v Mariboru Bogo Grafenauer: Narodnostno stanje in slovensko-nemška etnična meja na Štajerskem kot dejavnik osvoboditve severovzhodne Slovenije 1918/1919 Franc Rozman: Delavsko gibanje v Mariboru do prve svetovne vojne Lojze Ude: Jeseniški trikot Miroslav Pahor: Maribor — mesto pomorščakov Iskra Vasiljevna Čurkina: Osnovne etape v razvoju rusko-slovenskih odnosov v drugi polovici 19. stoletja '; Elio Apih: Vprašanje avstrijsko-jugoslovanske meje v luči nekaterih stališč tržaškega časopisja (1919) . , Miloš Rybâf: Zgodovinske publikacije v letu 1978 \Številka 4 Zgodovinskega časopisa za leto 1979 bo objavila predvsem gradivo o štiridesetletnici izida Speransove khjige o slovenskem narod­ nem vprašanju. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 . 267—280 267 K a r e l š i š k o v i č BENEŠKA SLOVENIJA 1866—1918 Predavanje na 19. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Maribor, 27. 9.—1. 10. 1978 Referat je poskus sinteze znanih in objavljenih virov in literature.1 Ob sedanjem stanju raziskav bi bilo težko sestaviti popolnejšo sliko zgo­ dovine Beneške Slovenije in Rezije od njene priključitve h Kraljevini Ita­ liji do konca prve svetovne vojne. Upoštevano obdobje je še vedno predmet politične obravnave, medtem ko so v zamudi strokovne in znanstvene raz­ iskave. Arhivi in ostali viri čakajo ljudi, ki bi po njih posegli. Slovensko in tudi italijansko zgodovinopisje bi moralo bolj organsko pristopiti k obrav­ navani temi, da bi se podrobneje osvetlilo obdobje, ki je podlaga za razu­ mevanje poznejših dogodkov. Poročilo je zato zastavljeno problemsko, če­ prav ni izključeno, da bi bilo težko skreniti iz že v glavnem znane vodilne niti slovensko beneške zgodovine, kar prihaja do izraza v glavni usmeritvi italijanske države, t. j . v naporih, da bi z zavestnimi ukrepi dosegla »na­ cionalno homogenost« na pripadajočem ozemlju. Verjetnost, da bi se na podlagi novih odkritij v kakršnih koli virih spre­ vrgle dosedanje teze o slovensko beneški zgodovini, je dvomljiva. Silnica, ki se je po letu 1866 »vrinila« v to zgodovino z dunajskim mirom in s pri­ ključitvijo k Italiji, je dominantne vrednosti. Tej vrednosti so podvrženi ostali elementi, ki jo lahko omilijo, ne morejo pa je odpraviti. Obstaja pa tudi protisilnica, t. j . narodni moment, ki se je v svoji družbeni, gospo­ darski, kulturni, politični kompleksnosti in kompliciranosti uspešno ali neuspešno — gledanja so, lahko različna — zoperstavljala konstanti oze­ meljske pripadnosti — ne v smislu iredentizma, pač pa v smislu narodne identitete. Ne gre za apriorizem, temveč le za upoštevanje glavnih pogojev, v katerih se odvijajo nekateri dogodki kot sad najrazličnejših elementov subjektivnega in objektivnega značaja. Upoštevanje državne pripadnosti Beneške Slovenije je predpogoj' za razumevanje njene zgodovine, ker se je v dotedanjo specifiko zgodovinskega razvoja vključil dejavnik, ki je že za­ radi svojega obstoja spravil v drugačen tir zgodovino tega dela tedaj na­ stajajočega slovenskega naroda in ga deformiral v najobčutljivejši razvojni fazi zaradi subjektivne in ne le objektivne težnje v državo že organizira­ nega naroda, da alienira sebi v korist ozemlje, predvsem pa prebivalstvo. Prav zato bi bilo spoznavanje podrobnih posrednih in neposrednih načinov izvajanja nacionalne alienacije v Beneški Sloveniji in Reziji v veliko po­ moč za odpravo že obstoječih poskusov takšnega značaja. V tem smislu bi bilo torej dobro, da se pospešeno nadaljujejo raziskave in da se po možnosti pripravi obsežnejše delo o zgodovini Beneške Slovenije in Rezije. Italijanski znanstveni krogi so zelo skopi, ko obravnavajo vprašanje plebiscitov, s katerimi se je izoblikovala združena Italija. Veliko bolj glasne pa so politične verzije o plebiscitih, ki naj bi bili potrdili soglasno voljo 268 K. ŠISKOVIC: BENEŠKA SLOVENIJA 1866—1918 Italijanov po združevanju.. Ni dvoma, da so bili »plebisciti« oblika,, s katero so »ex post factum« potrjevali že izvršena dejstva, ki jih nihče ni mogel ovreči, ker so bili le formalno dejanje, ki je izražalo subjektivno danost v kompleksnih notranjih in mednarodnih objektivnih pogojih. Pri tem je večjo vlogo odigralo drugo francosko cesarstvo, ki je do neke mere, poleg liberalne Anglije, »nadzorovalo« zedinjenje Italije in je med svoje značil­ nosti prištevalo tudi nagnjenje k ljudskim glasovanjem, t. j . k plebiscitom. Zato ni čudno, da se je ta oblika potrditve že izvršenega dejstva odražala tudi v politiki zedinjevalnih naporov italijanskih vodilnih krogov, ki so prek plebiscitov legitimirali sebe in nastajajočo državo. Pri vseh drugih plebiscitih, ki so se v Italiji odvijali od 1860 do 1870, je šlo za »legitimacijo« znotraj nastajajoče države zbolj ali manj izrazitim italijanskim nacional­ nim obeležjem. Plebiscit 21.—22. oktobra 1866 pa je imel dvojni značaj: na eni strani je potrdil nadaljevanje združevanja Italijanov k lastni državi, na drugi strani pa se je italijanska država polastila dela prebivalstva, ki ni bilo italijanske narodnosti, in se tako izneverila svojim lastnim nacio­ nalnim »načelom«. S tem se je torej na ozemlju, na katerem niso prebivali Italijani, odpovedala načelu, ki je do tedaj združevalo italijansko nacijo in uporabila metode absolutističnih patrimonialnih držav o pripadnosti ozem­ lja, ki mu mora slediti tudi pripadnost prebivalstva ne glede na njegove morebitne želje ali značilnosti. Ob tem primeru se je torej pri novi italijan­ ski državi pokazala ekspanzionistična črta, ki je privilegirala interese last­ ne narodnosti na škodo drugih. Plebiscit 1866 je torej za Beneško Slovenijo in Rezijo pomenil resno oviro za kolikor mogoče nemoten nacionalni razvoj. Pomenil je še nekaj več: prišla sta v konflikt objektivnega in subjektivnega značaja dve na­ rodnosti, od katerih je bila ena že v zrelih pogojih nastanka z lastno držav­ nostjo, medtem ko je druga v skrajno težkih pogojih šele nastajala, ni imela lastne državnosti in je bila objekt prisile tako v delu, ki je pripadal Italiji, kot v delu, ki je živel v Avstroogrski. Dunajska mirovna pogodba (3. oktobra 1866) je že rešila vprašanja ozemeljske pripadnosti ostanka Lombardsko beneške kraljevine. Na podlagi mirovne pogodbe je Kraljevina Italija dobila ozemlje, tj. tudi Beneško Slo­ venijo in Rezijo, ne da bi bil potreben dodatni akt, čeprav je bil plebiscit predviden v določbah mirovne pogodbe. Ob tem nastane vprašanje, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bila večina volivcev negativno odgovorila na vprašanje o ozemeljski pripadnosti, saj je bilo treba odgovoriti z »da« ali »ne«, vendar negativen glas ni pomenil, da bi se mogel volivec opredeliti za kakršno koli drugo državno pripadnost. Izbira je bila navidezna, ker ozemlje ni bilo več sporno in bi morebitni negativen odgovor ne sprožil drugega ali nasprotu­ jočega mehanizma. »Plebiscit« je bil torej le notranji politični akt italijan­ ske države brez možnosti izbire. Bil je le potrditev že obstoječega položaja. V bistvu je bil akt, ki je potrjeval uresničeno »nasilno dejanje«. Po plebi­ scitu in še danes določeni italijanski krogi poudarjajo, prikrivajoč izvršeno dejstvo, da se je prebivalstvo Beneške Slovenije in Rezije v celoti izreklo za Italijo ih da so v teh krajih zabeležili en edini »ne«. S tem izidom naj bi se bila izpričala volja prebivalstva. Vendar moramo razumeti, četudi bi bilo moč zanemariti gornje ugotovitve, da je bilo glasovanje pogojeno pred­ vsem od trenutnega položaja, ko je bilo vsakomur jasno, da bi morebitna opozicija po vsej verjetnosti povzročila nevšečne posledice: ozemlje je bilo zasedeno, vodilni krogi so ustvarjali ozračje navdušenja, prebivalstvo je bilo tudi pod psihološko prisilo. V bistvu je bilo glasovanje javno in brez ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 269 alternative. V takšnih pogojih bi bilo težko trditi, da so bili ustvarjeni po­ goji svobodnega izražanja volje, da ne govorimo o kakršnem koli demokra­ tičnem postopku, ki ni bilo pred 100 in več leti še niti na vidiku. Poleg vsega drugega se je po vsem Venetu glasovalo »per indiviso«, kar je one­ mogočalo delitev po manjših teritorialnih enotah in bi celo nasproten glas ne mogel priti do veljave, ker bi ga preplavili glasovi .ostalih delov Veneta. Italija, ki je z dunajsko mirovno pogodbo dobila tudi Beneško Slove­ nijo in Rezijo, je izvedla svoj potrdilni »plebiscit« v okviru določene na­ cionalne in državne koncepcije. Osnovna koncepcija italijanskih vodilnih krogov je izhajala iz načela nacionalne enotnosti in združitve. V svojih na­ porih za združitev italijanskih dežel je uživala veliko simpatij, predvsem podporo Francije in Anglije. Vendar ni bilo jasno, do kam naj seže nova italijanska država. Dokler se je nova država ustvarjala na ozemlju, na ka­ terem je nesporno živelo prebivalstvo italijanske narodnosti, ni bilo večjih vzrokov za konflikte z drugimi nacijami. Ko pa se je združena Italija pri­ bližala mejam ozemlja, kjer je živelo izključno italijansko prebivalstvo, so nastajali problemi, ki so nakazovali možnosti konfliktov, zlasti v trenutku ko se je pojem nacionalnega prebivalstva pomešal s pojmom nacionalnega ozemlja. Konflikt je bil na dlani, ko se je Italija pomaknila proti.Soči in Alpam, kjer so bila stičišča italijanskega z drugimi, neitalijanskimi prebi­ valstvi. Tako je napor za združevanje Italijanov v nacionalno državo začel prikrivati drugačne namene z najrazličnejšimi zahtevami: geografsko za­ okroženostjo, vojaško varnostjo, gospodarskimi interesi, zgodovinskimi pre- tenzijami, civilizacijskim poslanstvom ipd. Začetna faza takšnih zahtev se je že pokazala v zahtevah Italije, ki se je 1866 pojavila v Beneški Sloveniji in Reziji, kar je jasno povzročalo mentaliteto in prakso »homogeniziranja« vsega prebivalstva v mejah države. Krogi liberalne Italije niso mogli razu­ meti različnosti in so po svoji »nacionalni« logiki skušali odpraviti vsa­ kršno morebitno različnost, zlasti še nacionalnega značaja. V tem kontek­ stu je tudi gledati na izide t. im. »plebiscita« v Beneški Sloveniji in Reziji in na vse argumentacije za asimilacijo obstoječega sloyenskega prebival­ stva. »Plebiscit«, ob katerem so tudi beneški Slovenci in Rezijani glasovali »pozitivno«, naj bi bil po mnenju vodilnih krogov tudi spričevalo želje in volje Slovencev, da postanejo Italijani tudi po narodnosti in ne le po dr­ žavni • pripadnosti. Prevladuje mnenje, da so bili beneški Slovenci in Rezijani zavestno za priključitev k Italiji. Dvomim, da je ta trditev pravilna. Gre za skupek elementov in motivacij, ki nam lahko razložijo dejansko stanje. Upošte­ vati moramo dejstvo, da je Beneška Slovenija z Rezijo stoletja pripadala teritorialnim enotam furlanske in venetske ravnine in so jo v tem okviru potisnili na raven mejne predstraže ravnine. Po drugi strani so bile njene gospodarske povezave mnogo lažje s furlansko ravnino in je igrala posre­ dovalno vlogo med furlansko-venetsko ravnino in slovenskim alpskim sve­ tom. Stoletna družbeno gospodarska povezava je torej igrala vidno vlogo pri psihološki opredelitvi ali pri pomanjkanju odpora. Nacionalni moment ni igral nobene vloge, ker je bil šele v nastajanju in zaradi tega se na­ cionalna pripadnost ni zdela odločilna. Pripadnost avstrijskim dednim de­ želam ni bila privlačna, ker je bilo beneško prebivalstvo vajeno gledati na­ nje kot na sovražnika, ki je neštetokrat v stoletjih korakal po njegovih do­ linah in proti kateremu se je moralo pogostoma braniti. Dvomim pa, da je igralo kakršno koli vlogo dejstvo, da je bila Italija liberalna, Avstrija pa absolutistična. Pri 90 % analfabetnem prebivalstvu ne more biti oblika via- 270 к - SISKOVIC: BENEŠKA SLOVENIJA 1866—1918 davine odločujočega značaja, če dodamo k temu še dejstvo, da je italijaiir ska vojska bila na tamkajšnjem ozemlju še pred plebiscitom in da so bili ustvarjeni vsi pogoji za objektivno in subjektivno prisilo, si ne moremo za­ mišljati drugačnega izida, četudi bi bila alternativa mogoča. Pri dozdevni izbiri beneško slovenskega prebivalstva so torej zmagali podzavestni motivi, predvsem pa resignacija o neizbežnem, ki ga drugi vsiljujejo. In tako je tudi bilo, ker ni bilo pogojev za pravo svobodno in alternativno izbiro. Beneška Slovenija in Rezija je danes razdeljena na 17 občin, od katerih j ih najrazličnejši avtorji imajo 10 (Dreka, Grmek, Bardo, Podbonesec, Re­ zija, Sv. Lenart, špeter, Sovodnje, Srednje, Tipana) za popolnoma slovenske in 7 (Ahten, Fojda, Gorjani, Neme, Praprotno, centa, Tavorjana). za na­ rodno mešane. V času od 1866 do 1918, točneje do 1921, je k 10 sedanjim popolnoma slovenskim občinam spadala tudi občina Ahten, ki pa je danes narodno mešana s pretežno večino italijansko-furlanskega prebivalstva, medtem ko je bila še,leta 1921 99,7 % slovenska. V obdobju med 1866 in 1918 je bila sedanja občina Podbonesec deljena na občini Ronac in Tarčet, ob­ čina Gorjani pa je bila nekaj časa pridružena občini Artin. Zaradi pre­ glednosti se demografska slika nanaša na sedaj obstoječe občine. K 10 se­ daj obstoječim slovenskim občinam je dodana še občina Ahten. Razpolagamo s podatki uradnih popisov prebivalstva 1871, 1881, 1901, 1911 in 1921. Na podlagi teh podatkov imamo v 11 samoslovenskih občinah nasled­ njo sliko: Rezidenčno prebivalstvo: 1871 1881 1901 1911 1921 26.595 27.470 28.777 32.851 33.263 Prisotno prebivalstvo: 1871 1881 1901 1911 1921 24.277 24.635 27.009 27.197 29.196 Slika ostalih 6 občin z narodno mešanim prebivalstvom je naslednje: Rezidenčno prebivalstvo: 1871 1881 1901 1911 1921 22.624 23.746 27.832 33.532 33.546 Prisotno prebivalstvo: 1871 1881 1901 , 1911 1921 22.123 22.969 27.416 27.343 30.712 Skupno prebivalstvo: Rezidenčno prebivalstvo: 1871 1881 1901 .: . 1911 1921 49.219 51.216 57.609 66.383 66.809 Prisotno prebivalstvo: 1871 1881 1901 1911 1921 46.400 47.604 54.425 54.540 59.908 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 271 že na prvi pogled je razvidna razlika med rezidenčnim in prisotnim prebivalstvom. Razlika prikazuje število odsotnih prebivalcev, v največji meri delovno silo, ki se je izseljevala iri iskala zaposlitev izven občine. Pri tem je opazno, da je absolutno in relativno veliko manj prisotnega prebi­ valstva v 11 samoslovenskih občinah, kar pomeni, da je val izven občine zaposlene delovne sile zelo občuten v i l slovenskih občinah, manj občuten pa v narodno mešanih, ki imajo svoja središča v ravnini. Prav tako je raz­ vidno, da se je med popisom 1901 in popisom 1911 marsikaj zgodilo. Prisotno prebivalstvo se je zmanjšalo in je v absolutni številki enako prisotnemu prebivalstvu 1901, medtem ko se je rezidenčno prebivalstvo precej povečalo. Tudi v narodno mešanih občinah je razlika med 1901 in 1911 opazna, kar se da razlagati z močnim valom izseljevanja v tujino. Skupna številka v 17 občinah prav tako nakazuje val izselitev, ki dosega izredne razsežnosti. Omembe vredno je tudi dejstvo, da se Beneška Slovenija ž Rezijo de­ mografsko slabo razvija, kar dokazuje dvoje: 1. težak socioekonomski položaj, visoka umrljivost, čeprav je rodnost velika (niso redke družine s 15 otroki) ; 2. val izselitev je prikrita, ker rezidenčno prebivalstvo ne upošteva stal­ no izseljenih, iz matičnih knjig izbrisanih prebivalcev. Popisi prebivalstva lahko povedo marsikaj, vendar za popolnejšo sliko bi bilo treba pregledati matične knjige, da se ustvari popolnejša slika izse­ litev, rodnosti, umrljivosti ipd. Kako je demografska slika 11 slovenskih občin vsestransko negativna, naj kot primer navedem, da je bilo leta 1971, tj. pri zadnjem popisu prebi­ valstva 15.808 rezidenčnega in 14.682 prisotnega prebivalstva, če primerja­ mo te številke s popisom izpred 100 let, pridemo do zaključka, da se je Be­ neška Slovenija z Rezijo izpraznila in da je skoraj celotno aktivno prebi­ valstvo izven njenih občin. Podatki o številu Slovencev v Beneški Sloveniji in Reziji so različni. Iz uradnih statistik zvemo, da so po prvi svetovni vojni (leta 1921) našteli v 17 občinah 33.932 prebivalcev slovenske narodnosti. Po podatkih iz leta 1911 je bilo 36.178 Slovencev. Leta 1901 pa so našteli 5.776 slovenskih družin. Nekateri avtorji pa navajajo druge številke. Pri popisu 1881 naj bi bilo v 12 od 17 občin 27.684 Slovencev, katerim je treba prišteti še 9.000 v drugih ob­ robnih občinah, torej prek 36.500 Slovencev. 1895 pa naj bi bilo 31.778 Slo­ vencev v 12 občinah poleg drugih 9.000 v ravninskem delu. Zato ni čudno, da je I. Trinko računal, da je bilo leta 1899 približno 40.000 Slovencev. Kot kuriozitetu je vredno navesti tudi podatke nekega italijanskega šolskega funkcionarja, ki trdi, da je bilo 1883 63.646 Slovencev. Na eni strani imamo torej uradne podatke, na drugi strani pa se naj­ različnejši avtorji spuščajo v kalkulacije, ki jih je težko preveriti. Vendar bo držalo, da je ob koncu stoletja bilo približno 40.000 Slovencev. To število bi se bilo moralo povečati, če ne bi bilo pritiskov, slabega demografskega naraščanja in vala izselitev. Zato je težko verjeti, da so uradni podatki 1911 in 1921 verodostojni. Po »naravni« logiki bi bilo moralo biti leta 1921, kò so v 17 občinah našteli 66.809 prebivalcev veliko več kot 33.932 Slovencev, saj so v teh občinah leta 1911 našteli skoraj 70 % slovenskih prebivalcev, kar pomeni, da bi bilo moralo biti leta 1921 najmanj 45.000 Slovencev. V ka­ teri popisni poli je ostalo približno 12.000 Slovencev? Podane številke nas prepričujejo, da je demografski razvoj Beneške Slovenije in Rezije nenaraven. Med 1871 in 1881 je število prebivalcev v slo­ venskih občinah naraslo za 3,8 %, med 1881 in 1901 za 6,6 %, med 1901 in 272 K. SIŠKOVIC: BENEŠKA SLOVENIJA 1866-1918 1911 za 9,6 % ter med 1911 in 1921 za 1 %. v mešanih občinah pa je bil od­ stotek naraščanja v primerjavi s prejšnjim popisom naslednji: 1881 37 % 1901 15,4 %, 1911 1,9 % 1921 13,4 %. To pomeni, da je ravninski del 'imel ugodnejšo, torej bolj naravno demografsko rast, medtem ko je hriboviti tj. slovenski del doživljal demografsko stagnacijo. Na podlagi zbranih podatkov izhaja, da se je med letom 1901 in 1911 pojavil množičen val izseljevanja, kar potrjuje razlika med rezidenčnim in prisotnim prebivalstvom. Vendar je bil ta val usmerjen v evropske države kar je pomenilo, da ni šlo za stalen odliv, če bi se uresničili drugačni po­ goji, bi se ta val izseljencev vrnil. Do sedaj pa ni podatkov o stalnih izse­ ljencih, ki jih popis o rezidenčnem prebivalstvu ne jemlje več v poštev Nekateri tedanji avtorji govorijo o izselitvah v Ameriko. Drugi, zanesljiv pokazatelj pa je nenaravna demografska rast, ki nakazuje stalen popula­ cijski deficit. Tega pa ne moremo razumeti le kot posledico visoke umrlji­ vosti, marveč si ga lahko razlagamo kot posledico stalne izselitve Pred priključitvijo je bila Beneška Slovenija z Rezijo pokrita z gozdovi m pašniki. Kmetijstvo se je razprostiralo na 25 % ozemlja. Poljedelstvo je služilo prehrani obstoječega prebivalstva. V nekaterih občinah je bila raz­ vita tudi sadjereja: jabolka, hruške/kostanji. Večjih posestev je bilo malo prevladovala so mala in srednja posestva. Maloposestniška značilnost Be­ neške Slovenije in Rezije je bila posledica vloge, ki so jo v zgodovini odi­ grali Slovenci na tem ozemlju, ko so branili beneško republiko na njenih mejah. Zato jim je republika poleg upravne in sodne avtonomije zagoto­ vila tudi lastnino nad zemljo, na kateri so pridelali, kar jim je bilo potreb­ no, da so vztrajali kot mejaši. V tem lastninskem režimu se je Beneška Slo­ venija z Rezijo razlikovala od ravninskega dela, kjer sta prevladovali spo- lovinarstvo in kolonatstvo. 1 ß 1 J 1-. a7m s}^ \ Ш s o v špetrskem okraju (8 občin Nadiških dolin) ugotovili 161^55 ha obdelane površine z 71.281 parcelo, ki so plačevale 107.119 lir zem­ ljiškega davka. Iz tega je razvidno, da je bila zemljiška posest do skrajnosti razparcelirana, da pa je za časa Italije plačevala velike davščine Prevla­ doval je torej skrajno individualistični odnos do zemlje, medtem ko je bilo neznatno zadruzniško gibanje, ki pa se je ravno tedaj začelo sunkovito ozemîîu V g d e l Ì h I t a l Ì J e > P r e d V S e m P a V K a r n i j 1 ' «• n a s o s e d n " ^ V letih 1906—1907 je bilo v istem okraju (špetrskem) od 6.200 do 6 400 glav goveje živine, 724 ovac, 254 koz. Vendar leta 1750 je bilo samo v dveh župnijah istega okraja 4.025 glav goveje živine in 5.951 ovac i n ï Ta ve lika razlika v živinorejski dejavnosti nam dokazuje, da se je marsikaj spre- S t T 8 5 l \ f b Š e - N H e ^ t e r i a V t 0 r J i t r d i j ° ' d a s e e t o godilo predvsem po letu 1851, ko so razdelili skupne srenjske površine, kar naj bi bilo povzro- čilo pomanjkanje pašnikov in povečanje gozdnih površin. c ^ + r ° 1 J ? d e l S t V ° j e b i l ° i n t e n z i v n o . Naj omenimo, da so pridelali od 13 do 15 doOt3°0V 5 Р ^ о Г к о г а и ^ k ì a \ (V, r a V r s k e m d e l u FurlanijeP17 stotov) in od It ao 30 stotov koruze (v furlanski ravnini 27 stotov). V špetrskem okraiu (Nadiske doline) so pridelovali prek 23.000 stotov krompirja ta s o f ï z v S i " v ravnino približno 20.000 stotov jabolk in isto toliko kosSnja čineTeta S S T h W S ^ * * đ ° U n a ) i m a m ° p 0 d a t e k i z b a r d s k e o b " cine. L,eta 1881 je bilo v tej občini od 3.500 do 4.000 glav goveda, ovac in koz. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 • 2 , 273 V XIX stoletju je biló v Beneški Sloveniji in Reziji tudi nekaj indu­ strije Gre za kamnarsko industrijo, ker so izkoriščali t. i. »plasentinski« marmor Vendar so po priključitvi k Italiji to dejavnost polagoma opuščali zaradi velike in odločilne konkurence ostalih italijanskih marmorjev. Do leta 1866 pa je beneška kamnarska industrija delala predvsem za avstrijske potrebe. Obrtništvo je bilo vaškega značaja in vezano na potrebe poljedelstva in kmetovalcev: mizarstvo, čevljarstvo, kovaštvo ipd. Ni imelo širšega trga. Na splošno pa je bilo gospodarstvo subsistenčnega značaja razen tržne vrednosti sadjereje in delno kamnarstva. Iz tega izhaja tudi družbena struktura prebivalstva: velikansko večino so sestavljali mali in srednji kmetje, nekaj je bilo obrtnikov in zaposlenih v kamnarski industriji. Obrtnikov ni bilo veliko. Višek populacije pa ]e od­ hajal v ravnino, v tuje dežele, do začetka izseljevanja v Ameriko m v rud­ nike Nemčije, Francije in Belgije pa v avstroogrske dežele, kjer so se po večini zaposlili kot zidarji. Več desetletij po priključitvi k Italiji je gospodarska struktura ostala statična, tudi zato, ker je bila statična gospodarska struktura bližnje rav­ nine kjer ni Italija prinesla novosti. Polagoma pa je prišlo, zlasti ob koncu stoletja, do nekaterih premikov zaradi prvih znakov gospodarskega raz­ voja v severni Italiji, ki so ga občutili tudi v Furlaniji. Zaradi tega se je marginalna vrednost kmetijske strukture v Beneški Sloveniji in Reziji za­ čela ožiti in se je postavljal problem gole eksistence razparceliranih kmetij. Tudi »izvoz« sadja v ravnino je padal in so se tako zmanjševali pičli do­ hodki beneških kmetov. V tem obdobju se torej začenja še bolj čutiti na­ peta tendenca po izseljevanju in po iskanju zaslužka v ravnmi, ki pa m zagotavljala zaposlitve. Zato se je izseljevanje preusmerilo v tujino: sezon­ sko še vedno v avstroogrske dežele, bolj stalno pa v zahodno Evropo. Med­ tem ko se sestav družbene in gospodarske strukture slabša zaradi odpiranja tržišča v blagovnem prometu in za delovno silo, postaja demografska struk­ tura »atipična« zaradi prevladovanja starejših in mlajših generacij. Zanimivo je, da je beneška struktura intelektualno zelo šibka. Skoraj edini intelektualci so duhovniki, medtem ko se ponavlja pojav, da se »laični« intelektualci italijanizirajo, ker se selijo v ravnino. Politična struktura prebivalstva Beneške Slovenije in Rezije odraza re­ lativno statičnost družbene in gospodarske strukture. Edini »politični« lju­ dje v širšem smislu so duhovniki in maloštevilni laični intelektualci. Pre­ bivalstvo je predvsem pod vplivom cerkvene hierarhije in sledi napotilom svojih duhovnikov. Iz italijanskih virov zvemo, da je bilo to prebivalstvo »avstrijakantsko«, vendar v verskem smislu, ker je duhovščina s pomisle­ kom gledala na »liberalno nacionalno« Italijo, ki je bila v sporu s cerkveno državo. Vendar pa po letu 1870, ko je bila odpravljena vatikanska država, ni čutiti, da bi se bil odnos prebivalstva do Italije kaj poslabšal. Vsekakor pa so italijanski vodilni krogi vsak pojav slovenstva karakterizirali kot »avstrijakantstvo« in šele pozneje kot »panslavizem«. V zvezi s politično strukturo med 1866 in 1918 bi bilo potrebno preučiti izide volitev, kar bi verjetno dalo pravo sliko stanja in razvojnih tendenc. Vendar je že sedaj jasno, da je Beneška Slovenija z Rezijo ostala v svojem bistvu politično konservativna in da so s težavo prodirale naprednejše idejne struje. 2 7 4 - K. SISKOVIC: BENEŠKA SLOVENIJA 1866—1918 6 šola v Beneški Sloveniji in Reziji je problem zase. že za časa habsbur­ škega lombardsko-venetskega kraljestva so začeli organizirati šolsko mrežo, ki pa je bila italijanska. Vendar so po vseh župnijah Beneške Slovenije in Rezije bili tečaji verouka v slovenščini. V svojem bistvu pa ni šlo za prave šole, ki niso imele namena alfabetizirati prebivalstvo, pač pa so razlagale krščanski nauk predvsem otrokom. Ob priključitvi k Italiji je bilo v Bene­ ški Sloveniji in Reziji 90 % analfabetov, kar je prav gotovo predstavljalo dobrodošlo praznino, v katero se je vključila nova država. Po vsej Italiji se je tedaj vodila bitka med cerkvijo in državo v zvezi s poukom po šolah in z vsebino šole. Liberalno nacionalna država se je trudila, da bi iztrgala iz rok duhovščine šolske otroke in jih vzgajala v duhu tedanjega liberalizma oz. laicizma. Ko se je italijanska država prikazala v Beneško Slovenijo in Rezijo, je hotela doseči isto, vendar se je ta njen namen zavestno sprevrgel v asimilacijski proces prek šole in učnega.osebja. Nova oblast je začela organizirati široko mrežo italijanskih šol, da bi ho­ mogenizirala prebivalstvo in ker je pri tem trčila ob odpor duhovščine, ki je bila slovenska in je uporabljala slovenščino v cerkvi in cerkvenih opravilih, se je politično in narodno spoprijela z duhovščino.' že 1869 je vladni komi­ sar v Čedadu odredil, da morajo biti šole italijanske in da morajo učne moči uporabljati samo italijanščino, čeprav je za druge italijanske dežele veljala norma, da je potrebno izhajati iz dialektalnih značilnosti. 1872 so v špetru, tj. v glavnem centru Beneške Slovenije, ustanovili triletno uči­ teljsko šolo, ki se je 1878 spremenila v pravo učiteljišče z namenom, da pri­ pravi učne moči za zasedbo odprtih mest na ustanovljenih ali načrtovanih osnovnih šolah po Beneški.Sloveniji in Reziji. Da bi privabili čimveč kan­ didatov so tudi ustanovili poseben zavod, ki je omogočal bivanje dijakov in dijakinj. Po drugi strani so z visokimi štipendijami omogočali odhod Be­ nečanov v Čedad in Videm, pozneje pa v univerzitetna središča v Italijo. Iz vrst Slovencev so hoteli ha ta način zgraditi široko mrežo italijanskih intelektualcev, ki naj bi pomagali pri asimilaciji »tujerodnega« prebival­ stva. Da so bili nameni oblasti raznarodovalni, nam ne dokazujejo le go­ vori raznih furlanskih poslancev, pisanje furlanskega tiska in okrožnice državnih birokratov, marveč tudi dejstvo,.da je bilo leta 1898 samo v 8 ob­ činah špetrskega okraja (Nadiške doline) 25 osnovnih šol, medtem ko so bile cele regije po južni Italiji brez šol. Alfabetizacija v Beneški Sloveniji in Reziji je bila torej istočasno tudi italijanizacija. O kakršnih koli šolah s slovenskim učnim jezikom pa ni bilo niti govora. Zaradi pritiska, ki ga je prebivalstvo občutilo, ni zaznati zahtev po ustanavljanju slovenskih šol. Nasprotno, celo verouk v slovenščini je postal sumljiv in so ga odpravljali z italijanizacijo župnij. Prav zato se je tedaj ustanavljal določen krog slovenskih italijanizira- nih intelektualcev (predvsem na ravni učiteljev in nižjesrednješolskih pro­ fesorjev), medtem ko so bili redki intelektualci, ki jih je imeti za Slovence in so delovali v ožjem in širšem krogu slovenske kulture. Med temi redkimi pa so nekateri (A. Podreka, P. Podreka, A. Klodič, I. Trinko) zelo znani in so vredni večjega poznavanja in pozornosti. Beneška Slovenija in Rezija imata svoje mesto v slovenski besedi in jeziku. Morda je premalo znan čedajski rokopis z zapiski bratovščine Sv. Marije v černjeji pri Nemah iz leta 1497. Nedavno pa so odkrili staro- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 2 275 gorski rokopis iz leta 1492—1498, kar dokazuje prisotnost slovenske pisane besede v teh krajih. Leta 1743 je bil napisan prvi katekizem v beneško slo­ venskem narečju. Ostal je v rokopisu, čeprav so ga uporabljali. Tiskani ka­ tekizem je izšel leta 1851, ni pa dobil škofovskega imprimaturja. Od 1855 do 1928 je še izšlo pet katekizmov, od .katerih dva v rezijanščini. Poleg tega pa so tiskali molitvenike in verske priročnike, zbirke ljudskih pesmi in druge knjižice za vsakdanjo, predvsem cerkveno rabo. V trenutku, ko se je v osrednjih slovenskih deželah začela širša dejav­ nost slovenskega tiska, je tudi Beneška Slovenija z Rezijo začela dobivati slovensko tiskano besedo in s tem polagoma prihajala v stik z razvijajočim se slovenskim jezikom, čeprav so okoliščine oteževale branje in širjenje slovenske knjige. Zanimivo je, da so se kulturni stiki z osrednjimi sloven­ skimi deželami razširjali in se je ponovno vzpostavljala neposredna pove­ zava z jezikom matičnega naroda kljub pomanjkanju šol. Na drugi strani pa so politične in šolske oblasti italijanske države vneto vsiljevale italijansko tiskano besedo, razširjale številne italijanske liste, časopise, revije, verski tisk, knjige, da bi preprečile neposreden stik Slo­ vencev s Slovenci. Vsekakor pa je zanimivo opozoriti na pojav, ki je v do­ ločenem trenutku povzročil zaskrbljenost pri italijanskih političnih in obla­ stvenih krogih: od leta 1871 do začetka vojne z Avstroogrsko se je po Be­ neški Sloveeiji in Reziji razvila široka mreža članstva Mohorjeve družbe. Leta 1871 je bilo vsega skupaj 9 članov te družbe v špetru, leta 1875 11 v špetru in 2 v Viškorsi. že leta 1882 je bilo v Beneški Sloveniji 112 članov, 1891 139, 1893 16Ö, 1894 181, 1895 198. Tedaj so se nekateri italijanski poli­ tični krogi začeli zavedati, da se 32 let po priključitvi ozemlja k Italiji do­ gaja nekaj »nezaslišanega«: ljudje čedalje bolj berejo slovensko tiskano besedo. O tem se je celo govorilo v italijanski poslanski zbornici, oblasti pa so ukrepale tudi po upravni poti, da bi preprečevale prihod slovenskega tiska in da bi »prepričale« ljudi, naj ne berejo slovenskih knjig. Zato se je do 1904 članstvo Mohorjeve družbe zmanjševalo (139 članov), vendar se je že 1905 to število bliskovito dvignilo na 202, 1909 na 219 in 1910 na 353. Tedaj so že spet stopili v veljavo določeni represivni ukrepi administrativ­ nega in političnega značaja, kar je povzročilo, da je bilo v začetku leta 1915, tj. tik pred začetkom vojnih operacij na mejni črti, le 129 članov Mo­ horjeve družbe. Od leta 1915 do 1918 pa so živeli Benečani in Rezijani na vojnem območju in je bilo vsako izpričevan j e slovenstva nevarno, ker je italijansko poveljstvo povsod videlo same vohune. članstvo Mohorjeve družbe v Beneški Sloveniji in Reziji nam dokazuje, da ni mogla italijanska država preprečiti spontane povezave z matičnim narodom, kar je v marsičem nevtraliziralo asimilacijsko delo italijanske vodilne strukture, ki je za raznarodovanje Slovencev osredotočalo veliko energij in denarnih sredstev. Največja vrzel pa je bilo pomanjkanje drugega slovenskega tiska, pred­ vsem pa krajevnega političnega tiska, ki bi tudi drugače osveščal prebival­ stvo Beneške Slovenije in Rezije. Kulturni delavci območja so svoje spise objavljali v tisku osrednjih slovenskih dežel. 8 Pred razpadom Beneške republike je Beneška Slovenija uživala svoje­ vrstno upravno in sodno avtonomijo. Po krajšem Napoleonovem obdobju je Beneška Slovenija z Rezijo prišla v sestav Lombardsko venetske kraljevine v sklopu habsburške monarhije in je izgubila prejšnjo upravno in sodno 276 к - SISKOVIC: BENEŠKA SLOVENIJA 1866—1918 avtonomijo. Ni izključeno, da so si nekateri mislili, da bo Beneška Slovenija s priključitvijo k Italiji ponovno dobila svojo avtonomijo. V resnici je celo pod Avstrijo bilo nekaj središč Beneške Slovenije (npr. špeter) z določe­ nimi upravnimi in sodnimi funkcijami. Nova država pa je takoj razbila vsakršno iluzijo in je preselila upravne in sodne funkcije v ravnino, v Če­ dad, cento, Humin in še dlje, v Videm. Italijanska kraljevina je bila strogo centralizirana država, ki ni trpela posebnih upravnih ali sodnih avtonomij in je zato koncentrirala vso oblast, najprej v prvih letih v rokah vladnih komisarjev, nato pa v rokah prefek- tov in nekaj časa podprefektov. župani pa so morali izvrševati ukaze cen­ tralnih oblasti. Koncentracija oblasti v ravnini je rodila daljnosežne po­ sledice: v času še obstoječih upravnih in sodnih centrov v slovenskih kra­ jih se je tako v upravnih kot v sodnih poslih uporabljal krajevni slovenski jezik, v ravnini pa je bilo takšno poslovanje nemogoče, ker je bilo strogo prepovedano poslovati v jeziku, ki ne bi bil italijanski in ker je bila večina uradnikov iz drugih italijanskih dežel. Na ta način je slovenščina bila iz­ rinjena iz praktične vsakdanje uporabe v javnem poslovanju. Cerkvena organizacija v Beneški Sloveniji in Reziji je bila zelo gosta. Poleg župnij je bilo tudi veliko kaplanij, ki so na ta način podrobneje kon­ trolirale vse ozemlje. V Nemah je bil celo slovenski vikariat. župniki in kaplani so bili vsi ali skoraj vsi slovenske narodnosti in liturgija je bila slovenska. Duhovščina je torej poleg svojega verskega izvrševala tudi na­ rodno poslanstvo, ker je ohranjala v zavesti in podzavesti ljudi slovensko besedo in slovensko čustvovanje, gojila slovenske tradicije in običaje, po­ vezovala Slovence pod Matajurjem z ostalimi Slovenci in dejansko vcepljala čut pripadnosti širši nacionalni skupnosti. Tega so se zavedali italijanski politični in upravni krogi, ki so hoteli z odstranitvijo slovenske duhovščine odpraviti tudi eno večjih ovir za asi­ milacijo slovenskega prebivalstva. V nekaj več kot tridesetih letih je itali­ janskim oblastem, ki se jim videmska cerkvena hierarhija ni zoperstavljala, če jim že ni priskočila na pomoč, uspelo popolnoma izriniti slovensko du­ hovščino v vikariatu v Nemah, v Reziji in v čedajskem mešanem okraju. Edinole v Nadiških dolinah so se poleg italijanskih ohranjali tudi slovenski duhovniki. Duhovniki, ki so nadomeščali svoje slovenske kolege, so prihajali iz furlanske nižine ali iz italijanskega dela Istre. Marsikdo je bil narodno prenapet in je brez kompromisov uvajal italijansko liturgijo in se ni oziral na slovenske vernike. Zato je ob koncu prejšnjega stoletja samo v nekate­ rih od 12 župnij, kolikor jih je bilo v Beneški Sloveniji brez Rezije, ostala v veljavi slovenska liturgija, kar je prav gotovo povzročilo težke nacionalne posledice. že takoj po priključitvi (1866) so ukinili slovensko liturgijo v cerkvah v Praprotnu, Romandolu, černeji, Teru, Podbrdu, šteli in Flipanu, leta 1870 v dveh, 1880 v eni, 1885 v treh, 1890 v dveh, 1900 v petih, 1919 v treh cerk­ vah. V 30 cerkvah pa je bila v veljavi slovenska liturgija do 1933, ko so jo ukinili na pritisk videmskega prefekta. Kljub tem ukrepom, ki se jim višja cerkvena hierarhija ni upirala, se je do neke mere raba slovenščine po cerkvah še vedno ohranjala, ker se neslovenski duhovniki niso mogli sporazumevati z lastnimi verniki in so se zato sami morali učiti slovenščine ali pa poklicati na pomoč slovenske kolege. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 2 277 10 ' ,Raba slovenščine na upravnem, sodnem, splošno javnem področju je bila pod Beneško republiko vsepovsod razširjena, čeprav je Lombardsko- venetska kraljevina imela italijanski značaj, ker se habsburška monarhija ni ozirala na stvarni sestav prebivalstva, se je raba slovenščine tudi v jav­ nosti ohranila v ožjih mejah občinskih in medobčinskih organov Beneške Slovenije in Rezije in proti temu dejstvu dejansko ni nihče nastopal razen nekaj prenapetežev iz ravnine. Takoj po priključitvi k Italiji pa je bila javna raba slovenščine odpravljena v upravi in sodstvu, čeprav so se mo­ rali v Čedadu, centi, Huminu in celo v Vidmu zatekati k prevajalcem, da bi urejali zadeve beneških ljudi. Vendar tendenca je bila, da se raba slo­ venščine čimprej in čim popolneje omeji. Po izločitvi slovenščine iz upravno politične prakse so začeli vodilni krogi izrinjati slovenščino iz cerkve, kar pa ni šlo vedno tako lahko, saj so se morali ozirati tudi na duhovščino, ki je še vedno predstavljala določeno silo, s katero je bilo treba vsestransko računati. Iz privatne rabe pa so skušali izriniti slovenščino z organizirano in razpredeno mrežo italijanskih šol. To pa je bilo težje, ker so osnovne šole imele samo tri razrede in so otroci bili v stiku s tujim učiteljem le del leta in še to z velikimi prazninami zaradi poljskih del. Do šestega leta sta­ rosti pa so bili otroci deležni družinske vzgoje, ki je bila jezikovno sloven­ ska. Oblasti so torej storile vse kar je bilo v moči tedanje države, ki prav gotovo ni bila tako vseobsegajoča kot sodobna država, da bi slovenščino li­ kvidirale. Zato se je slovenski jezik v svoji narečni obliki ohranil, kar pa je rodilo nekatere teorije, ki jih še danes vztrajno ponavljajo, češ da beneška in režijanska narečja niso slovenska. Zato so skušali vcepiti v ljudeh neko zavest posebnosti, ki naj bi odklanjala povezavo s slovenskim narodom in naj bi dokazovala povezavo z italijanskim narodom: naj bi šlo za Itali jane z drugim, neitalijanskim narečjem. Pri vcepi j an j u te čudne miselnosti so delno uspeli, saj so subjektivno odtujili tiste ljudi, ki so bili iz gospodar­ skih, družbenih in političnih razlogov odvisni od države in njenih ustanov. Pri tem so torej zaustavili proces organske jezikovne spojitve Beneča­ nov in Režijanov z ostalimi Slovenci na Primorskem in v osrednjih sloven­ skih deželah, kar je povzročilo »zaostajanje« v razvoju beneških dialektov, istočasno pa ohranitev žlahtnih arhaizmov, ki jih je sedanji slovenski jezik že izgubil. Pomanjkanje šol, direktne povezave s slovenskim narodom, splošne t i­ skane besede, vsakodnevnih stikov, ker je bila nova meja bolj toga od prej­ šnje, je povzročilo veliko škodo prebivalstvu Beneške Slovenije. Po drugi strani pa je pomanjkanje direktnih stičišč s slovenskim narodom dokazalo objektivno danost nacionalnosti v določenem zgodovinskem obdobju in v določenem spletu gospodarske in družbene strukture. Vsi asimilacijski in raznarodovalni napori do leta 1918 niso dejansko prinesli vodilnim krogom italijanske države tistega uspeha, ki si ga je pričakovala: ostalo je še ved­ no dejstvo, da so ljudje govorili slovensko in da so bili objektivno različni od ostalih prebivalcev iz ravnine. To pomeni, da so še vedno delovali ele­ menti, ki so v svoji sintezi porodili določeno nacijo, konkretno slovensko nacijo. Kljub temu.da je Beneška Slovenija z Rezijo pripadla Italiji v n a j ­ bolj nesrečnem zgodovinskem trenutku, t j . v času, ko se je zavestno formi­ rala slovenska nacija, so na obravnavanem območju še dalje delovale sil­ nice, ki so to zavest, čeprav v povojih oz. v objektivni obliki, razvijale v višjo stopnjo. 278 к - SISKOVIC: BENEŠKA SLOVENIJA 1866—1918 V zaključku je moč trditi, da je težko, če ne nemogoče, edinole s sub­ jektivnimi pritiski odpraviti določeno objektivno stanje, ki se giblje k novi obliki družbenosti. Tudi po tolikih letih je ta objektivna danost, ki se je kumulirala v stoletjih, še vedno živa stvarnost, ki ji manjka le sprostitev subjektivnih pogojev zato, da se združi s širšo nacionalno skupnostjo, ki ji pripada. Uporabljena literatura G. BANCHIG, Zgodovinsko-politični položaj Nadiških dolin, SLORI, Čedad 1978 (ciklostil) E. BIANCHINI, Slavia Friulena, 1901 R. B., V zrcalu, Trinkov koledar za.beneške Slovence 1958, Gorica E. CENCIG, Pravni aspekt slovenske manjšine v Italiji, SLORI, Čedad 1978 (ciklostil) F. CLAVORA, D. DEL MEDICO, L. FELETIG, Razmišljanja o socioekonomskih razmerah v Beneški Sloveniji s posebnim ozirom na proces izseljevania SLORI Čedad 1978 (ciklostil) L. ČERMELJ, Beneška Slovenija, Passato e presente degli Sloveni in Italia Trieste 1974 V. CERNO, Zgodovinsko-pravni vidiki Slovencev v Videmški pokrajini, SLORI Čedad 1978 (ciklostil) , M , I S T A T > Popolazione residente e presente dei comuni ai censimenti dal 1861 al 1961 — Circoscrizioni territoriali al 15 ottobre 1961, Roma 1967 O. MARINELLI, La Slavia italiana, SLORI, Ponatis, Bologna 1978 , ^ B - M A R U Š I Č - Prispevek k biografiji P. Podreke, Jadranski koledar 1970, Trst 1969 V.MELIK, Gli Sloveni della Benecia 1797—1866, La storia della Slavia italiana, Quaderni Ne/diža 3, S. Pietro al Natisone — Trieste 1978, str. 103 F. MUSONI, Sulle condizioni economiche, sociali e politiche degli Slavi in Itaiia Roma 1895 (izvleček) R.OREL, »Zanimivosti iz plebiscita o pripadnosti Beneške Slovenije«, Jadran­ ski koledar 1954, Trst 1953 m e c D ^ P A I ? £ R ' G r a d i v o k vprašanju šolstva v Beneški Sloveniji, Jadranski koledar 19DO, i r s t 1965 L. PALETTI, Rezija, SLORI, Čedad 1978 (ciklostil) P. PETRICIG, Osnove in kulturni smotri slovenskega izobraževanja v Beneški Sloveniji, SLORI, Čedad 1978 (ciklostil) P. PETRICIG, Carlo Podrecca. Studio biografico, iz C. PODRECCA, La Slavia Italiana, Trieste 1977 C. PODRECCA, Slavia Italiana, Cividale 1884 m . I ' , ? ^ E D A N ' G o s P ° d a r s k i položaj v Beneški Sloveniji, Jadranski koledar 1961, l r s t I960 . A ; R . E i E C - Demografski premiki v širšem obmejnem pasu zahodnih Slovencev i? T ^ ì \ F u r l a n 4 1 - J u l i J s k i krajini v polstoletju 1910—1961, Jadranski koledar 1972, l r s t 1971 A. REJEC, Nasledki emigracije v Beneški Sloveniji v 60 letih tega stoletja, Ja - dranski koledar 1968, Trst 1967 s i , A - ^ S ™ 2 ' R e z i J a . Domače skrbi, Jadranski koledar 1965, Trst 1964 T , , „ « ' S t o I e t B e n e š k e Slovenije v združeni Italiji, Jadranski koledar 1966, Trst 1965 c V ? ! £ T A 5 ' B e n e š k a Slovenia. Prirodoznanski in zgodovinski spis, Ljubljana 1899 Slovenci T t m l 1 - 3 g i b a n J e v občinah Furlanije-Julijske krajine, kjer žive * G. STUROLO, Slavi confinanti, Cividale 1886 i7v7oK/ S f Š K ° y i č - Okvirno gradivo o .položaju Slovencev v videmški pokrajini, 1972 (rokopis) K.ŠIŠKOVIČ, La Slavia dal 1866 al 1918, v La storia della Slavia italiana, Quaderni Nediza 3, S. Pietro al Natisone — Trieste 1978, str. 85 ,,T. *£• SISKOVIC Proposte di soluzione legislativa dei problemi degli Sloveni d Italia, Trieste 1974 . , • H - Š P E K O N J A , Gozdarstvo v Beneški Sloveniji, Jadranski koledar 1957, Trst 1900 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 279 V. TEDOLDI, Gospodarska zgodovina Slovencev v Furlaniji, Jadranski koledar, 1963, Trst 1962 G. VALUSSI, Gli Sloveni in Italia, Trieste 1974 S. VILHAR, Nekaj misli o plebiscitu v Beneški Sloveniji pred 100 leti, Jadran­ ski koledar, Trst 1965 ... N ZUANELLA, Informacija o jezikovnem položaju v Beneški Sloveniji, bLUKl, Čedad 1978 (ciklostil) ,_ ., m Katekizmi beneških Slovencev, Trinkov koledar za beneške Slovence 1966, Gorica Koliko nas je?, Trinkov koledar za beneške Slovence 1966, Gorica Krajevna imena in statistika Beneške Slovenije, Trinkov koledar za beneške Slovence 1958, Gorica La Scuola nella Benecia, problemi e proposte, SLORI, Trieste 1978 Ozemlje Beneške Slovenije, Trinkov koledar za beneške Slovence 1959, Gorica Slovenski duhovniki med prvo svetovno vojno, Trinkov koledar za beneške Slovence 1987, Gorica - 1966 — Stoletnica plebiscita, Trinkov koledar za beneške Slovence 1966, Gorica Trinkov koledar za beneške Slovence 1954, Gorica Žalostni dogodki med prvo svetovno vojno, Trinkov koledar za beneške Slo­ vence 1965, Gorica R i a s s u n t o LA SLA VIA ITALIANA DAL 1866 AL 1918 Il relatore precisa innanzitutto che ha cercato di fare una sintesi del noto. Perciò invita gli studiosi del periodo a fare un lavoro più a fondo con una minu- ziosa ricerca archivistica. D'altro canto anche le ricerche d'archivio non potranno smentire il fatto che la Slavia italiana, ceduta all'Italia dopo la guerra a u s t r o - prussiana—italiana del 1866, sia divenuta l'oggetto di particolari cure da parte del Regno d'Italia per renderla »nazionalmente omogenea« al resto del territorio sta- tale attraverso un'insistente politica di snazionalizzazione e di assimilazione. Il relatore parte dalla caratteristica del cosidetto plebiscito dell'ottobre 1866 in cui la totalità della popolazione slovena della Slavia italiana si sarebbe espressa per l'annessione al Regno. Esaminando il plebiscito, il relatore nega che esso avesse rilevanza giuridica, poiché fu, essendo avvenuto dopo il trattato di pace, una mera manifestazione politica ad annessione già avvenuta. Perciò non aveva alcun carattere giuridico e non poteva incidere sui destini del territorio su cui era avvenuto. In effetti l'Italia risorgimentale nel 1866 si trovò a conglobare nel suo terri- torio una popolazione non italiana. Di conseguenza lo Stato italiano cercò di eli- minare questa »incongruità« con metodi politici, amministrativi, scolastici, cultu- rali ecc. Questo rientrava nella sua logica di stato »nazionale«, ma nello stesso tempo anche in una logica che era ancora un resto della mentalità di uno stato patrimoniale. Queste due logiche s'incontrarono per eliminare gli Sloveni della Slavia, in quanto era »inconcepibile« che gli Sloveni rimanessero tali se nello stesso tempo erano cittadini del Regno. Nel corso della sua relazione l'autore fa un'analisi della situazione demografica della Slavia italiana che oggi è conglobata nel territorio di lo comuni, considerati quasi esclusivamente sloveni, ed in 7 comuni con popolazione linguisticamente mista. Prendendo in considerazione i censimenti della popolazione del 1871, 1831, 1901, 1911 ed arrivando a quello del 1921, si giunge ad un quadro che testimonia dello stato di degrado economico e sociale del territorio, molto sintomatico spe- cialmente per il periodo dal 1901 al 1911. Il relatore analizzando questo quadro traccia alcune conclusioni che lo portano ad osservare una mortalità molto alta, con alta natalità un mancato sviluppo eco- nomico, l'inizio di una sempre più allarmante emigrazione stagionale, mentre è difficie individuare i termini numerici dell'emigrazione definitiva. Nel contesto del dato demografico il relatore si sofferma anche sul fatto »lin- guistico«, ovvero nazionale. Cita i dati dei censimenti ufficiali, delle stime semi- ufficiali, delle analisi private che tutte, tuttavia, danno una cifra di circa 40.000 Sloveni alla fine del XIX" secolo. Nel 1921 però il censimento ufficiale contava 33.932 sloveni, sommando anche quelli della Val Canale che nel frattempo erano stati annessi all'Italia. Anche con uno sviluppo demografico atipico il relatore si 280 К. SISKOVIC: BENEŠKA SLOVENIJA 1866—1918 chiede come sia stato possibile il fatto che in circa 20 anni il numero degli sloveni scendesse tanto. Nel proseguio della sua relazione l'autore dedica una parte alle caratteristiche economiche in cui si nota un degrado continuo ed in cui dominava l'agricoltura di tipo familiare ed intensivo che, però ad un certo punto si è trovata emarginata, per cui ha causato l'emigrazione di forza lavoro e di conseguenza un ulteriore pro- gressivo deperimento. La struttura sociale della popolazione rispecchiava questa situazione, per cui non era diversificata ed il ceto intelettuale era rappresentato quasi esclusivamente dai parroci e dai cappellani, mentre l'intellettualità laica, attratta dalla pianura e da una politica scolastica italianizzante, lasciava il terr i- torio d'origine e si italianizzava oppure ritornava in loco con una missione »civi- lizzatrice«. Fino alla venuta dell'Italia non c'erano nella Slavia Italiana vere e proprie scuole, anche se qualcosa si era mosso in questo senso ai margini del territorio considerato, però sempre nel senso di una organizzazione scolastica italiana. Presso le parrocchie e le cappellanie c'erano tuttavia scuole-di dottrina cristiana esclu- sivamente' in sloveno. Subito dopo l'annessione l'amministrazione italiana orga- nizzò innumerevoli scuole elementari ed una scuola magistrale a S. Pietro degli Schiavoni, denominato già nel 1867 S. Pietro al Natisone. Si cercò nello stesso tempo di impedire del tutto le scuole' di dottrina cristiana in sloveno. Il clero era per lo più sloveno. Anche qui si cercò di fare pressioni per im- pedire lo svolgimento delle pratiche religiose in sloveno ed a poco a poco questo riuscì, sinché nel 1933 venne proibito del tutto l'uso dello sloveno in chiesa e nelle parrocchie. A causa di ciò pochi furono gli intellettuali sloveni che- poterono formarsi, tra questi dominò per quasi mezzo secolo la figura di msgr. Ivan Trinko. Non ci furono pubblicazioni autoctone slovene perchè la situazione lo impediva. Uscirono tra varie traversie' 5 catechismi in sloveno. Perciò le pubblicazioni provenivano da oltre frontiera, ре.т cui le autorità amministrative e politiche cominciarono a pre- occuparsi seriamente cercando di impedire l'alfabetizzazione della popolazione in sloveno attraverso proibizioni, pressioni di vario tipo e persino persecuzioni. Clas- sico è l'esempio delle pubblicazioni di S. Ermacora che raccolsero in un certo pe- riodo di tempo quasi 400 soci in tutta la Slavia, il che ebbe risonanza persino nel Parlamento italiano come esempio di »attentato allo Stato«. Fino all'annessione al Regno d'Italia nelle amministrazioni comunali, seppure ciò non avveniva più nelle amministrazioni giudiziarie come sotto la Repubblica di Venezia, si usava come fatto del tutto naturale la lingua locale, cioè lo sloveno. Con l'annessione non solo vennero soppresse le ultime vestigia di autonomia ammi- nistrativa, ma si cercò in tutti modi di impedire l'uso della lingua parlata dalle popolazioni locali, per cui a poco a poco la lingua slovena venne isolata nel seno della famiglia e dei contatti familiari e privati. Anche a ciò si cercò di frapporre ostacoli con pressioni di vario genere. Queste pressioni si renderanno più acute dopo la prima guerra mondiale e col fascismo. La curiosità di tutto il processo di sviluppo della Slavia Italiana nel periodo considerato sta nel fatto che tutte queste pressioni non riuscirono a snaturare la caratteristica linguistica e nazionale delle popolazioni locali, per cui ci si chiede se il fatto nazionale oltre ad essere una scelta come sintesi di un certo sviluppo storico non abbia in se anche certi elementi di tipo oggettivo che se lasciati liberi immancabilmente portano o debbono portare ad una coscienza dell'Io nazionale. Preso in considerazione un pe'riodo storico che abbraccia mezzo secolo si deve, almeno per quello stesso periodo, concludere che l'elemento nazionale "porta in se elementi oggettivi e soggettivi e che nella Slavia veneta gli elementi soggettivi sono stati repressi, ma sono rimasti vivi quelli oggettivi. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 2 . " 281 RAZPRAVA O BENEŠKI SLOVENIJI V LETU 1866 F r a n Z w i t t e r : ZNAČAJ »PLEBISCITA« V BENEČIJI Omejil bi se samo na to, kar je dr. Šiškovič povedal o takoimenovanem ple­ biscitu med beneškimi Slovenci leta 1866. O tem se je že enkrat, ce se prav spo­ minjam, razpravljalo na enem od zborovanj ali pa morda na kakšnem predavanju Zgodovinskega društva in sicer docent dr. Beran, ki je tuka] navzoč m bi bil bol] kompetenten kot pa jaz, da se oglasi k besedi. Jaz bi v bistvu samo nekoliko raz­ širil to, kar je povedal dr. Šiškovič. V bistvu so plebisciti nek akt, ki naj odio.a o pripadnosti določenega ozemlja eni ali drugi državi. Zaradi tega so Р*«*^ 1 * ' odrejeni navadno v mirovnih in drugih pogodbah. .V tem primeru, kolikor se jaz spominjam, ni bilo nič določenega o kakem plebiscitu, ampak je tomort™ določeno, da Benečija pripada Italiji. Druga stvar je v tem da se plebiscit izvaja na nek način pod mednarodno kontrolo. Tukaj m bilo nobene mednarodne kon­ trole To je enostavno bil interni akt italijanske vlade na ozemlju, kjer je ze ve­ ljala njena oblast. Končno, bi opozoril na to, da se pri nas dostikrat napačno ra­ zumeva čeprav tega seveda nihče ni izrecno trdil, da naj bi slo tu za specialen S za ozemlje beneških Slovencev. V resnici je bil to plebiscit o Benečiji, torej vsej Benečiji kjer so beneški Slovenci predstavljali morda en odstotek vsega prebivalstva, 99 odstotkov je bilo pa Italijanov in Furlanov Kakšen p ebiscit j t o če ie to enotno ozemlje, kjer se ni nič odločalo o tem, da se bodo rezultati pleoi scita upošteval? morda po posameznih sektorjih, občinah itn. V bistvu gre tu, kakor je dr. Šiškovič to že nakazal, za prakso, ki izhaja pravzaprav od Napoleona L, če­ prav je prve plebiscite izvedla že francoska revolucija v prvih letih svojega ob­ stoja. Napoleon, ki jè v bistvu uvedel vojno diktaturo, je to vojno diktaturo hotel opravičiti s tem, kar se danes imenuje referendum, se pravi z notranjepolitičnim glasovanjem vseh državljanov, ki imajo volilno pravico o določenem vprašanju Znani so Napoleonovi plebisciti, ki so zmeraj dajali veliko večino zanj dokler je bil na oblasti. To je kopiral, kakor mnoge druge stvari, Napoleon III. lo• j e pre­ vzelapiemontsko-itali janska država ob svojem formiranju Tu _.mamo plebiscite v vseh pokrajinah, ki se priključijo. Toda teh plebiscitov m določala nobena med­ narodna pogodba, niso bili pod nobeno mednarodno kontrolo m so bih izveden enostavno po italijanskih oz. piemontskih oblasteh, ki so ^ e l e takrat ze obtest nad temi ozemlji. Torej bi mogli mi govoriti v resnici res samo o ^ Љ " J e r e n d u mih če hočete ampak ne o plebiscitih. Znana stvar je seveda, da. so bile tukaj Vsepovsod v Itàlfji ogromne večine za priključitev Italiji. Gotovo je da je.bilaMg napredna rešitev; ampak na drugi strani je pa realistično vzeto res, da so zlasti v Južni Italiji imeli Bourbon! še zelo mnogo pristašev kar _pa rezu tati teh plebi­ scitov ne dokazujejo. Strinjam se popolnoma z ^. Rancem, ^ je rAe\, d * ™ ne smemo iskati preglobokih vzrokov v naprednosti ene in « a k a o n a r n t o t i druge države Če bi bil tak plebiscit na Goriškem, bi gotovo izpadel cisto drugače se veda kot resnični plebiscit. To ne bi pomenilo, da so bili beneški Slovenci bolj M P Ä * £ b f f f b f o Plebiscitu v Beneški Sloveniji, o vprašanju, ki straši še danes po vseh mogočih knjigah in učbenikih, govorih se drugi. J a r o m i r B e r a n : PLEBISCIT IN RAZMEJITEV V BENEČIJI (1866 IN 1867) (Avtor je svoj diskusijski prispevek razširil in ga pod gornjim naslovom ob­ javljamo v tej številki »Zgodovinskega časopisa«.) V a s i l i j M e l i k : ŠE NEKAJ POJASNIL O BENEŠKEM PLEBISCITU Ko že govorimo o beneškem plebiscitu, bi se oglasil k bese di še i « | ^ J ?e™ razpravljal o njem v svojem predavanju v Beneški Sloveniji leta 1975.1 Р ^ « ^ v zvezi z zedin evanjem Italije je bilo v letih 1860-1870 sest; štirje v-_ etu I860, pet v Benečiji 1866, šesti v papeški državi 1870. Pet plebiscitov je govorilo o .združitvi z ItaUjo kralja Viktorja Emanuela IL. eden (aprila 1860) o združitvi Nice ,n Savoje s Francijo. Kakor beneški je tudi ta plebiscit sledil meddržavni pogodbi, ki je ze i Izšlo v slovenščini v zborniku Slovenci v Italiji po drugi svetovni ™ J n i ^ Ч и ^ Ј а п ? , ^ Ј , ^ - 472^178 v italijanščini pa v zbirki predavanj La storia della Slava Italiana, San P.etro al Natisom. Trieste 1978, str. 103—117. P 282 RAZPRAVA O BENEŠKI SLOVENIJI V LETU 1866 odločila o usodi ozemlja, pogodbi v Torinu, ki je mesec dni prej prepustila Nico in Savojo Franciji. Če primerjamo rezultate vseh teh šestih plebiscitov med seboj, se nam pokaže, da je le prvi v Toscani dal večje število negativnih glasov (skoraj 15.000) in precej neveljavnih glasov (skoraj 5000). Vendar je bilo tudi tu za zdru­ ženje z Italijo 95 % glasov. Vsi ostali plebisciti so imeli pozitivnih glasov od 98,9 % (Rim) do 99,99% (Benečija), Abstinenca je bila različna — največja-v Markah (36 % ) , najnižja v Savoji (3 % ) . Na žalost pa n e vemo, kolikšna je bila v Benečiji. Po številu glasujočih v primerjavi s številom prebivalstva bi sodili, da ni mogla biti velika. Po svoje najbolj zanimiv in. poučen za primerjavo je rezultat v Niči. V tej pokrajini, Garibaldijevi domovini, je gotovo bil določen odpor proti zedinjenju s Francijo. Kazal se je v mesecu pred plebiscitom tudi v nekaterih javnih mani­ festacijah. Gotovo je bilo nasprotnikov Francije več kot 160, kolikor jih j e gla­ sovalo proti združitvi. Abstinenca je znašala 15 %, kar pa je bilo manj kot po­ vprečno v italijanskih plebiscitih. Vse to nam kaže, da so bili vsi ti plebisciti manifestativni plebisciti, pri ka­ terih so nasprotniki potihnili, velik del pa jih je glasoval (iz strahu, oportunizma aH drugih vzrokov) proti svojemu prepričanju z »da«. Vse je bilo odločeno, v sploš­ nem zmagoslavnem razpoloženju je bilo skoraj nemogoče plavati proti toku Tudi način glasovanja nam to kaže. Propagande proti ni bilo in je ni moglo biti, gla­ sovanje pa se je odvijalo kot slovesnost. Naj citiram nekaj tedanjih poročil- »Ple­ biscit je slovesno odprl škof, ki je s svojo duhovščino začel .glasovati«, »Kraljevi komisar spremlja škofa k glasovanju in ta odda svojo glasovnico med velikanskim aplavzom prebivalstva«, »župniki glasujejo na čelu kmetov«. Velika večina ie gla­ sovala javno, pred očmi vseh. V Furlaniji (z ozemljem beneških Slovencev) "je bilo 144.988 glasov za zedinjenje, samo 38 ljudi je glasovalo z »ne« — od teh večina (25) _y eni sami občini (Coseano). Za merjenje resničnega ljudskega razpoloženja, za 'presojanje, koliko ljudi je bilo za in koliko proti, so ti plebisciti popolnoma brez vrednosti. Imena plebiscit bi jim sicer zaradi tega ne spreminjal v referendum, ker je referendum tudi nekaj drugega. K a r e l Š i š k o v i č : »PLEBISCIT« IN BENEŠKI SLOVENCI Ne bi bilo slabo, da se pogovorimo o italijanskih plebiscitih, ker izgleda da sem bil v referatu nejasen ali pa da odpiramo odprta vrata. Dejstvo je, da sem želel precizirati nejasnost, ki obstaja prav v zvezi s plebiscitom 21.-^22. oktobra 18bb v zvezi z lombardsko-beneškim kraljestvom in ne pa glede Benečije So ne­ jasnosti okrog tega, ali je tedaj bila res možna opredelitev med Italijo in Avstrijo V svojem referatu sem hotel spodbiti to tezo, ker menim, da še vedno delno ob­ staja v slovenskih krogih to tolmačenje, češ da je šlo za opredelitev, čeprav tega m bilo Menim, da sem to precej jasno povedal. V svojem referatu nisem na­ meraval podati zgodovine plebiscita. Zadovoljen sem, da sem danes slišal dr Be- rana, k! sem ga poslušal leta 1968 tudi v Novi Gorici in sem pričakoval da bo tedanje njegovo zelo dobro izvajanje o plebiscitu čim prej izšlo, ker bi' služilo določenim študijam in našemu delu. To njegovo predavanje je dobro, ker bi lahko služilo kot tema za disertacijo. Zato se zahvaljujem dr. Beranu, ker se je oglasil' m je ponovil stališče, ki ga je zavzel 1968 v Novi Gorici. Hotel sem tudi poudariti, da sem sledil pozivu dr. Zwittra in sem v svojem referatu skušal podati širšo opre­ delitev m karakterizirati Italijo, ki se je predstavljala Benečanom 1866. leta, in plebiscite ki so bili značilnost združitve Italije. Plebisciti so bili interni in ne mednarodno pravni akt. Interni akt je bil tudi plebiscit 1866. Nisem nameraval ponavljati da je bila 3. oktobra podpisana dunajska mirovna pogodba med Italijo in Avstro-Ogrsko da je 10. oktobra francoski veleposlanik v Benetkah izročil Lom- bardsKo-benesko kraljestvo odposlancem italijanske vlade in da je bil plebiscit sele 21.—22. oktobra. Zato v tistem trenutku ni šlo za opredelitev mednarodnega značaja, slo je zgolj za manifestativno opredelitev internega značaja Iz tega je razvidno, da je 90-tim odstotkom tedanjih nepismenih družinskih poglavarjev slo­ venske Benečije bilo to politično jasno: zato so tudi glasovali z »da«, z enim sa­ mim »ne«, ki ga je italijanska policija tudi našla, ker je bil nek duhovnik Drugih možnosti ni bilo, saj je bilo ozračje pač takšno. To sem hotel poudariti v referatu Pozivam pa vse, ki bi hoteli napisati zgodovino tega plebiscita, ki teži še danes zavest m vest določenih ljudi, naj to storijo čimprej. V svojem referatu sem na splošno poiskal pot opredelitve okvira od 1866 do 1918, da se vidi izhodišče in da se spozna, kako je »plebiscit« prekinil, se pravzaprav vrinil v določeno dinamiko nacionalnega značaja, ki je zaradi dominantnih posledic priključitve k italijanski državi bila pretrgana preusmerjena v druge tokove, kar je obtežilo vso nadaljnje žitje in bitje v Beneški Sloveniji. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 . 284—297 283 J a r o m i r B e r a n PLEBISCIT IN RAZMEJITEV V BENEČIJI (1866 IN 1867) Prvič sem obravnaval plebiscit v Benečiji (21. in 22. oktobra 1866) v javnem predavanju na ljubljanski Pravni fakulteti dne 27. novembra 1953 z naslovom »Usoda goriško-beneške meje v lètu 1866«. Izvajanje je obsegalo 36 strani besedila in za 361 strani prilog in pripomb. Drugič sem govoril o plebiscitni problematiki na XIV. zborovanju slovenskih zgodovinarjev 9. septembra 1968 v Novi Gorici (poročilo v Zč XXIII/1969, str. 159) ; te­ danje predavanje je rodilo celo nekaj odziva (Primorski dnevnik 27. 1. 1974, letnik XXX, št. 30/8729, str. 3). Vodila me je misel, da se tudi naši pravni zgodovini nalaga opazovati vsakršne momente v zgodovinskem razvoju slovenskega ozemlja. Njena na­ loga bodi, s pravnega vidika premotriti izoblikovanje usodnih meja ločnic v tem ozemlju, ločnic držav, dežel in pravnih redov. Drugič se je nudila priložnost, da pripomorem razčistiti v dveh ozirih neprepričljive navedbe o tistem dogajanju v letih 1866 in 1867, ki je na zahodnem robu zarezalo v telo in ozemlje slovenskega naroda. Za ta del bralec naleti na nekatere netočne ali celo napačne trditve v starejših publikacijah, pa tudi v novej­ ših spisih naših prizadevnih znanstvenih delavcev.1 Prvi krog vprašanj je objel plebiscitarno potrditev pravno in dejansko ostvarjene vključitve Benečije v Italijo. Drugo v l iteraturi moteče vpra­ šanje pa je tudi terjalo odgovora, namreč ali je bilo mogoče kakorkoli spre­ meniti z mirovno pogodbo med Avstrijo in Italijo z dne 3. (ratificirano z obeh strani 12.) oktobra 1866 v IV. členu označeno novo državno mejo — dotlejšnjo administrativno deželno mejo — tako, da bi bil ostal del be­ neških Slovencev (okraj Šempeter Slovenov) v Avstriji, oziroma ali je bilo to mogoče doseči že v času od (prvega) premirja dne 25. julija pa do 3. oktobra 1866. Dalje, ali se je odprla takšna možnost vsaj v dobi do za­ ključnega akta o dokončani razmejitvi, ki sta ga obe državi sklenili 22. de­ cembra 1867 v Benetkah. Samo po sebi se je vsiljevalo predhodno vprašanje, ali so se kdajkoli porajali kakršnikoli oziri na Slovence v Benečiji v kritičnem razdobju med leti od 1860 do 1866, ko je vprašanje Benečije postalo enako kakor vpra­ šanje papeške države nadležen problem evropske politike. O zedinjevalnih in ekspanzijskih težnjah italijanske države in o doktrini, ki je bila podlaga za njeno zunanjo politiko, ni bilo kaj dvomiti. Raziskovanja sem se lotil po malem že v letu 1953, v polnem zamahu pa na Dunaju v kratko omejenem času od 14. januarja do 10. februarja 1954 Prerešetati je veljalo skladovnice uradnih spisov k avstrijski zunanji politiki in spisov tistih organov vrhovne oblasti, ki so v teh vprašanjih imeli besedo.2 Za spise v vojnem arhivu ni preostalo časa. Vse to je bilo potrebno pospremljati in dopolnjevati z že natisnjenimi viri, z uradnimi objavami, zakonodajnimi glasili, oficioznimi časniki in z raznovrstno zgo­ dovinsko literaturo. ' L Cermelj: Slovenci pod Italijom. Beograd, Inst. za međunar. pol. in privredu, 1953, 15. Trinkov koledar 1953, 54. A. Budal v Jadranskem koledarju 1961, 6. B. Marušič v Goriških srečanjih 1/4, 1966, 32, 34. P i r ro l ta di i Mnogokaj teea je sedaj objavljeno v delu: II problema Veneto e l 'Europa 1859—1860. Raccolta documenti diplomama. Venezia, 1st. Veneto di Scienze, Lettere ed Arti, 1966. 284 J. BERAN: PLEBISCIT IN RAZMEJITEV V BENEČIJI Po tej poti so se razgrinjala izhodišča mnogolične evropske diplomat­ ske dejavnosti, spopadi političnih načel, podedovanih iz dobe dunajskega kongresa 1815, z načeli, ki so bila gibalo vojn v letih 1848, 1859 in 1866. V kontekstu evropskega političnega razvoja je bila dominacija tujerodne Avstrije na Apeninskem polotoku, instituirana 1815, obsojena v propad. Izguba Benečije je le zapozneli akt tega razvoja, odcepitev beneške veje Slovencev od narodnega telesa pa spremljevalna, zgodovinsko pogojena okoliščina. Gre za poslednjo fazo italijanskega državnega zedinjevânja. Ni je ra­ zumeti brez razčlenjevanja mednarodnih odnosov med velikimi dejavniki tedanje evropske situacije. Zborovalcem in bralcem Zč so obrisi znani. V okvirih tokratne tematike ni mogoče podati izčrpnega pojasnila. Zado­ ščati morata na tem mestu dva nedokumentirana ekskurza, pač opravič­ ljiva, dokler celota raziskave ne bo objavljena.3 Ni mogoče povedati kaj več kot samo pokazati na nekaj takšnih momentov, posnetih iz virov, ki se izmikajo pozornosti drugih razpravi j alce v in piscev glede omenjenih dveh vprašanj. Predhodno velja opozoriti na rabo naziva »Beneška Slovenija«. V no­ vejšem času se je večkrat v slovenskem tisku pojavljalo za celoto ozemlja beneških Slovencev novo poimenovanje, na primer Furlanska Slovenija. V italijanskih spisih so bile že v preteklosti v rabi njihovim stališčem ustrezne označitve. Zato velja naglasiti, da je naziv Beneška Slovenija star in zasidran v dveh meddržavnih pogodbah: V konvenciji, ratificirani z obeh strani, sklenjeni v Krminu (Cormons) 23. oktobra 1751, zastran odseka be- neško-avstrijske meje. V tekstu, ki je italijanski, beremo naziv »Sciavonia Veneta«. V drugi konvenciji, enako ratificirani, sklenjeni 8. novembra 1755 v Gorici, pa beremo dvakrat »Venezia Schiavonia« in »Veneta Schiavonia«.4 Naziv »Beneška Slovenija« je torej utemeljen ne le z rabo in zgodovinsko, marveč tudi pravno. Da so tod naselja, slovenska, je bilo povedano tudi nekajkrat v beneški zakonodaji.5 V sto letih od znamenite knjige C. Podrecce (1884) dalje se je nabralo zelo mnogo zgodovinskih pričevanj o beneških Slovencih.6 Preiskati velja še pričevanja iz državnih in pokrajinskih tiskanih in rokopisnih prav­ nih virov. Zanimanje piscev je veljalo zlasti državno priznavani samo­ upravni ureditvi in ljudskemu sodstvu osrednjega dela beneških Slovencev. Tukaj o vsem tem ne bo omembe. V naše razmotrivanje tudi ne sodi, kako in s katerega vidika se je beneških Slovencev lotila statistična služba kra­ ljevine Italije.7 Med prvo svetovno vojno se je na italijanski strani o be­ neški veji slovenskega naroda pisalo celo s simpatijami,8 ki pa v dejanjih niso obrodile sadu. 3 Ne navaja se ob ugotovitvah tudi literatura. Opuščene so arhivske oznake aktov. V datumih so meseci zapisani s številko. 4 Naslova se glasita: . . . C o n f i n e concernenti ' l i Capitaniati di Canal, Tolmino e Plez comme pure quelli della Carintia, li qualli corrispondono alla Sciavonia Veneta, abbazia di Moggio ed alla Carnia . . — Conventio circa territorium inter rivum Judri et vallem Utscha iacens. — Tudi besedilo druge konven­ cije je italijansko. | 5 Leggi per la Patria e Contadinanza del Friuli. Udine, 1686, 8: »Nimes . . . con altre sei ville, poste nei monti e habitate da Schiavi . . .« 6 R. B. v Trinkovem koledarju 1958 meni, da je število spisov že preseglo tisoč. — Z. A. Bizjak: Be- neško-slovenska in rezijanska bibliografija. (Osnutek.) Trinkov zbornik. Trst, 1946, 123—133. 7 L. Fracassetti: Degli Italiani parlanti abitualmente lo slavo ed il tedesco in provincia di Udine. (Accademia di Udine. Estratto deeli Atti. Serie III Voi. IX Anno 1902. Comunicazione del socio ord. Avv. Pi of. ). * Arturo Caletti: Gli Slavi nostri. (Touring Club Italiano. Rivista mensile.) 1917, 35—41. Pisec isto­ veti poimenovanja la Schiavonia, Slavia alpestre, Friuli Orientale o Slavia italiana. O plebiscitu 1866 pravi napačno: ». . . indetto il plebiscito tra quei montanari, che erano liberi di optare per l'Austria o per l'Italia, . . .« ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 2 285 A. O plebiscitu v Benečiji leta 1866 I. Ko je avstrijski cesar moral odstopiti Lombardijo francoskemu zma­ govalcu, le-ta plebiscita ni zahteval. V vseh štirih pogodbah (premirje med Francijo in Avstrijo 11. 7. 1859, Villafranca; mirovna pogodba med njima 10. 11. 1859, Zürich; prav tam istega dne mirovna pogodba med Avstrijo na eni strani, Francijo in Sardinijo na drugi; pogodba med slednjima) ni bilo besede o privoljenju ljudstva Lombardije, da Francija to deželo odstopi kraljevini Sardiniji. Tudi nova državna oblast nikakršnega plebiscita ni predpisala. Obeh cesarjev ni ovirala nobena notranja državna ureditev, avstrij­ skega ne, da neko svoje ozemlje odstopi drugi državi (cesija), francoskega pa ne — glede na ustavo z dne 16. 1. 1852 —, da cedirano tuje ozemlje sprejme in hkrat i ali pozneje odstopi tretji državi (retrocesija). Po konstrukciji francoskega cesarja v letu 1859 naj bi Benečija sicer ostala »v vsem pod krono avstrijskega cesarja«, toda obenem naj bi bila ena izmed držav članic italijanske konfederacije (t. 3 preliminarij za mi­ rovno pogodbo z Avstrijo 11. 7. 1859, Villafranca, in čl. 18 mirovne pogodbe 10. 11. 1859, Zürich). To konstrukcijo je izničil proces italijanskega zedi- njevanja, ki je obstal ob nepopustljivem zidu avstrijskega legitimizma. Toda presumpcija, da je Benečija že del še nedograjene Italije, je politično živela dalje, tudi v evropskem Zahodu, in segala je do naših meja. že v voj­ nem letu 1859 so vse občine avstrijskega Videmskega okrožja, tedaj 179 po številu, z ilegalno akcijo zbrale izjave, svoje privrženosti (schede di ade­ sione), ki jih je dvojica odposlancev izročila osebno predsedniku sardinske vlade Camillu Cavouru, zedinitelju Italije.9 V pregledanih diplomatskih aktih, ki zadevajo prekarni položaj Bene­ čije v razdobju od 1860 do 1866, ni opaziti, da bi avstrijska stran jemala v misel sicer znani obstoj slovenskega prebivalstva na vzhodnem koncu beneške dežele.10 V objavljenih tujih dokumentih pa ni sledov, ki bi to dej­ stvo upoštevali. II. Dogajanje v letu 1866 je zgodovinska znanost z vsestransko analizo do kraja razsvetlila. Ko je cesarja Napoleona III. skrivoma udarilo porazno spoznanje, da francoska vojska ni v takšnem stanju, da bi lahko kje tve­ gala vojni spopad ali da bi vsaj z oboroženo intervencijo lahko varovala supremacijo Francije v grozečem vojnem spopadu obeh nemških držav, Prusije in Avstrije, se je trudil z vsemi sredstvi diplomacije reševati ugled Francije. V nemškem območju mu ni uspelo ohranjati Franciji koristno ravnotežje med obema rivaloma za hegemonijo, Avstrijo in Prusijo. Italija, ki jo je v njenih zedinjevalnih težnjah podpiral, pa se je opazno izmikala vplivu Francije. Posredništvo, ki si ga je spričo vojne nevarnosti naložil, je bilo oteženo tudi zaradi sovražnega stališča Avstrije do nove Italije. Ni je priznala in od njenega nastanka pa do konca vojne v letu 1866 z njo, raz- diralko statusa iz leta 1859, ni imela diplomatskih stikov. S svojo intenzivno mediaci j o se je francoski cesar vrinil v obe mirovni pogodbi leta 1866, v avstrijsko-prusko in avstrijsko-italijansko, v obe raz­ lično. Ne pri prvi in ne pri drugi Francija sicer ni bila pogodbena stranka. Toda v drugi je francoski suveren naveden izrecno kot zaupniški prevzem­ nik dežele — Benečije —, ki naj se preko njega prepoda novemu oblast- » T. Tessitore: Friuli 1866. Uomini e problemi. Udine, 1966, 35. 10 Niti italijanska stran slovenskeea življa ni moela zatajevati. — Dizionario corogralito-universale dell'Italia. Del Veneto. Milano, 1854, 699~. 286 J- BERAN: PLEBISCIT IN RAZMEJITEV V BENEČIJI niku. S stališča sočasnega mednarodnega prava je bil zaradi tega zapleteni prenos vrhovnosti Avstrije na drugega nositelja — Italijo — primer brez precedensa. V obe mirovni pogodbi je bilo sprejeto okvirno določilo o ple­ biscitu, toda v bistvu različno. III. Prusija si je naložila že s VI. členom Mikulovu z Avstrijo sklenjene preliminarne pogodbe z dne 26. 7. 1866, da bo izposlovala premirje na itali­ janskem bojišču, kakor hitro francoski cesar izjavi, da je »beneško kra­ ljevstvo« kralju Italije na voljo (zur Disposition gestellt). To je francoski cesar storil takoj 27. 7. 1866. V mirovni pogodbi Prusije z Avstrijo z dne 23. (ratificirano z obeh strani 30.) 8. 1866 pa se določilo II. člena sklicuje na navedeni VI. člen preliminarij ter zatem nadaljuje, da je francoski cesar po svojem poslaniku pri pruskem kralju že izjavil v Mikulovu dne 29. 7. 1866: »kar zadeva vlado cesarja, je Benečija za Italijo pridobljena s tem, da ji bo prepodana, ko nastopi stanje miru«.11 K tej izjavi pristopi avstrij­ ski cesar tako, da se strinja z združitvijo »lombardijsko-beneškega kra­ ljevstva« s kraljevino Italijo. Slednjo avstrijsko izjavo enako ponavlja III. člen italijansko-avstrijske mirovne pogodbe z dne 3. (ratificirane z obeh strani 12.) 10. 1866. j V preambuli te pogodbe se navajata kot dovršeni dejstvi, da je avstrij­ ski cesar odstopil francoskemu »lombardijsko-beneško« kraljevstvo«;- na­ dalje, da je francoski cesar že izjavil svojo pripravljenost priznati združitev »lombardijsko-beneškega kraljevstva« z deželami italijanskega kralja s pri­ držkom, da tudi prebivalstvo, ki ga velja povprašati na prikladen način, soglaša.12 Ta formulacija je omiljeni rezultat napetih pogajanj ter naj bi ustregla prestižu vsakega izmed treh prizadetih suverenov in držav, Italije, Francije in Avstrije, in na videz vsaki državi varovala njeno divergentno stališče. Predlog preambule, ki ga je Francija podala med premirjem (9. 8. 1866), se je glasil bistveno drugače: Francoski cesar s svoje strani je že izjavil, da ga je vodila težnja, dati ljudstvu Benečije, da samo lahko odloči o svoji usodi. Zato je pripravljen priznati združitev »lombardijsko-beneškega kra­ ljevstva« s kraljevino Italijo z edinim pridržkom, da ljudstvo, ki ga velja povprašati na prikladen način, soglaša.13 Ko je avstrijski poslanik v Parizu knez Richard Mettermeli dne 12. 8. 1866 o tej formulaciji poročal v Dunaj, je sodil, da za Avstrijo ni sprejem­ ljiva, ker da je v nasprotju z avstrijskimi načeli, če pa bi Avstrija pristala na to, da se v besedilu mirovne pogodbe sploh omeni izražanje volje pre­ bivalstva — temu pravi »cette comédie du suffrage universel« —, pa naj avstrijska stran v zameno zahteva v mirovni pogodbi spremembe dotlejšnje beneške deželne meje v svojo korist. Formulacijo, ki vriva nov konstrukcijski element v problem cesije, namreč suverenost prebivalstva Benečije, je francoski cesar enako izrazil ob premirju v svojem pismu z dne 11. 8. 1866 italijanskemu kralju: »Vselej je bil moj namen tak, da Benečija postane samosvoja. Ko postane gospo- " Iz Prusiji sporočenega besedila formule je pozneje izpadlo v toku rediciranja »désormais (est acquise . )«: »odslej pridobljena«. Formula se glasi: »qu' en ce qui concerne le Gouvernement de l'Empe­ reur la Venetie est acquise à l'Italie pour lui être remise à la paix«. Francoska iziava ie vriniena v nemško besedilo pogodbe. " S a Majesté L'Empereur des Français des Son côté s'étant déclaré prêt à reconnaître la réunion audit Royaume Lombardie-Vénétie aux Etats dé Sa Majesté le Roi d'Italie, sous réserve du consentement des populations dûment consultées . . . " • • • s ' é t a n t déclaré que son intention était de rendre les populations vénitiennes maîtresses de disposer elles-mêmes de leur sort et qu'en conséquence Elle était prete a reconnaître la réunion du dit Royaume Lombardie-Vénétie au royaume d'Italie sous la seule réserve du consentement des populations duement consultées. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 287 darica lastne usode, ji bo omogočeno z občim glasovanjem izraziti svojo voljo.«14 Ponovil jo je francoski vojni komisar v Benečiji (general Edmond Le- boeuf) dne 19. 10. 1866, ko je —še pred plebiscitom — z zapisnikom (Pro­ cès-verbal) predal komisiji beneških funkcionarjev, ki se je konstituirala brez pooblastila italijanskega suverena, pristojnosti francoskega cesarja iz avstrijske cesije (les droits'qui ont été cédés à Sa Majesté). Prebral je na- vedeno pismo svojega cesarja, naglasil, da Francija in Italija enako slonita na načelu suverenosti ljudstva (souveraineté populaire) in da obe spoštu­ jeta državotvorno pravico nacij (le droit des^natìonalités). Vse te enunciacije s francoske strani naj bi ublažile za .vojskujočo se Italijo žaljivo avstrijsko cesijo Benečije francoskemu suverenu, saj je hudo 'skalila v odnose s Francijo. Stališče Italije je že pred vojno ostro začrtal predsednik vlade in minister zunanjih zadev general Alfonso Lamarmora v depeši z dne 14. 5. 1866 poslaniku v Parizu: če se Italiji obeta pridobitev Benečije, se mora to zgoditi po poti občega ljudskega glasovanja, nikakor posredno s cesijo, ki bi Italijo le ponižala; bolj bi se Franciji štelo v čast, ko bi proti Avstriji uveljavila, da naj v Benečiji odloči splošna glasovalna pravica o tem, čigava bo dežela. Toda za presojo, kdaj je Italija Benečijo pridobila, je podlaga mirovna pogodba med Avstrijo in Prusijo z dne 23. 8. 1866, ki pri njej Italija sicer ni bila pogodbena stranka. Ves predhodni preplet pravno relevantnega do­ gajanja je bil naravnan v to, da se Benečija kar najhitreje vključi v ita­ lijansko državo. Zato je določilo v tej mirovni pogodbi — pogodba v korist tretjega, pactum in favorem tertii — razumeti tako, da se je najpozneje z dnem ratifikacije (30. 8. 1866) razširila suverenost Italije kot koristnika iz te prusko-avstrijske pogodbe na pridobljeno novo deželo, Benečijo. Razlaga Prusije je bila za Italijo še ugodnejša. Takoj dne 29. 7. 1866, ko je bilo določilo avstrijsko-pruskih preliminafij, zadevajoče Benečijo, s francosko izjavo popoln j eno, je vsa dežela prišla pod suverenost Italije, ne glede, da so tamkaj še potekale vojne operacije, da še ni bilo premirja, dà Italija ozemlja še ni popolnoma zaposedla in da svojo državno oblast povsod še ni efektivno izvrševala. Takšno je bilo tudi stališče Italije. Za premirje je postavljala pogoj, da Avstrija načelno prizna, da je Benečija že združena z Italijo. Zares je italijansko stališče potrjeno s § 6 pogodbe o premirju in o demarkacijski črti med obema vojskama z dne 12. 8. 1866. Avstrijski vojski tostran črte skozi Benečijo se pripisuje status okupacijske vojaške sile v tujem državnem ozemlju. Določila o plebiscitu torej ni razumeti kot zaviralni moment, tudi ne kot pogoj, da suverenost Italije nastane šele tedaj, ko se pogoj pozitivno izpolni, niti ne kot vnaprej nedoločljiv rok za izpolnitev določene obveznosti nove državne oblasti v Benečiji. Gre le za naročilo ali nalog (modus), ki naj bi ga Italija izvršila v razmerju do tretje države — Francije —, ki pri mirovni pogodbi sami niti ni bila stranka. Glede plebiscita je nastalo prav­ no razmerje samo med Italijo in Francijo, ki ji je pristojala zgolj pravica, da Italijo povpraša, ali in kako je tej svoji obveznosti zadostila. Avstrija se je v razmerju do Italije z mirovno pogodbo svoji deželi Benečiji nepo­ gojno in neodložno odpovedala ter pristala na priključitev dežele Italiji, kar je pomenilo hkrati takojšnji prehod suverenosti na Italijo. S pred­ videnim poznejšim plebiscitom ni smela, pa tudi ni marala, imeti nikake zveze, ne v pravnem oziru ne politično. 11 Mon but a toujours été de la (Vénétie) rendre à elle-même . . Maîtresse de ses destinées, In Vénétie pourra bientôt par le suffrage universel exprimer sa volonté. 288 J - BERAN: PLEBISCIT IN RAZMEJITEV V BENEČIJI Prebivalci Benečije so postali z dnem 30. 8. 1866, če ne že mesec dni prej, italijanski državljani. Izjeme zastran tega pa so bile določene v avstrijsko- italijanski mirovni pogodbi. Tudi funkcije francoskega vojnega komisarja je bilo konec z 19. 10. 1866. Plebiscit 21. in 22. 10. 1866 je bil potemtakem tudi po časovnem sosledju pravno upoštevnih dejstev povsem notranja upravna zadeva kraljevine Italije v pravno nespornem njenem državnem ozemlju. Plebiscit tudi po nikakršnem meddržavnem pravnem določilu ni bil na­ menjen temu, da bi prebivalstvo Benečije samo šele s svojim glasovanjem odločilo, kateri izmed obeh sosednih držav želi njihova dežela pripasti, saj se Avstrija kot cedent za njo ni več mogla in po odreku v mirovni pogodbi ni več smela potegovati, če bi bil izid plebiscita za Italijo neugoden, bi samo Francija bila poklicana, ali da poizve, kaj in kako namerava Italija dalje ukreniti v tej svoji notranji zadevi, ali pa da vnovič, podobno kakor že pred vojno 11. 5. 1866, da pobudo za konferenco evropskih velesil o »ita­ lijanskih diferencah«. IV. Obljubo, da naj bi odločil plebiscit o pripadnosti ozemlja, je vse­ bovala prusko-avstrijska mirovna pogodba z dne 23. 8. 1866 v V. členu: če prebivalstvo severnih okrajev v vojvodstvu Schleswig s svobodnim glaso­ vanjem da izraza svoji želji, da se združi z Dansko, jih bo Prusija dolžna odstopiti Danski.15 To ohlapno določilo je bilo prevzeto iz predloga z dne 14. 7. 1866, ki ga je podal francoski cesar kot posrednik, da obema, Avstriji in Prusiji, ponudi podlago za premirje in preliminari je. Plebiscita tam ni­ koli ni bilo. S sporazumom z dne 11. 10. 1878 sta obe pogodbeni stranki, tedaj že Avstro-Ogrska in Nemško cesarstvo, razveljavili navedeno določilo V. člena. Danski se iz tega določila ni rodila nikakršna pravica, da bi smela od Prusije zahtevati, kod, kako in kdaj naj se plebiscit opravi. Primerjanje plebiscita v Benečiji 21. in 22. 10. 1866 z dotedanjimi ne daje uporabnih dognanj. Glede Savoje in Nice sta oba suverena, francoski in sardinski, dne 24. 3. 1860 sklenila pogodbo, da prenos (réunion) od Sar­ dinije na Francijo ne bo izpeljan proti volji prebivalstva. Oba se bosta spor razumela, kako najbolje ugotoviti voljo prebivalstva. Sardinski kralj je 1. 4. 1860 s proglasom zagotovil prebivalcem cediranega ozemlja, da bo~ spre­ memba rezultat njihovega svobodnega pristanka in sklepa parlamenta Sardinije. Plebisciti v toku zedinjevanja Italije pa imajo drugačno podobo. Le po pomenu jim je beneški soroden. V. Ko je Avstrija iskala načina, da se izogne vojskovanju na dveh bo­ jiščih, se je odločila 5. 5. 1866 Benečijo odstopiti Franciji, vendar sprva v zameno za italijansko nevtralnost med vojno s Prusijo, pa z raznimi modalitetami. Te predloge je Francija sporočala Italiji, ki jih je zavračala. Soglašala bi samo, če bi evropska konferenca Avstriji naložila, da mora odstopiti Benečijo Italiji neposredno. Avstrijski vladar je dne 11. 6. 1866 svojemu ministrskemu svetu v seji, kjer je predsedoval, sporočil besedilo tajne konvencije o cesiji Benečije Franciji, ki sta jo dan zatem oba suve­ rena načelno sklenila. Istega dne je francoski cesar skupščino in svet se­ znanil s svojim dopisom zunanjemu ministru z dne 11. 6. 1866, ki razkriva zamisel cesi je. Po porazu Avstrije na severnem bojišču je njen vladar takoj 2. 7. 1866 sklenil Benečijo odstopiti brez dogovorjenih modalitet. Prav tako je sedaj francoski cesar zahteval brezpogojno cesi j o in po avstrijskem pristanku jo je 5. 7. 1866 objavil svetu. Težkoče pa so prihajale z italijanske strani, šele •3 ». . . dass die Bevölkerungen der nördlichen Distrikte von Schleswig, wenn sie durch freie Ab­ stimmung den Wunsch zu erkennen geben, mit Dänemark vereinigt zu werden, an Dänemark abaetreten werden sollen.« ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 • 2 . 289 med premirjem z Italijo in po sklenitvi miru s Prusijo sta oba cesarja 24. 8. 1866 lahko sklenila dokončno konvencijo o odstopu Benečije Franciji. Tudi tu ni bilo določila o plebiscitu in v razmerju Francije do Avstrije to niti ni bilo potrebno. VI. V zadnjih treh desetletjih se je opazno pomnožilo znanstveno spo­ znavanje Beneške Slovenije. Tudi o beneškem plebiscitu ne manjka novih ugotovitev. Prav je omenil Srečko Vilhar: »Posamezni elementi (plebiscita) naj bi bili predmet bodočega študija.«16 V našem ekskurzu tega ni mogoče storiti. Sledi lahko kvečjemu nekaj opozoril v tej smeri. Blizu resnici je imenovani zgodovinar, ko zaključuje: »Zdi se, da je zatem Italija izvedla plebiscit bolj iz nekih demonstrativnih vzrokov.« Pohitela je s plebiscitom, da zabriše mučni vtis cesije, ki je bil za njo boleč že med vojno. Saj je vlada 7. 9. 1866 zato sklenila izvesti plebiscit že kar v času, ko je bila avstrijska vojska še navzoča v deželi. Vlada je 18. 7. 1866 izrecno zahtevala, da ne bo nikake retrocesije in 29. 7. 1866 je nazna­ čila plebiscit kot edino pravilno sredstvo, da nadomesti retrocesso, že 16. 7. 1866 se je po cesarjevem naročilu princ Napoleon pogajal z italijansko vla­ do o tem, kako se izogniti formalnemu aktu retrocesije Benečije iz rok Francije italijanskemu suverenu. Res je izostala. Navedeni francoski za­ pisnik z dne 19. 10. 1866 ni ustrezno nadomestilo. V primeru Lombardije se je retrocesija izvršila »dans la forme consacré des transactions internatio­ nales« (čl. 17 mirovne pogodbe med Francijo in Avstrijo, sklenjen v Zü- richu 10. 11. 1859 in odgovarjajoči čl. 2 pogodbe med Francijo in Sardinijo o Lombardiji, prav tam istega dne). V primeru Benečije leta 1866 se na­ menja plebiscitu takšna nadomestna funkcija. Delovanje francoskih vojaških poverjenikov v Benečiji med premirjem in do konca evakuacije avstrijske vojske ter odvoza trdnjavske opreme ne pomenja udejstvovanja suverenitete Francije. Francoski vojni komisar ni bil vršilec dolžnosti suverena. Njegova pristojnost se je opirala na spora­ zume z vojaškim vodstvom obeh sovražnih držav. Njegov cesar, ki si je z vlogo cesionarja nakopal zamere v stikih z Italijo, ga je celo opomnil, da naj preneha s protesti pri italijanskih oblasteh; naposled ga je celo pri­ ganjal, da naj brž konča svoje poslanstvo v Benečiji. Tudi s pripravami in opravljanjem plebiscita Francija ni imela posla. Italija je torej potrebovala svoj plebiscit v Benečiji iz razlogov zunanje in notranje politike. Predpisala ga je sama s kralj, dekretom z dne 7. 10. 1866, št. 3236 in z dodatnim kralj, dekretom z dne 13. 10. 1866, št. 3252. Pred­ pis vsebuje le določila, ki so bila najbolj potrebna. Izmed njih tukaj ome­ njamo samo to, da se v besedilu členov 5 in 10 presumira, da so vsi glaso­ valni upravičenci »Italijani«, to je državljani kraljevine Italije. Predhodnih seznamov glasovalnih upravičencev ni bilo. Obvezno besedilo izjave se določa v 1. členu tako, da kakršnakoli dru­ gačna izjava ni veljavna. Vsebuje pa dva raznovrstna elementa: »Progla­ šamo svoje zedinjenje s kraljevino Italijo — pod monarhično ustavno vla­ davino kralja V. E. II. in njegovih naslednikov«.17 Glasuje se pritrdilno oziroma odklonilno in kompleksno z listkom, kjer je obvezno besedilo na­ tisnjeno. Lahko tudi z listkom, kjer je besedilo z roko zapisano. Bralce na Kranjskem je o organizaciji plebiscita zadosti točno obvestila Laibacher Zeitung z dne 23. in 25. 10. 1866, št. 243 in 245, str. 1606 in 1619. 15 Jadranski koledar 1966, 86. 17 Dichiaramo la nostra unione al Regno d'Italia sotto il Governo Monarchico costituzionale ciel Re Vittorio Emanuele II e dei suoi successori. ' 2 9 0 J- HERAN: PLEBISCIT IN RAZMEJITEV V BENEČIJI Manifestativni rezultat plebiscita je Italiji potrjeval njeno tezo, da je podlaga nove ozemeljske pridobitve volja tamkajšnjega prebivalstva. S kralj, dekretom z dne 4. 11. 1866, št. 3300, ki je po parlamentarni poti za- dobil zakonsko veljavo šele z zakonom z dne 18. 7. 1867, št. 3841, se izreka, da so postale »province Benečije in provinca Mantova« integralni del kra­ ljevine Italije. Kraljevski dekret je po vsem prednjem prav gotovo le de- klaratornega značaja; enako zakon. Navedeni naziv dežele je italijanska zakonodaja takoj začela rabiti v predpisih namesto »lombardijsko-beneško kraljevstvo«. VII. Po odhodu glavnine avstrijske vojske na severno bojišče, se je počenši s 7. 7. 1866 polaščala dežele italijanska vojska. V zavzetem ozemlju so vrhovne državne oblasti Italije takoj pričele preurejati organe oblasti ter jih spreminjati v svoje. Funkcije so opravljali v imenu kralja Italije. Obsežna zakonodaja za Benečijo se je pričela s kralj, dekretom z dne 18. 7. 1866, št. 3064 o kraljevskih komisarjih s posebnimi pooblastili (commissari Regii investiti di poteri speciali). Sledili so številni vnaprej pripravljeni in datirani kraljevski dekreti. Na primer kralj, dekret z dne 28. 7. 1866, št. 3088, ki uveljavi ustavo z dne 4. 3. 1848; kralj, dekret z dne 1. 8. 1866, št. 3128, ki uvaja predpise o nacio­ nalni gardi s kazenskimi določili proti tistemu, ki se vpoklicu ne odzove. Nacionalna garda se je zares takoj še med vojno formirala. Na temelju čl. 18 ustave so bili s kralj, dekretom z dne 4. 8. 1866 uvedeni omejevalni italijanski cerkveno-politični predpisi. To pa ni odvrnilo duhovščine od plebiscita. Ne more biti naš namen zasledovati uvajanje italijanskega pravnega reda v Benečiji. Poudariti pa je treba, da je pri tem italijanski zakonoda­ jalec izhajal iz večkrat jasno izraženega stališča, da je Italija že med vojno upravičena in dokončna gospodarica Benečije, ki da je po naravnih prav­ nih načelih ena izmed njenih dežel. Svojo suvereno oblast v njej Italija ima originarno, ne derivativno. Za oblast Avstrije se ponavlja v medvojnih in povojnih italijanskih predpisih označba »occupazione austriaca« ali »do­ minazione straniera«. O nekakšni vmesni suverenosti Francije pa vobče nikjer ni omembe. V primeru Benečije je italijanski zakonodajalec zavestno • preziral stališče mednarodnega prava, da je vendarle šlo za sukcesijo (na- sledovanje) držav, ki je z vrsto določb natanko izpeljana v mirovni pogodbi. VIII. Plebiscit v Benečiji leta 1866 je predmet italijanskega zgodovino­ pisja in državoznanstva. Naloga slovenske zgodovinske znanosti je potem­ takem le dopolnjujoča. Dolžna je obrazložiti, da beneški Slovenci, vsi držav­ ljani Italije, v dobi plebiscita in spričo plebiscita niso premogli nikake samorastniške lastne politične ali programske ideje in zato tudi nikakega samosvojega stališča niso imeli, ki bi ga bili izrazili z abstinenco ali z ne­ gacijo. S pozitivnim, torej pritrjevalnim odzivom pri vseobčem plebiscitu se zato še niso odrekli svojemu jeziku in svojemu narodnemu poreklu. Na kaj takega kot eventualno pravno posledico še pomislili niso. Končno tega tudi besedilo plebiscitne izjave ni terjalo.18 Nikakor pa jim ni bila dana možnost, da bi bili s svojim glasovanjem odločili, kateri izmed obeh sosednih držav, Avstriji ali Italiji, naj pripadejo njihovi kraji in oni sami. Osvetliti to dejstvo z raznih strani so si namenile te vrstice. » Preudarno sodijo o plebiscitu s slovenskega vidika A. Rejec v Jadranskem koledarju 1966. 73—74; prav tam S. Vilhar. Tehtno B. Marušič, gl. op. I. Preveč poenostavljeno A. Iveša: La Slovénie Vénitienne. Susak, Inst. Adriatique, 1945, 7. Najbolie V. Melik: »Beneški Slovenci 1797—1866« (v zborniku: Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni; 1975, 476—477). ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 291 B. Ob razmejitvi v letih 1866 in 1867 I. Tudi za drugo postavljeno vprašanje je najti zadosten odgovor v gmoti spisov dunajskega cesarskega ministrstva za zunanje zadeve. Prav gotovo hranijo italijanski arhivi gradivo enake vrednosti.19 Naša zgodovinska znanost že šteje vrsto raziskav o zahodni slovenski meji. Sosedje jo s svojo za nacionalne koristi zavzeto znanstveno produk­ cijo večkrat silijo v konfrontacijo in ob preučevanju razmejitve ni brez nje. Ob našem vprašanju pa je odveč. Zahodna meja v Posočju ima svojo pol tisočletja staro zgodovino, ki ni povsem in povsod lokalnega značaja. Marsikaj se pojasni lahko samo tako, da stvari postavimo — zlasti za 16. stoletje in začetek 19. stoletja — v širše evropske zveze. Tudi temu zahtevku tukaj ni mogoče ustreči. Omejiti se je treba le na kratek zgodovinski trenutek v burnem letu 1866, podoben po­ tresnemu sunku. Zopet predpostavljamo, da so obrisi dogajanja znani. II. Ko se je Italija spomladi 1866 odločila za zavezništvo s Prusijo, je določila svoja izhodišča za pogodbo. V navodilu z dne 9. 3. 1866 pogajalcu (general Giuseppe Govone) se glasi točka 2. tako, da Italija zahteva vsa italijanska ozemlja Avstrije, ne samo Benečijo.20 To zahtevo je brez uspeha poskušala uveljaviti še v začetku julija po porazu Avstrije na severnem bojišču v obliki pogoja (5. in 7. 7. 1866) za premirje z Avstrijo. Vztrajno in do zadnjega se je v zapletih diplomacije bojevala za Trentino, tukaj za čisto jezikovno mejo (v noti 30. 7. francoski vladi: »exclusivement aux po­ pulations italiennes«). Vobče je često naglaševala, da ji gre za osvoboditev italijanskega ozemlja na podlagi nacionalitetnega načela.2' Tega načela se ni držala v diplomatskem boju za vzhodno mejo Bene­ čije. V navodilu svojemu poslaniku v Parizu z dne 29. 7. 1866 se naglasa, da bo najbolj važen predmet bližnjih pogajanj meja v Trentinu in premik be­ neške meje na Sočo. Dne 14. 8. 1866, torej dva dni po premirju, mu minister zunanjih zadev nalaga, da bi bila najbolj zaželena in pomembna koncesija z avstrijske strani poprava meja (rectification des frontières) ; italijanska stran je pripravljena dati neka nadomestila (des satisfaisantes), še dan pred podpisom mirovne pogodbe z Avstrijo (3. 10. 1866) se je pooblaščenec za pogajanja (general Luigi Federigo Menabrea) v poročilu temu ministru izražal za mejo po toku Soče ali vsaj za črto po vodnih tokovih Idriji *(Ju- drio) — Teru (Torre) — Soči. Tu ne moremo slediti napornemu prizadevanju italijanske strani v troj­ nih pogajanjih — s Prusijo, s Francijo in slednjič z Avstrijo. Naglasiti pa moramo, da v nobenem svojem diplomatskem tekstu ni jemala v poštev dejstva, da na zahodnem ozemlju avstrijskega Primorja kompaktno in z jasno jezikovno mejo v tisočletni kontinuiteti živi drug narod. Mejno črto tod je iskala po različno kombiniranih kriterijih. Francoski cesar je že 14. 7. 1866 ponudil Prusiji in Avstriji svoj pro­ gram, da bi na določni politični podlagi lahko sklenili premirje. V prvi točki priporoča ohranitev ozemeljske integritete Avstrije izvzemši Benečijo. Sta­ lišče Prusije pa se je med pogajanji v Mikulovu dne 26. 7. 1866 pojasnilo " Preeledno obravnava razmejitev iz let 1866—1867 G. Valussi: Il confine nordorientale d'Italia. Trst. 1972. 115—121. V. Adami: Storia documentata dei confini del'Regno d'Italia. Voi. IV. Confine italo-jugoslavo. Roma. Min. della guerra, Stato Maggiore, Ufficio Storico, 1931. Il diritto d'Italia su Trieste e l'Istria. Documenti. (Za leta od 1797 do 1882). Torino—Milano- Roma, 1915. 2 J G. Govone: Mémoires (1848—1870). Ed. française augmentée de documents inédits. Paris, 1905. 21 V išli noti: La réunion du Trentin au Royaume est essentielle pour l'Italie. — Poslanik je rine 5. 7. 1866 naznanil francoskemu ministru zunanjih zadev, da italijanska vlada v naziv »Benečija« všteva tudi Trentino. 292 J- BERAN: PLEBISCIT IN RAZMEJITEV V BENEČIJI v toliko, da ne bo podpirala Italije v ozemeljskih zahtevah, ki presegajo Benečijo. To je izrecno povedano v 1. členu preliminarij tega dne: »Oze-~ meljska celotnost avstrijske monarhije ostaja neokrnjena razen kraljev­ stva Lombardijsko-beneškega...« Prav tedaj se je glede Italije tudi sta­ lišče francoskega cesarja omejilo le na pripravljenost, da ponudi dobre usluge Francije obema državama, če bodo pogajanja o mejah zašla v težave. Za premirje z Avstrijo (25. 7., 2. 8. in dokončno 12. 8. sklenjeno v Krmi- nu) je Italija zahtevala v svoj prid, da obe vojski obstaneta na črti po na­ čelu uti possidetis, ker je pač njena vojska do premirja posedla pas tirolske in košček goriške dežele. Avstrija pa je smatrala to črto za prejudicial™ za bodoča določila o meji v mirovni pogodbi. Medtem je (od 2. do 14. 8.) zopet povrnila svojo južno vojsko na beneško bojišče. Italija, ki je svojo vojsko že 10. 8. začela umikati, se je uklonila in je pristala na demarkacijsko črto, ki je potekala v vzhodnem obrobju Benečije tako, da je vse ozemlje be­ neških Slovencev ostalo v coni avstrijske vojske. III. V negotovem stanju do premirja in še potem do konca mirovnih pogajanj so se v javnosti rojevale različne domneve, vesti in ugibanja V razgibani politični areni Italije tudi pritiski na vlado. Po uradni dolžnosti se je oglasil nekajkrat cesarski namestnik za Pri­ morje v Trstu (Ernst Leopold Kellersperg), in to z namero, da varuje ne­ okrnjenost goriške dežele in pomaga zavračati plaz italijanskih zahtev in zelja v zadevi nove državne meje. Lego in nacionalni značaj slovenskega ozemlja na Goriškem je jemal v poštev kot eno izmed prvin nove avstrij­ ske državne meje po izgubi Benečije. Dopis z dne 14. 7. 1866, št.l343/P naslavlja osebno na ministra zunanjih zadev. Iz vojaških obvestil je slišati o liniji ob Soči. Vojska se je takrat umikala iz Benečije in prestavljala na severno bojišče. Ministra prosi, da posreduje poveljnikom opozorilo, da Soča, ki od izvira do izliva v morje teče znotraj goriške dežele, ni meja med Benečijo in goriško-gradiščansko de- . zelo avstrijskega Primorja, niti ni meja teritorija Nemške zveze. V nadalj­ njem na kratko opiše, kje gredo meje. Našteva tudi akte o preciziranju meja Nemške zveze v Primorju.22 Svari, da bi v pojem »Benečija« ali »Be­ neško ozemlje« vtikali tiste dele Primorja, ki so nekoč pripadali Beneški republiki, pa ne pripadajo avstrijskemu Lombardi j sko-beneškemu kraljev­ stvu, ustanovljenemu leta 1814. Opozarja, da narodnostna ali jezikovna meja ne sovpada z deželno mejo. Označi, kateri deli Goriškega so italijan­ ski. »Toda vsi deli okrajev Gorica, Kanal in Tolmin na desnem bregu Soče so izključno slovenski (ausschliesslich slawisch) in slovensko jezikovno ob­ močje se razteza daleč v Benečijo v dveh tamkajšnjih okrajih tjà do Bele (Fella), ce bi sploh pomislili na mejo prav v tem oziru, bi se lahko zahte- valo, da se Primorsko upravno ozemlje še razširi, ne pa skrči.«23 " Navajamo jih zaradi razvidnosti: Poročilo ces. namestništva za Primorje z dne 31 1 1861 c-t 169/P državnemu ministrstvu m na tej podlagi izdani odlok ministrstva z dne 16 5 1861 št 2914/StM-il-' dalie " d n è T T i n ^ ' T ^ " " n o d ' 8- pomorstvo in pomorska trgovina v 16. sto- ? r o r Z O D o ^ T r t e . m P^°P af S e l e S r e d i 1 8- s t o l e t J a s e dubrovniško nariГпаdub?ovïï»iï?i£ e ,e ,?k r a t .z a .k r T atek čas vzcvete. Takrat srečamo med mor­ narji na dubrovniških ladjah može iz Istre in slovenskih dežel dan v Z 7ete n ratrd a r äi t a a FT,l 0 d i k i M T ? * dub™vniškega gradiva je- bil 00- nostne zgodovine "te? nagSsil d T i a S Ä J e ^™ v p r a š a l V a s P o d r o č J a "™t- janja je rererent povezal z gospodarskim razvojem Dubrovnika. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 . 2 333 Sodobno etnološko metodo je prikazala v svojem referatu dr. Đurđica Petro­ vič, ki je opozorila na pomen dubrovniškega arhivskega gradiva za etnologijo. Ксн etnologa jo je pritegnila raziskava vplivov tujih kultur na domač dubrovmski razvoj Elementi orientalne kulture se na primer pojavljajo v Dubrovniku ze konec 14. stoletja. Dubrovniško gradivo tudi omogoča raziskavo razvoja materialne kulture v deželah balkanskega zaledja v srednjem veku. Dr Žarko Dadič je v krajšem prispevku obravnaval pomen Dubrovniškega arhiva za poznavanje vloge dubrovniških znanstvenikov, ki so se- ukvarjali s pri- rodnimi znanostmi. . , »,,„„„ Dr Avdo Sučeska je imel nalogo, oceniti bogato zbirko osmansko-turskega gradiva v Dubrovniškem arhivu. Po oceni pokojnega H. šabanovica naj bi ta ne­ precenljiva zbirka štela okrog 12.000 dokumentov. Med njimi so sultanovi doku­ menti, akti najvišjih vojaških in upravnih funkcionarjev ter pokrajinskih organov oblasti Iz 18. stoletja se je ohranilo ogromno število dopisov, lokalnih tursKin organov s področij, ki so mejila na Dubrovniško republiko. Na njihovi osnovi bi lahko pisali zgodovino krajev, kot na primer Trebinja, Ljubuskega itd. Kot poslednji je dr. Ilija Mitié obravnaval razvoj konzularne službe Dubrov- niške republike. Konzuli so prispevali k širjenju dubrovmške trgovine zato je zelo dragocena ohranjena obsežna korespondenca z vlado. Zelo zgodaj delujejo konzuli na Balkanu, v 15. stoletju se pojavijo že na področju Mediterana. V lb. stoletju je imela Dubrovniška republika v deželah ob Sredozemskem morju preko 50 konzulatov, v 18. stoletju pa več kot 80 (Avstrija ima tedaj le 30 konzulatov). Konzuli so bili večinoma tujci, ki za svoje usluge niso dobili place, ampak so po­ birali od dubrovniških trgovcev neko takso. Zasluga Dubrovčanov je v tem, da so uvedli institucijo častnih konzulov. Raziskovalci mednarodnega prava dubrovmške konzularne prakse žal ne omenjajo. Ker je bogat in z referati natrpan program onemogočal diskusijo o posamez­ nih vprašanjih, ki so sé kar sama ponujala, smo udeleženci, kljub svečanemu zna­ čaju proslave, pogrešali možnost širše razprave. Organizator je žal zamudil en­ kratno priložnost, da povabi na proslavo zgodovinarje iz vse Jugoslavije, pa tudi iz inozemstva, ki se ukvarjajo z dubrovniško zgodovino, oziroma raziskujejo in preučujejo dubrovniško arhivsko gradivo. Ti naj bi se zbrali za okroglo mizo in pretehtali dosedanje delo, kajti preučevanje dubrovniškega arhivskega gradiva bo potrebno v bodoče bolj načrtno organizirati. Dubrovniški arhiv bi lahko postal tudi koordinator znanstvenega dela. I g n a c i j V o j e 334 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 Inštitut za narodnostna vprašanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/II, tel.: (061) 25 204 in 21631 izdaja revijo J RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DOCUMENTS Doslej je izšlo deset številk revije »RiG« v sedmih zvezkih. Prispevki v njih obravnavajo novejšo zgodovino in sodobno problematiko polo­ žaja slovenskih manjšin v sosednjih državah, kakor tudi razvoj med­ nacionalnih odnosov doma in v svetu. Za zgodovinarje so posebej zanimive nekatere analize ljudskih štetij v našem zamejstvu, nekateri širši prikazi razvoja naših manjšin v po­ vojnem obdobju, retrospektivne bibliografije in številni dokumenti iz л? 1 а ш П а Ј manjšin za dosego polne enakopravnosti. Zadnji zvezek (9—10 december 1979) tako npr. objavlja poleg izbora dokumentov g ^ a e Slovencev v Italiji tudi celotno avstrijsko zakonodajo glede ko­ roških Slovencev iz let 1972—1977. Z izjemo št. 2 iz leta 1960 lahko na inštitutskem naslovu naročite še vs- številke »RiG«. Inštitut izdaja tudi samostojne publikacije, ki prinašajo obsežnejše pri­ kaze in prevode v tuje jezike. Med njimi so za zgodovinarje zanimive se zlasti naslednje: Luka Sienčnik — Bogo Grafenauer: Slovenska Koroška! Seznam krajev in politično-upravna razdelitev. Ljubljana 1945 (kmalu razprodano) 20 din Lavo Čermelj: Il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e Trieste—Capodistria. Ljubljana 1953 (kmalu razprodano) 50 д ј п Lavo Čermelj: Tržaško ozemlje ter goriška in videmska pokrajina. Ljubljana 1958. 20 din Čermelj Lavo: O ljudskem štetju v Trstu 1.1910. Zagreb 1958. 20 din Drago Druškovič: Carinthian Slovenes: Some Aspects of Their Situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty. Ljubljana 1973. 40 din ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 - 2 335 OCENE IN POROČILA Đ u r đ i c a P e t r o v i č , Dubrovačko oružje u XIV veku. Vojni muzej, Beo­ grad 1976 (Posebna izdaja, knjiga V), 306 stram. Dubrovniško svobodo in neodvisnost Je omogočalo mnogo dejste^v in mednje orav gotovo sodijo tudi sposobna diplomacija, trdno obzidje in orožje-. V uvodu S e S e r fe kratek analitičen pregled dosedanje literature о о г о ч , а ^ п ugotavlja da je znanstveno preučevanje orožja poznega srednjega veka pri nas i d e i n o obdelano, tako da nam kompleksna obdelava orožja v tem obdobju, n e . daie samo predstave o uporabi in izdelavi orožja v Dubrovniku, ampak P«n«ua fnHfholise ooznavanie orožja, ki se je istočasno deloma uporabljalo tudi v Srbiji, Bo^ni in Zeü Na arSgl strani pa ekonomska povezanost Dubrovnika z italijanskimi S , p S n o z BenetkamiYdo leta 1358 je pod beneško p a s t j o poraze da se je v Dubrovniku uporabljalo orožje italijanskega izvora ah . p a s e je «delovalo orožie italijanskega tipa. V zvezi s tem nam knjiga odgovarja na tri vprašanja. Г K a t e r e vrs"e-int ipe orožja so v Dubrovniku v 14. stoletju izdelovali m uporab- Uali* 2 Kakle " bi vpliv Italije na dubrovniško oborožitev in ali je bil to ed in i^Dl iv ' 3 Kdaj in zakaj je postal Dubrovnik pomemben center za orožje? Na nrvo vprašanje in delno na drugo dobimo odgovor v poglavju Tipi in vrste n r Z n a S i n tretje pa v poglavju Pomen Dubrovnika kot centra za orožje. P r v e T p o S e к Г 2 1 ј е Р т а dobršen del knjige, je razdeljeno na p o d p o g g a o vrstah orožja z naslovi Napadalno orožje, Orožje za zaščito in Strelno orožje. L č kopje lok, samostrel, oklep (samo deli), ščit, pokrivalo, praca inp bombarda s T s W o r ô z j a / k i so sodila (ne vedno vsa) v sklop oborožitve, ki j o j e P i o ­ vala dubrovniška vlada na kopnem in v mornarici. Sicer pa je V^tav^™™* indvaiset vrst orožja — pogosto ima ena vrsta vec tipov, ki so jih izdelovali an uporabljah v-mesta in na ofemlju dubrovniške občine. Pri ° P M * | w e p m o * 0 o m a - teriSlu, velikosti, funkciji, načinu nošenja, okraskih V ^ A n T £ š M a f i j a m i sameznih vrstah in tipih pa bralec pri natančnih opisih dopolni se s fotografami, k Ì ^ a ^ r l z v e g r k ^ ^ ^ o m o r s k e trgovine in i p - g l j i v o g i v p o h t i ^ h ben cente^za oskrbo z orožjem velikega dela Balkana v 14. stoletju, torej v času. ko se pohtična karta spremeni. Balkanske vladarje in fevdalce oskrbuje Dubrovnik z orožjem veliko virov pa govori tudi o uslugah dubrovniskih orozarjev na^ dvorih v Bosni in Srbiji ali pa o prevzemanju orožja iz teh dežel v ^W^VDubrw niku tako obstaja celo stoletje proizvodnja orožja, vendar pa ^ n z i v n o » t proiz vodnje ni ves čas enaka. Razlikujemo dve obdobji: prvo, ko je od leta 1300 do ldod Dubrovnik precej orientiran na uvoz iz Benetk in doma izdeluje orožje le za lo­ kalne potrebe, in drugo obdobje, ki zajema cas druge P 0 }?™« . " L £ Ï A T t Ä Dubrovnik postane izvoznik orožja, izdelanega v domačih delavnicah in trgu e z orožjem na vzhodu in tudi na zahodu, torej postane orozarski center in ne le P O S rRdanzpravi sledi še pregled virov in literature, opombe, obširen povzetek v an­ gleškem jeziku in register. V a s k o S i m o n i t i B a r t h o l o m a e i Arnoldi de Usingen O. S. A. Kesponsio ~ ï t e » A P » 1 » ^ . Philippi Melanchthonis, quam edendam curavit Primož Simoniti. Wurzburg, Augu stinus-Verlag 1978, XXIV + 720 str. + 2 pn i . Bartolomei (Bartholomaeus) Arnoldi (okoli 1465 - 9 sept. 1532) iz• hessenske- ga Usingens je zapustil obsežno filozofsko in teološko delo š tudent е Л ш Љ ш verze, nato njen profesor, je učil tudi Martina Luthra, ki je pod B a l t o l o ^ e m leta 1505 dosegel stopnjo magistra in istega leta stopil v avgustmski red U e n c u je leta 1512 sledil v red tudi učitelj, kot redovnik cez dve leti promoviral iz teo ogije in poslej deloval na tem področju. Na reformacijsko gibanje se sprva m o l žival, morda zato, ker še ni uvidel daljnosežnosti novega nauka, vsaj od leta И-Ј dalje pa mu je postal odločen nasprotnik, čeprav se je vselej zavedal slabih razmer 336 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 ^SSo^VS°fficS^^eS^ÌS?oSlS P r e d l a g a l n e , k a t e r e k a S n e J e protestantsko verofzpotTd V de luTe 'komTsi e t o t o v T ^ ^ i i m U , k a Ž e ? V r e Č i Bartolomei. Končni rezultat ie hUa rnnfwfì- n ° g o v ]e. a k t l v n o sodeloval tudi tudi C o n t u t a t i o ^ t i u ^ ^ n ^ ^ ? ^ ^ ^ ^ 0 1 ^ A » g u s t a n a e (napačno augsburške veroizpovedi prebrana 3 VIII 1530 n l T ^ °^°к°Г Р*Р а ( 1 п *°т . so pooblastili MelanchthonadTna C o n f u Ä о Љ ^ о н Г Т ^ 0™' P r o t « s t a n t i veroizpovedi, v kateri je močno razširil d n Ä ^ t "^Apologijo augsburške objavil jo je leta 1531 Lahkn °/™li л ? , l n "te« 1 ^ 1 1 Protestantski nauk; cerkve, ki se je tedaj šele o r g a n i z S I ^ S v ^ a evangeličanske ga ni îeta WI4 а^тШлЊпХп^' "?^° P? Ј 6 Z a gubljena, dokler rodni in univerziteta" knfLiP T T f w 1 1 ,v. d o b r o ohranjenem rokopisu v Na- (gl.: P. S.monltrüoer d k X pons" * & / Г Л * " ^ 0 , P ° d s i g n a t u™ Ms 73 dergefundenes Werk L= A, f̂.+ P ?. 0 n - r a APol<>giam Melanchthonis«, ein wie- A u g u s S n a 25 1975 48-^f u s t l n e r - E r e ™ten Bartholomäus Arnoldi von Usingen, slov nrsdaekvSe?oShfaanfe8naÌSdeI S S £ E f f Y '{*° , 0 n n a * u ' l e O V Ì tsk i n "»" vidno je tudi da rokonis n S f P t J -a r a d ,1 v l a g e p r e c e ^ Poškodovan. Raz- namenjen za tisk Kako ie n r i Ä W f . T " d e l ° d v e h k o p i s t o v i n k o t č ist°pis mogoče ugotoviti vsekakor i p p t i i R - Y " b U r g a , V p r e c e j oddaljeno Slovenijo, ni v Gornjem A ^ ^ i ì ^ ^ Z ^ f l ^ ^ 0 ^ šk?f iJsk* knjižnice univerzitetno knjižnico v Ljubljani Deist™ на iï L£e '*k°- ,d a n a s nJ° Narodno in venijo morda že kmalu po s v o m n Ž A n» n»°«OP" t a k - e V F S t e p r i Š e l v S l o ~ slovenskega prostora za oolitirnn^n nf,^ ' Р П а l V O ] n a c l n '^pričuje odprtost ssres fes ™ Еж?=^ ss°Äsiste redovni avguštinski dSkfrim Iz nZŽtJh ™ Г ° Ј г ^ . о г т а с Ч ^ preokret tudi v nakažemo, je objava BartoTomeievP^^ razlogov, ki jih lahko tu seveda samo dragocena L n a d ^ j e r a z S S T e f r s t e P ^ * * P " m a r n e g a v i r a » ta vprašanja o redu a v g Ä c e v n n i e ^ e m , ^ n n ' - t J e r n a « e n , e i ? f z n a n s t v e n i m razpravam zaradi obstžnos"rokopisaTemačnotn n™ ^ °/^V 1I J e „ . t e h t n o znanstveno in podprla R a z i s k o v a l n f K n ™ & e n H e ^ X h p e l p a S t J J d l ' s k o d e l° * f i n a n™° prispevala k tisku. " - " ^ 1 1 0 ^ Slovenije, Deutsche Forschungsgemeinschaft pa je B r a n k o R e i s p 1976,G2Ì Ìft?aniS t a n 0 ; Ì e V Ì C ' S r b i j a U V r e m e b e č k °S rata 1683-1699, Beograd e r n e ^ r " m Dalmaciji6 v lasuTd Тб Ä * ћ ^ * ?PÌSUJe *<*°vin*ki razvoj prikaz! celovite zgodovine srbskega na cd „ ^ J!i V ^ d e l U P a S e j e l o t i l najdaljše vojne ob koncu 17 stoletfa P^w fU d u u n a j s k e v°Jne ' največje in svoje zaključke °n o X dofiodkov onf^ g 2 2 a m h ш ob_Javljenih dunajskih virov virov ,„,*„ „o« ^ . » Ä ^ ^ ^ ' ^ ' V V Ä " " i А Л К ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 . 2 337 slikali Srbijo kot lepo, toda pusto in skoraj neprehodno deželo. Pomemben vir so tudi razna pisma in memorandumi, ki so jih pošiljali predstavniki srbske cerkve na dunajski dvor, v Benetke in v Rusijo. Na zelo živ, pripovedniski način vklju­ čuje avtor posamezne dogodke v splošna balkanska in evropska dogajanja ter v tekst zelo nevsiljivo vključuje citate iz posameznih virov. Potek dogodkov od poraza Turkov pred Dunajem 1683. leta do podpisa Kar- lovškega miru 1699. leta je sicer znan, vendar nas Stanojevič seznanja z njimi na zelo svež in svojstven način. V uvodu najprej predstavi obe vojskujoči se sili, Habsburško monarhijo in Osmansko cesarstvo. Vestno analizira notranje stanje obeh velikih sil, ki sta bili zapleteni v spopad. Posebno pozornost posveča krizi in anarhičnim razmeram v Osmanskem cesarstvu. Opozoril bi na razmišljanja o sposobnostih turške vojske. Avtor meni, da se način turškega vojskovanja sto­ letja ni spreminjal in da ta slabost pride do izraza prav v tej vojni. Turski vojak je sicer po junaštvu dorasel nemškemu, toda po vojaškem znanju in disciplini je za njim zaostajal. Morda avtor nekoliko prečrno slika razmere v Osmanski državi, kajti v nekem poglavju izrecno poudarja, da je prav v tem obdobju obračuna­ vanje med visokimi turškimi funkcionarji predstavljalo mračno poglavje v sicer mračni zgodovini Osmanov. Ta vojna naj bi po mnenju Stanojevica resila bvropo pred vsiljevanjem tuje kulture in religije (islama). Po umiku Turkov iz ^ v r o p e naj bi se podjarmljeni balkanski narodi vrnili k svoji izvirni krščanski kulturi. Turki so morali rešiti dva osnovna problema: mobilizirati so morali vse vec ljudi v Aziji in Afriki in dušiti upore na Balkanskem polotoku. Ker je bila mobi­ lizacija prisilna, postane dezerterstvo masovni pojav. Avstrijski dvor pa je stal ves čas pred dvema alternativama: ah se vojevati do konca in osvajati preostale dele Balkana, ali izkoristiti zmage za sklepanje ugodnega miru s sultanom. Plastični so Stanojevičevi orisi posameznih osebnosti, ki so sodelovali v vo­ jaških akcijah in drugih gibanjih. Seveda so za nas zanimivi prikazi tistih ljudi, ki so odigrali pomembno vlogo v življenju in usodi srbskega naroda. Dati pregled gospodarstva in družbene strukture Srbije v tem obdobju je iz­ redno težko, kajti raziskave omenjenih vprašanj in njihove analize so po mnenju avtorja šele v začetni fazi. Dogajanja v Srbiji od avstrijske osvojitve Beograda septembra 1688 do ponovnega zavzemanja s strani Turkov oktobra 1690 so imela za zgodovino srbskega naroda večji pomen kot vsi dotedanji dogodki od padca pod turško nadoblast. Ker je igrala srbska cerkev odločilno vlogo v zgodovini srbskega naroda, ji Stanojevič posveti v svoji knjigi posebno mesto in pozornost. Vrhovi srbske cerkve so takrat prvič doumeli, da rušenje Osmanskega cesarstva s strani neke katoliške sile predstavlja smrtno nevarnost za srbsko cerkev kot organizacijo. Nasilje Turkov, pritiski na srbsko cerkev v pokrajinah, ki so jin osvojili Turki so prisilili patrijarha Arsenija III, da se je obrnil na ruski dvor za pomoč in zaščito. Tako so Srbi pripomogli, da je takrat ruski dvor prvič (1688) izrazil svoje težnje pri reševanju vzhodnega vprašanja. Osvojitev Beograda s strani Avstrijcev je povzročila, da se je srbski narod deloma na pobudo Avstrijcev, še v večji meri pa samoiniciativno uprl curkom. Žarišče upora je bilo na področju Starega Vlaha, kjer so imeli Srbi ze pod lurk i razvito knežinsko samoupravo. Upor v zapadni Srbiji, selitev Srbov preko baye in Donave, veliko število srbskih oficirjev in vojakov v avstrijski vojski, vse to kaže na veliko vojaško in moralno angažiranost Srbov na strani Avstrije. Osva­ janje srbskih pokrajin se je začelo v spremenjenih zunanjepolitičnih razmerah. Habsburžani so se znašli v težkem položaju zaradi vdora Francije v Nemčijo. V tej situaciji je dunajski dvor videl rešitev v čim večji vključitvi Srbov v boj proti Turkom. Dve zmagi cesarske vojske nad Turki, predvsem pa zasedba Niša pomeni preobrat v zadržanju Avstrijcev do srbskega naroda. Ludvik Badenski je ultima­ tivno nastopil proti Srbom in njihovemu patri jarhu in se začel obnašati kot go­ spodar Srbije. Iz pisma, ki ga je poslal Arseniju III in proglasa Srbom je razvidno, da Badenski ni bil zadovoljen z dotedanjim zadržanjem Srbov proti Turkom. V zvezi z odnosi Srbov in srbske cerkve do Avstrijcev in Benečanov odpira u Stanojevič mnoge probleme v novejši zgodovini srbskega naroda in opozarja na zgrešene teze, ki so še kako vplivale na srbsko meščansko historiografijo. Naj opo zorimo na nekatera ključna vprašanja! , ., . , „ j 0 i m r a n i i Patrijarhov beg iz Peči v Črno goro pomeni dokončen prelom sodelovanja s Turki. Iz patrijarhovega pisma beneškemu providurju v Kotoru pa se jasno, vrni, da je bil zaskrbljen za usodo srbske cerkve in naroda v primeru avstrijske zmage V tej zvezi Stanojevič opozarja, da se je patri jarh vrnil v Pec sele^ tedaj,_ ko so Avstrijci zagrozili z ultimatom. Čeprav so vsi zgodovinarji zastopali stališče, u 338 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 se je sestal skupaj s srbskimi glavarji v Prizrenu z generalom Piccolominijem, se Stanojević postavlja na Tomićevo stališče, ki ga podpre z novimi dokazi. Tomič je bil namreč edini srbski zgodovinar, ki je zagovarjal tezo, da do tega sestanka ni prišlo. Sele po povratku v Peč naj bi patrijarh Arsenij III. začel sodelovati z Av­ strijci. Drugi problem veže Stanojević na obdobje po padcu Skopja. Gre namreč za vsebinsko vprašanje o srbsko-albanskem uporu proti Turkom. V naši historio­ grafiji sta dve razlagi. Eno zastopa M. Kostič, drugo pa R. Veselinovič. Najprej skuša Stanojević razrešiti pojme, ki se pojavljajo v avstrijskih virih: »Albenser, Arnauten oder Ratzen«. Mnenja je, da so se avstrijski generali in vojaki izražali precizno, čeprav so slabo poznali balkanske razmere. Avtor sprejema Veselinovi- čevo tezo. Veselinovič je navedel vrsto dokazov, iz katerih sledi, da se v avstrijskih virih tega časa izenačujeta pojma Srbi in Albanci. »Ratzen« ali »Raitzen« so srb­ ski vojaki pod avstrijsko komando. S prodiranjem na Kosovo in v Makedonijo osvojijo avstrijski generali pojem Albanije in po njem imenujejo srbski živelj na Kosovu. Ne izključuje pa Stanojević možnosti, da med temi »Srbi in Albanci« ne bi bilo pravih Albancev. Na podlagi te razlage odpade predpostavka o skupnem uporu Srbov in Albancev na Kosovu. Upori proti turški oblasti na Kosovu, v Ma­ kedoniji in Albaniji izbruhnejo sicer istočasno, vendar brez medsebojne poveza­ nosti. V prid zgornje teze je tudi ugotovitev, da Klimenti — albansko pleme — v vsem času vojne niso pristali na sodelovanje z Avstrijci in da so njihovi upori imeli predvsem značaj ropanja sosednjih prebivalcev, a to so bili Srbi na Kosovu. Avtor še zastavlja vprašanje: če so Albanci sodelovali v uporu, zakaj niso tudi oni bežali pred Turki? Na podlagi Marsilijevega Memoriale o Albaniji (ker se zgodovinarji pogosto na njega sklicujejo, Stanojević objavlja celoten tekst v prevodu) so v dunajski dvorni pisarni sestavili poziv balkanskim narodom na upor proti Turkom. Ta do­ kument (poznan pod imenom »invitatorija«), ki je nastal 6. aprila 1690, je v naši historiografiji prikazan kot èden od osnovnih privilegijev srbskega naroda v Voj- vodini pod habsburško oblastjo. Stanojević meni, da »povlastice i prava svoje ispovesti i izbora vojvode« ne moremo smatrati kot privilegij, kajti cesar zago­ tavlja le plemensko in versko pravo, kot so ga imeli Srbi pod Turki. Kabinetski načrti dunajskega dvora so bili daleč Od stvarnosti. Ko govori o Veliki selitvi Srbov, se postavi Stanojević na stališče Ilari ona Ruvarca. V srbski historiografiji so vse do Ruvarca predstavljali Veliko selitev pod vodstvom patri jarha kot selitev na osnovi pogodbe. Ruvarac je prvi trdil, da gre pri tej selitvi za navaden beg pred turškim in tatarskim genocidom. Dokazal je, da ni govora o nikakršni organizirani selitvi. Patri jarh Arsenij III. je žrtev vojne. Njegovo vlogo je postavil Stanojević v zgodovinsko utemeljene okvire. Strinja se z Ruvarčevo tezo, ki je zavrnila razlago dotedanje srbske historiografije o pomenu sabora, ki ga je sklical patri jarh v Beogradu po umiku iz Srbije. V sa­ borskih sklepih ni postavljena niti ena zahteva po posebnem položaju srbskega naroda, govora je le o verski samoupravi. Avtor precej razpravlja o pomenu pravoslavne vere za srbski narod, prika­ zuje tu obdobje kot največjo tragedijo za Srbe ter govori ö vzrokih, ki so izzvali odpor in nezadovoljstvo srbskega naroda in njegove cerkve do avstrijske politike. Zanimiva je njegova misel, da je narod odhod cesarske vojske iz Srbije pričakal z olajšanjem. Pogrešamo pa večje razprave o migracijah srbskega naroda v tem obdobju in posledicah odselitve s Kosova. Stanojević govori le o vprašanju števila beguncev in njihovega porekla. Knjigo se splača vzeti v roke ne le zaradi zelo plastičnih opisov dogodkov, ampak tudi zaradi tega, ker sili pisec z nekaterimi zelo> samosvojimi pogledi in analizami k razmišljanju o ključnih vprašanjih novejše zgodovine srbskega naroda. I g n a c i j V o j e J o ž e S t a b e j , Kruh ubogih. Kulturnozgodovinski in jezikovni načrt zgo­ dovine krompirja na Slovenskem. SAZU, Razred za filološke in literarne vede, Dela 33. Ljubljana 1977, 94 strani. Avtorju je dalo pobudo za nastanek te zanimive knjižice znano prerekanje o krompirju oziroma korunu, ki so ga sprožile Novice 1845. leta. Takrat je krom­ pirjeva bolezen začela nevarno ogrožati sadež, ki je obljubljal dokončen obračun z lakoto v Evropi in tudi v naših krajih. Zmaga nad stročnicami, ki jo je kruh ubogih do takrat izbojeval, je obetala postati Pirova. Po nekaterih izračunih naj bi se njegov pridelek v kasnejši Cislajtaniji zmanjšal za skoraj tretjino. Dati temu ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 2 339 čudežnemu gomolju slovensko ime je bila Bleiweisova velika želja. Možno je, da ga je k temu napeljalo tudi intenzivno učenje jezika naroda, ki ga je v naslednjih letih sprejel za očeta. . . . . . Zmaga iz nemščine izpeljanega krompirja (die Grundbirne) nad nezivljenj- skim koranom je dokaz, da porajajoči se nacionalizem ni bil slep in pretiran. Čeprav je bila zmaga krompirja razmeroma hitra, pa je prerekanje povzročilo, da se je korun ohranil v nekaterih publikacijah do začetka zadnje vojne. Pri pregle­ dovanju obsežne literature je Stabej ugotovil, da je bilo med Slovenci znanih naj­ manj 135 izrazov za krompir. Ime, ki so ga dali kmetje poleg žit najpomembnej­ šemu pridelku, je odvisno predvsem od tega, od kod so ga prejeli. Avtor ugotavlja, da so ga preje poznali južnejši prebivalci Slovenije kot pa severni. Okoli 1740 naj bi ga prinesli prevozniki iz Trsta, svoj zmagoviti pohod pa je začel v zadnjih deset­ letjih 18. oziroma prvih naslednjega stoletja. K temu so nemalo pomagale tudi slabe letine in dejstvo, da v urbarju ni bil zapisan. Seveda vsa dejstva, ki jih navaja Stabej, niso nova, saj sta v zvezi s krom­ pirjem marsikaj povedala pokojni Teply in dr. Valenčič. Zato lahko smatramo delo Kruh ubogih kot poglobljen pretres deloma znanih dejstev z nekaterimi dopolnit­ vami in kot nadgradnjo tistemu, kar je bilo doslej znano. Glede slednjega pa je treba upoštevati, da je Jože Stabej slavist, da je bil osnovni namen dela ugotoviti poleg prikaza polemike krompir: korun predvsem vse v zvezi z različnimi sloven­ skimi izrazi za ta gomolj, zato bralec ne bo našel v njem odgovorov na vprašanja, ki b k zanimala gospodarskega oziroma agrarnega zgodovinarja. Seveda pa bosta vsaj posredno tudi onadva dobila v knjigi obilo drobnih podatkov in nasvetov, ki nadaljnje raziskovanje lahko zelo olajšajo. Predvsem pa je potrebno opozoriti na znanstveno tehniko, s katero se je avtor lotil problema. Kot vir je uporabil skoraj vse vrste literature in časopisja: od strokovno gospodarske in znanstvene (razne botanike, slovarji, priročniki za kmetovanje) l iterature do tiskov za preproste ljudi Tehnika, s katero sta zlasti Kidrič in Prijatelj obogatila tudi slovensko_zgo­ dovinopisje, je zamudna, marsikomu celo nesmiselna in zlasti nemoderna. Je pa tak način dela resnično garanje. Avtor je zbiral podatke okoli pet let. Temu pri­ merni so tudi rezultati. Ti se seveda ne izražajo v številu avtorskih pol, ker zna­ nost ne more sprejeti principov jeprškega učitelja, ampak y bogastvu vsebine, ki sili zgodovinarja, da pogosto sega po razpravi oziroma knjigi. g t a n e G r a n c j a I v a n M o h o r i č , Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem. Zgodovina rudarstva in topilništva v stoletju tehnične revolucije. — 1. knjiga, Osnove rudar­ skega dela; 2. knjiga, Problemi vsakdanjega rudarskega dela, kronologija rudar­ jenja 1850—1941. Maribor 1978. Založba Obzorja. Skupaj 282 + 321 strani. Mohorič je ponovno dokazal zelo živo zanimanje za slovensko gospodarsko zgodovino. Po svoje je kot zgodovinar-amater gotovo kar veliko dodal k popula­ rizaciji te veje nacionalne zgodovine in prav zato mu gre naše veliko občudovanje. Čeprav je amater, ga poklicni zgodovinar ne more in tudi ne sme odklanjati a li­ mine, dolžan pa je opozoriti na šibka mesta, ki jim avtor zaradi koncepta pisanja ni mogel ubežati. Treba je namreč imeti solidno fundirano metodo dela, da se ne izgubiš v obilici gradiva in da ves čas veš, kaj hočeš z razpravo povedati. Mohorič se v arhivskem gradivu sicer ni izgubil, ker ga ni prav veliko uporabljal, zasvojila ga je le literatura, ki jo nekritično kompilira. Hočemo reči starejša literatura, kajti razprav, izšlih v poslednjem desetletju, že ni utegnil več preštudirati. In prav v tem je bistvena pomanjkljivost. Žal je v verigi Mohoričevih monografij tu ocenje­ vano delo šibkejši člen. Avtor se je pred leti lotil zgodovine usnjarstva, ni pa dela nadaljeval in končal, čeprav bi bila zgodovina usnjarske industrije v slovenskem prostoru od 18. stoletja do okupacije leta 1941 še kako koristna monografija. Raje se je odločil za to, da se spoprime z enim izmed najtežjih problemov s področja neagrarnih gospodarskih panog, z rudarstvom in topilništvom. Znano je, da je arhivskega gradiva za rudarstvo in topilništvo toliko, da ga do danes nismo mogli v celoti niti evidentirati, kaj šele predelati. Kot vsi narodi v Evropi ima tudi slo­ venski določen del »svojega« gradiva v tujih arhivih; kdo si upa trditi, da pozna vse to gradivo? Gospodarska zgodovina je sorazmerno mlada studijska disciplina in tudi pri nas je približno tako kot povsod po svetu: nekatera poglavja so ob­ delana bolje in temeljiteje, nekatera šibkeje in površneje. Vzrok je morda v tem, da je gospodarskih zgodovinarjev manj kot političnih in kulturnih zgodovinarjev, morda v tem, da ima gospodarska določene specifičnosti in posebno metodo dela, 340 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 kar ( = specifičnosti in metoda) zavira hitro »nastajanje« razprav. Rekli smo morda, ker ima svoje specifičnosti pač vsaka veja zgodovinskih znanosti. Vrnimo se k Mohoričevim Problemom in dosežkom rudarjenja! Predpis o ru- dosledenju je zahteval, da je »najditelj« pridržane rude ali rudnine (glina za opeko, lapor za cement, apnenec za apno itd. niso pridržane rudnine) kolikor moč točno navedel kraj najdbe: najprej ledinsko ali podobno lokalizacijsko ime, potem najbližje naselje, nato faro (in pozneje še občino), zatem okrožje, nazadnje še de­ želo oziroma kronovino, če je bilo potrebno. Raziskovalec si to zabeleži, v razpravi pa navadno takšnih podrobnosti ne citira, ker otežujejo pregled; zanimivi so pred­ vsem za krajevno zgodovino. Toda ne vedno, včasih so edini dokaz, kje je rudnik ali talilna peč delovala. Enega izmed takšnih primerov bomo uporabili nekaj stavkov niže v zvezi s svinčarstvom. Mohoričev tekst je v nekem smislu kombi­ nacija sinteze in krajevne zgodovine, saj zelo pogosto citira omenjene detajle. To morda napravi branje bolj domače, prijetno, za krajane celo koristno. Zaradi vnašanja podrobnosti se avtorju večrat primeri, da posveti »rudnikom« v nekaterih delih slovenske zemlje, ki praktično niso nič proizvajali in so zato brez vred­ nosti, več pozornosti kot bi je ti zaslužili. Tudi železarna Ponikve (stran 54 prve knjige) v resnici ne zasluži tolikšne publicitete; bila je zgrešena investicija. Le okoliščine, v katerih je nastajala in približno po dveh, treh letih delovanja zamrla, ter tehniška opremljenost so res zanimivi momenti — in prav teh pri Mohoriču pogrešamo. Sicer je pa prav karakteristično, kako pisec nikjer ne navaja, kdaj so železarno dogradili in kdaj v njej ustavili delo. Na naslednji strani iste knjige je govor o železarni na Dvoru; trdi, da je nehala delati leta 1890. Za nameček bralca zmede s tem, da na drugem mestu (stran 113 druge knjige) zapiše, kako je nehala dvorska železarna obratovati meseca aprila 1889. ć e se zanesemo zgolj na ta dva podatka, kateremu naj »bolj« verjamemo? Vsekakor smemo »najbolj« verjeti na­ slednjemu dopisu: Auerspergov pooblaščenec Weidlich je sporočil 13. junija 1891 z Dvora oblastem v Ljubljani, da 'bodo s 1. oktobrom 1891 ustavili tod vse obra­ tovanje. Tudi vseh 71 jamskih mer bo ugasnilo. Uprava bo obdržala le kope rde­ čega železovca blizu naselja Hrastno pri Šentrupertu. 1 S tem seveda ni rečeno, da železarna ni pričela ustavljati dela v posameznih obratih že preje; hočemo le ponoviti, kako je Weidlichov dopis točno fiksiral dokončno in celotno ustavitev dela v podjetju. Na več mestih svoje monografije govori Mohorič o firmi,, ki, je bila uradno registrirana samo z naslovom Bleiberger Bergwerks Union; ukvarjala se je z izko­ riščanjem svinčeve rude na Koroškem. Zaradi nedvoumnosti naj ponovimo, da je firma privzela ime po svinčarskem kraju Bleiberg na severnih pobočjih Dobrača m precej zahodno od Beljaka. Saj je čisto prav, da je Mohorič osebno in kot pa­ triot samozavesten, ampak če je preveč, more to škodovati historični resničnosti. Takšna je trditev na strani 9 prve knjige: »Ustanavljali smo močne delniške druž­ be, Kranjsko industrijsko družbo, Hiittenberško železarsko združbo (sic!) in Plaj- berško rudarsko unijo, vendar z domačim kapitalom kaj kmalu nismo več zmogli vsega, kar je zahteval napredek tehnike.«,Kdo smo ali so bili takrat — v zname­ nitem šestem desetletju preteklega stoletja — ta imenitni »mi«, ki so ustanavljali in končno le ustanovili Hiittenberško železarsko družbo in Bleiberško rudarsko unijo? Imenovani dve koroški družbi je namreč utemeljil in vodil koroški nemški ali nemško usmerjeni človek in ne »mi«, to moramo vedeti! V zvezi z Mohoričevim opisovanjem svinčarstva se bomo nekoliko zadržali še pri famozni »Združbi rudnika svinca v Šmarju pri Grosupljem« (str. 35) oziroma pri »Rudniku in topilnici svinca v Šmarju pri Grosupljem« (str. 173). V obeh pri­ merih je torej poudarek na besedah »v Šmarju pri Grosupljem«. S tem, ko bom preciziral Mohoričeva izvajanja, bom popravil tudi nekaj svojih zmotnih tolma­ čenj. Ko sem za Zgodovinski časopis pisal o svincu v osrednji Sloveniji (ZČ XXVI, 1972, 349—366), sem nemški naslov Bleibergbau bei St. Marein zmotno prevedel kot »Rudnik svinca pri Šmartnem«. Mohoričevo in svojo pomoto sem popravil tako, da sem ponovno pregledal že nekoč prej uporabljeno gradivo in pri tem še bolj pazil na detajle. Torej takole: Ljubljanski trgovec Ivan Baumgartner, znan tudi kot komandant narodne straže v Ljubljani leta 1848, je imel poslovno središče v tem mestu. Ločeno od te firme je Ivan organiziral z drugimi poslovnimi prijatelji rudarsko združbo Ivan Baumgartner & Comp. Ta združba je prejela 30. decembra 1845 na štirih različnih krajih Zasavja ali bolje rečeno porečja Save po nekaj jam­ skih mer na svinčevo* rudo. Prvo enoto jamskih mer ali prvo entiteto ( = rudarsko lastnino) je imenoval Bleibergbau Billichberg I. (Rudnik svinca Polšnik L), drugo 1 Arhiv Slov enije (AS), Bergbuchs Urkunden 1886—1897 — za Kranjsko —, No 825 de 1892. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 . 2 341 enoto Polšnik II., tretjo enoto Ježa, o četrti bomo še spregovorili (V ZČ XXVI, 1972 357 je neugnani tiskarski škrat spremenil naziv Na jezen v terminus Na jezeh) Ježa je ledinsko ime za določeni del okolice Šmartnega. Gre za jezo ob potoku Reka pod hribom med Šmartnim in naseljem Ustje. Po Mohoricu, 1. knjiga, stran 173, naj bi šlo za vas Ježce. Le-ta pa leži kar precej južno od Bogensperka že v povirju Temenice in nima prav nobene zveze več s Šmartnim. Združba je vpisala to entiteto v rudarske knjige kot Bleibergbau Jesse, St Martin (drugje enostavno le Bleibergbau bei Set. Martin), kar mi poslovenimo jedrnato kot Rud­ nik svinca pri Šmartnem. — Mimogrede naj ob tej priložnosti dodamo, da je treba našo trditev v ZČ, 358, češ da so bili vsi trije kompleksi skupaj rudarska osnova podjetja »Rudnik svinca pri Šmartnem« popraviti v tem smislu, da je< zgolj samo tretja entiteta imela ta naslov; prvi dve sta obdržali vsaka svojega, torej Polšnik L, Polšnik II., še naprej. Naslov v oklepaju (ZČ, 358) Bleibergbau bei St. Marem je treba popraviti v Bleibergbau bei St. Martin. — Sedaj pa se k četrti e n t i t e t . Ze citiranega dne je Baumgartnerjeva rudarska združba prejela se pravico, da eks­ ploatira enoto, ki jo viri lokalizirajo takole: Vas Pleše, fara Lipoglav, ljubljanska okolica, ali tudi takole: vas Pleše, fara Lipoglav, hrib Pletenice. Do yasi prides, ce v Škofljici zaviješ po dolinici proti vzhodu mimo vari Lanisce. Ker je zračna raz­ dalja P l e š e - š m a r j e krajša od razdalje Pleše-Škofljica so entiteto kratkoma o poimenovali 'Bleibergbau bei St. Marein'. Dne 7. julija 1846 je združba prejela koncesijo za preizkusno talilno peč, ki da jo sme postaviti v vasi Plese; zaradi po­ daljševanj so dokončno odobrili koncesijo Ï. februarja 1849 Zaradi povedanega ne smemo več biti površni in pisati, da se je entiteta imenovala kar .Rudnik m topil­ nica v Šmarju pri Grosupljem'. — Ob tem naj popravim se svoj tekst (ZC, ЛЖ) takole: oba stavka v odstavku Nekako šest mesecev pozneje se nanašata na Plese pri Šmarju; tretji stavek Drobilnico r u d e . . . se pa res nanaša na Spodnji bog ob Savi. Čeprav je že znano, moramo še vseeno odgovoriti na vprašanje, kako je pri­ šla k premogu in še k svincu tržaška veja Baumgartnerjev Trgovska kariera ljubljanskega Ivana se je bližala svojemu koncu. D a b i jo zadržal ali podaljšal si je Ivan 15. novembra 1855 sposodil pri direktorju dveh cukrarn Karlu Kranzi 25.000 gld, pri ljubljanskem trgovcu Mihaelu Šuštersicu f^ako vsoto Injekciji vseeno ništa pomagali. Šel je v konkurz, ki so ga ukinili 10. julija 185^ ker „ta zanj jamčila njegova brata Jožef, trgovec v Trstu, in Franc, trgovec v Nedehseu pri Čakovcu. Zato pa je moral ljubljanski Ivan prodati 21. novembra 1856 trža­ škemu Jožefu svoj delež pri premogovniški entiteti Semmk II (Vec o tem v član­ ku Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848-1918, Prispevki za zgod. deL gibanja V I I I - I X , 1968-1969, str. 50—51.) Jožef je s svojo družbo organiziral po eni strani premogovniško združbo, po drugi strani posebno svincarsko združbo, kajti istočasno so nanj prešle tudi Ivanove svinčarske entitete Prav v p r i m a svinca - le ta nas tu zanima - je Jožef organiziral s Karlom Kranzem združbo z naslovom Josef Carl Bleibergbau-Gewerkschaft zu S t Marein j Z d n ^ a Jozrf Karel za kopanje svinca pri Šmarju). Ze 23. novembra 1859 je Jožef prodal t r z a s « Karolini Baumgartner svoje kukse. Kot druge entitete je tudi tis;o z naslovom Združba Jožef Karel za kopanje svinca pri Šmarju kupil leta 1868 na drazD dr Oskar Pongratz. Ob t e m naj dodam, da je treba v ZC, 358, spremeniti slovenski naziv »Združba Jožef Karel za kopanje svinca v Šmartnem« v naziv » z a ko­ panje svinca pri Šmarju«, vsi ostali podatki so pravilni. - Upamo, da smo zado­ voljivo razložili, da kolikorkoli pogosto se govori o rudniku svinca v ali P " Šmar­ ju, o talilnici v ali pri Šmarju, o svinčarski združbi v ali pri Šmarju, vedno gre za vse potrebne rudarske in talilniške naprave v vasi Plese in da je združba e formalno privzela ime najbližjega večjega naselja Šmarje - m prav cisto me drugega. Omenjeni članek v Prispevkih za zgod. del. gibanja je ves posvečen premo­ govništvu. Kdor ga primerja z; Mohoričevimi odstavki o premogovništvu, bo videl da je med obema tekstoma velika vsebinska razlika. Podobna ugotovitev vel a tudi za svinec, cink in cinkarne, baker, antimon, o cerner sta pisala v zadnjih letih tako Zgodovinski časopis kot Kronika; Idrijski razgledi prinašajo v poslednjih le­ tih vsr polno novosti o zgodovini idrijskega rudnika živega srebra, p tem opo­ zorilom želimo indirektno tudi že reči, da avtorjevi Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem ne prinašajo vidnih novosti. Relativno novi ah vsaj za s rso jav­ nost relativno novi so Mohoričevi odstavki o boksitu, p i n t u bantu, grafitu, to pa zato, ker se naši raziskovalci še niso lotili nakazanih problemov; puščajo jin za sedaj še ob strani, ker ne sodijo v skupino vodilnih rudnikov. 342 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 Naslednje, kar želimo dopolniti v Mohoričevem tekstu, so podatki o apnu glini za opeko in o cementu. V to bi se tu ne vtikali, če bi se avtor sam (stran 84) ne spuščal v to področje. Pri vsem tem, zlasti pri cementarnah, nam gre le za prve obrate, kajti razmah je kmalu šel v tako širino, da bi zanj bila potrebna posebna študija. Za uvod k razmahu industrije portlandskega cementa moramo poprej napi­ sati se nekaj stavkov o nezgorljivi opeki. Obstaja, namreč neka zanimiva povezava- ko so kopah, premog, so v rudnikih često naleteli na glino posebnih lastnosti. Bila je crna in zelo mastna ter — dobro žgana — odporna proti ognju in visokim tem­ peraturam. To so opazili tudi Maurerjevi jamski nadzorniki v Trbovljah. Že kar od leta 1824 dalje so v opekarni žgali poleg navadne opeke še to črno, za katero so ugotovili, da je nezgorljiva. Lonci iz te gline so kazali odlične lastnosti loncev, izdelanih iz grafita, ki so prenesli zelo visoke temperature. Tudi iz Rosthornove opekarne na Lešah so se leta 1839 oglasili z vestjo, da pridobivajo glino za ne- zgorljivo opeko. Interesentov za takšno opeko niti ni bilo malo. Fužinarji so jo potrebovali za notranjo oblogo plavžev, steklarji za oblogo svojih peči. Tudi piro­ tehnikom je prišla zelo prav. Največji sloves si je s to opeko pridobil Franc Sar­ tori iz Zidanega mosta, ki je iz gline' v šentjanškem premogovniku izdelal tako opeko, da so jo leta 1858 preskusili celo na Dunaju v tovarni porcelana in takoj tudi potrdili, da je izvrstno prestala preskus ter da je res primerna za oblogo plavzev. Pohvala je pripeljala do tega, da je leta 1868 Sartori dobavil nezgorljivo opeko tudi Ruardu na Savo za njegov plavž.2 Osnova za to glino je bil lapor, premešan z ogljenim prahom. Industrija ce­ menta je temeljila na taistem laporju, vendar čistem in ne pomešanim z ogljenim prahom. Zato se prav nič ne čudimo, da so dobre cementarne nastale tudi v Trbov­ ljah in Zidanem mostu. Industrija portlandskega cementa je eksploatirala ta kva­ litetni lapor, ki so mu s posebnim tehnološkim postopkom primešali še kalcij in nekatere druge kamenine, vse zmlete v prah. S tem cementom pričenja v grad­ beništvu pravi preobrat, prava revolucija. Starejši kot portlandski cement je bil romanski cement, ki so ga v naši bli­ zini uporabljali zlasti na apeninskem polotoku. Temeljil je na izkoriščanju dolo­ čenih glin, ki niso bile tako odlično vezivo kot laporji za portlandski cement. Seveda m nobeno naključje, da so pričeli portlandski cement pridobivati v velikih količinah prav v Angliji, kjer je bilo primernega laporja več kot dovolj (Aspdinov patent za lastni način proizvodnje portlandskega cementa datira v leto 1824!).3 Naši obrati niso spočetka proizvajali niti romanskega niti portlandskega ce­ menta, ampak zmes, ki so jo imenovali hidravlično apno.4 Le-to je spadalo v vrsto naravnih cementov, kar pomeni, da se je zmes ustvarila na naraven in ne na umeten način. Hidravlično apno so pridobivali s sušenjem oziroma žganjem in po­ tem drobljenjem posebnih glin, ki niso dale trdega in trdnega betona. Dobro so ga prodajah zato, ker je bilo povpraševanje po vezivu, boljšem od malte, kar znatno. Začetek predstavlja aktivnost Premogokopne združbe v Zagorju ob Savi ki je leta 1856 prejela koncesijo za proizvodnjo hidravličnega apna. 5 Z letom 1858 je pncel proizvajati »hidravlični cement« (boljša vrsta hidravličnega a p n a ' ) pri Zidanem mostu že znani Franc Sartori. 0 Za strukturo te zmesi ne zvemo Na po­ dobno težavo naletimo tudi pri tretjem podjetniku, to je, pri Alojzu Prašnikarju iz Mekinj pri Kamniku, kajti ta je leta 1854 ustanovil podjetje za proizvodnjo apna ! " *cf^a\a*- N l c l s t o i a s n o ' k d a J i n k a k o J£ Prišel do proizvodnje cementa, kajti u u , 7 ° ] e d e J a n s k ° produciral pravi portlandski cement, se je močno po- bahal da ga proizvaja že deset le t . Zanesljivo moremo namreč ugotoviti le to, da je 1854 zgradil veliko in moderno apnenico, nato je 1860 od družbe, ki je v Kam­ niku izdelovala čistilni prašek za kovine, odkupil patent za proizvodnjo tega pra­ ska in se najbrž s pomočjo ljudi iz obrata za prašek dokopal do kamenin oziroma 2 AS. Ruardov arhiv, fase. 9. zirrn. 'nrnWv'n'ilnf» P £ ' Š ? ' d o . . ? v o J e š a portlandskega cementa na empiričen način. Tudi vsa njegova mno­ žična proizvodnja je temeljila na empiriji. To pomeni, da kemičnega sestava uporabljenih lSporiev ni so se šeVp no, r nJ,v ° r i f V e f m c S 1 n i p r i š e lxn a z"a"stveno eksakten način. Do pravih znanstvenih spoznanj h n Ä Ä Ä M T ' " N e m C ' - ° t e m P r i m ' W A B e c k e r - Erfahrungen über dePn Por.' А п г . Ј Ј ^ Л Ü i b e M ^ , a l | g e m e i n . e А Л " с " ' ; и г - u n d Industrie-Ausstellung zu Paris im Jahre 1855 . . . im „ rf% X£L„i. 7 Ministeriums fur Handel. Gewerbe und öffentliche Bauten hrsgg unter der Redaction von Carl Nobak, Zehntes Heft, XIV Classe: Civil-Bauwesen, Wien 1857, str. 48—51 gibanja VlTl—TxJ ХШ^Ат^и^"™^' ' " n J ' h O V ' r u d a r j i v o b d o b J u 1848-1918, Prispevki za zgod. del. 6 7 _ 7 6 " T o v a r n o I e zgradil že leta 1857, Irdi Ivan Mlinar, Zidani most v zgodovini, Kronika IV, 1956, sir. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 343 laporjev, primernih za proizvodnjo cementa. Po krajšem eksperimentiranju bi res leta 1864 utegnil že redno in v velikih količinah proizvajati zmes, podobno port- landskemu cementu. Če je bil potek res tak, kakršen domnevamo da je bil, potem so ga prehitele tri tovarne. Ne gre toliko za tisto tovarno, ki so jo leta 1860 postavili blizu Bistrice na Dravi visoko nad Beljakom,7 ker je bila daleč zunaj slovenskega prostora, ko­ likor za dve iz leta 1861 v bližini Železne Kaple, ki sta proizvajali portlandski cement za gradečo se koroško železnico Maribor—Celovec po zaslugi nekega če­ škega inženirja. S tem res prvič in fiksno naletimo na proizvodnjo portlandskega cementa v slovenskem prostoru.8 Vendar je bila Sartorijeva cementarna, ki se je Okoristila s spoznanji iz Železne Kaple in prešla na proizvodnjo pravega portland­ skega cementa, najbolj industrijska: najpozneje leta 1865 je že imela parni stroj 20 KM. S tem se je uvrstila med štirinajst ali petnajst podjetij, ki so tega leta v slovenskem delu Štajerske imehrsvoj parni stroj (ki jih je tu skupaj bilo 26 po številu). Skupini koroških cementarn moramo prišteti še tisti majhen obrat iz leta 1861, ki so ga postavili v Črni v Mežiški dolini. Nato je prave surovine za portlandski cement odkrila tudi Premogokopna združba v Zagorju ob Savi. Najpozneje od leta 1870 dalje je tudi v časnikih pro­ pagirala svojo cementarno v Zagorju, in okoli tega leta so postavili cementarno tudi blizu Bele pri Železni Kapli. Za zaključek naj dodamo le še to, da je sezidala cementarno tudi Trboveljska premogokopna družba v Trbovljah (1876). Na poslednjih straneh svoje monografije podaja Mohorič historiat Trbovelj­ ske premogokopne družbe. Ko sem se pred leti sam poglobil v zgodovino premo­ govništva, sem hotel tekst »potegniti« vse do okupacije slovenske zemlje v letu 1941 V ta namen sem leta 1964 zaprosil dr. Vinka Vrhunca, ki je bil od 1931 do 1941 komercialni direktor TPD, od 1941 do 1946 pa njen generalni direktor, naj mi da tiste osnovne podatke, ki jih momentalno potrebujem. Sobesednik je rad pri­ stal na to, in tako sem si dva razgovora (21. januarja in 27. januarja 1964) zapisal, mu ju dal avtorizirati in ju z njegovim pristankom tudi objavljam. Upam, da bom s tem poživil tekst običajne knjižne ocene, pa tudi podatki so novi. Torej: Od 1,000.000 delnic TPD so imeli Francozi kakšnih 450.000 kosov, Švicarji 150.000—200.000 kosov, Avstrijci 100.000 kosov. Jugoslovani so po prevratu dobili 150.000 kosov, vendar delnic niso obdržali. Кет so le-te visoko kotirale, so jih pro­ dali nazaj Francozom po višjem kurzu. Tako so precej zaslužili, toda izgubili del­ nice in pravico glasovanja na občnih zborih delničarjev. Po zakonu o delniških družbah so namreč imele glasovalno pravico le tiste delnice, ki so bile na občnem zboru prisotne. Na občnih zborih je bilo zastopanih vedno manj kot 50 % delnic, kajti drobni tuji lastniki se niso zanimali za občne zbore. Prišli so v banko le ob izplačevanju dividend, na primer francoski mali delničarji, od katerih je vsak imel le po nekaj delnic, je pa bilo teh delničarjev veliko število. — Takoj po prevratu je uspelo Praprotniku, da je Raso, ki je ostala na italijanski strani meje, prodal Brunnerju iz Trsta. Ker je to napravil v imenu TPD, je ta iz izkupička kupila delnice Slavenske banke, izza katere je stala Länderbanka. Stike z Länderbanko je TPD zgubila leta 1928. Länderbanka je prišla v posest večjega paketa delnic Trboveljske premogokopne družbe že pred prvo svetovno vojno. Ravnatelj Bel- lak je bil na primer že eden zastopnikov Länderbanke, ki je sicer bila v rokah dunajskih Židov. Slavenska banka je bila le njena podaljšana roka. — Prometni zavod za premog se je ustanovil po prevratu v glavnem iz dveh lahko razumljivih razlogov: prvič, s tem je bil odvzet Trboveljski premogokopni kot v glavnem tuji družbi zaslužek pri direktni prodaji premoga tržišču, drugič, s tem so se okoristili izključno domači delničarji, točneje rečeno, ozki krog ustanoviteljev Prometnega zavoda (Praprotnik, Pogačnik, dr. Benkovič itd.). Tako je bilo do leta 1928, ko se je Prometni zavod za premog zreduciral na prodajo uvoženega premoga in koksa. Koks je prodajal Kranjski industrijski družbi. Direktor Prometnega zavoda je bil dr Albin Kandare. »Ugalj a. d. Beograd«, ki sem mu bil direktor, je bil do leta 1928 prodajni urad TPD za vzhodne dele države, po 1928 je postal ekspozitura Trboveljske premogokopne družb«:, ki ji je bila poverjena izključna prodaja pre­ moga v tem delu države. Takrat je Prometni zavod v svoji prvotni funkciji lik­ vidiral. - Saintgermainska pogodba je vsebovala tudi tako imenovano Lander- bankklausel. Z njo se je avstrijska vlada obvezala da bo dopustila prenos aktiv prejšnje K. k. Länderbanke v Paris brez kakršnihkoli javnih dajatev. Ta prenos ; Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Klagenfürt 1953, str. 407-408. » Arhiv rudnika Zagorje, Zagorje ob Savi, fase. XV ' Janko Orožen, Zgldovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, I, Trbovlje 1958, str. 402. 344 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 dobroimetja ni šel na račun vojne škode. To je bila ločena finančna transakcija. Leta 1928 sem predlagal ministru Voji Marinkoviću, ki je bil osebni prijatelj Ari- stida Brianda, naj se Länderbanka kot vmesni člen med Francozi (Banque de Paris et des Pays Bas, ki je faktično bila banka bank) in Trboveljsko premogokopno družbo izloči in vzpostavi neposredni stik med Francozi in TPD. Tako se je tudi zgodilo. Delnice so Francozi prenesli z Dunaja v Paris. Veliko delničarjev je bilo med francoskimi poštarji. Računa se, da so ti pokupili okoli 200.000 kosov. — Kriza leta 1930 pomeni silno prelomnico v gospodarstvu in finančništvu Avstrije, Jugo­ slavije in sploh srednje Evrope. Tako je bila Avstrija prisiljena prodati del svojih bank v tujini, konkretno v Jugoslaviji, domačim ljudem. Prav zaradi tega je tudi ljubljanski Kreditni zavod postal samostojen domači zavod. Treba je bilo le od­ kupiti delnice od dunajskega Kreditanstalta. Ker je pri nas primanjkovalo de­ narja, je Westen, ki ga je' imel dovolj, odkupil zelo velik paket. Tako so prav­ zaprav potrebe pripeljale Westna v Kreditni zavod. Westen je bil sicer po držav­ ljanstvu Jugoslovan, v bistvu pa seveda Nemec. Da bi prav ban dr. Marušič pri­ peljal Westna v Kreditni zavod, je nekoliko ozko, niti ni povsem zanesljivo. Ko­ mitenti Kreditnega zavoda so bili: na prvem mestu TPD, na drugem KID, tretje Ruše, četrta pivovarna Union. J o ž e Š o r n C a r o l e R o g e l , The Slovenes and Yugoslavism 1890—1914. East European Quarterly, Boulder & Columbia University Press, New York 1977; East European Monographs 24, VII + 167 strani. V zadnjih letih lahko hkrati z razvojem slovenskega zgodovinopisja opažamo povečano zanimanje za našo preteklost v različnih zgodovinskih centrih v tujini. Čeprav kot plodovi takega zanimanja večkrat nastajajo le manjše parcialne raz­ prave o slovenski zgodovini, subjektivistični eseji ali kompilacije iz znane sloven­ ske historične literature, nas tuji avtorji vedno bolj pogosto presenečajo tudi z zrelimi deli, napisanimi ob upoštevanju rezultatov predhodnih raziskav, predvsem pa na podlagi novo odkritih ali vsaj še neobdelanih virov. Oddaljenost teh piscev od naše zgodovinske izkušnje in od sodobnih tokov v samem našem zgodovinopisju jim ob siceršnjem resnem znanstvenem pristopu omogočajo tudi izpeljavo neka­ terih novih in svežih interpretacij, o katerih velja razmišljati in se o njih pogo­ varjati. Že kar na začetku lahko pribijemo, da med takšna zanimiva dela o nekaterih osrednjih problemih slovenske zgodovine po našem mnenju sodi tudi knjiga Ca­ role Roglove (njena dopolnjena doktorska disertacija iz leta 1966) o Slovencih in jugoslovanstvu v četrtstoletju pred prvo svetovno vojno. Avtorica je profesorica zgodovine na ameriški Ohio State University in med drugim tudi odbornica v ameriškem združenju za »slovenske študije«. Doslej jo poznamo predvsem po neobjavljenem diplomskem delu o ilirskih provincah ter po študijah o preporodovcih, o kulturnem in o političnem jugoslovanstvu med Slo- venci na predvečer prve svetovne vojne; omenjene razprave je objavila v kanad­ skih in ameriških revijah, ki obravnavajo Slovane in vzhodno Evropo (mimogrede naj omenimo, da je v seriji vzhodnoevropskih monografij knjiga Carole Rogel že šesto delo z jugoslovansko tematiko). Po avtoričinem priimku bi lahko sklepali, da njeno zanimanje za slovensko zgodovino ni slučajno. In res je tako, saj je ameriška zgodovinarka hčerka slovenskega izseljenca Janka N. Roglja (1895—1974), znanega javnega delavca in publicista ter zaupnega prijatelja Louisa Adamiča. Uvod in prvi dve poglavji obravnavanega dela (Iskanje narodne identitete. Začetki političnega udejstvovanja 1848—1890) so namenjeni predvsem bralcu, ki ni pobliže seznanjen s Slovenci in njihovo zgodovino. Avtorica je tu plastično pri­ kazala slovensko narodno prebujenje in položaj Slovencev do konca Taaffejeve vlade. Glede na naslov knjige je razumljivo, da se njena pozornost »osredotoča na intelektualce in na politike«, da zanemarja gospodarski in splošni družbeni razvoj, poudarja pa kulturne ter politične slovanske in južnoslovanske vezi. Uvod­ ni pregled sloni na širokem izboru uporabljene literature, pri čemer je pohvalno, da Roglova s pridom uporablja tudi spoznanja iz revizije slovenske zgodovine, opravljene na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev in objavljene predvsem v »Zgodovinskem časopisu«. Ne v opombah ne v sicer obsežnem seznamu literature pa Roglova ne upošteva nekaterih novejših sintetičnih del o slovenski zgodovini v 19. stoletju, prav tako ne nekaterih drugih del, objavljenih v zadnjem desetletju. Očitno je, da avtorica ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 . 2 345 za adaptacijo svoje disertacije (1966) za knjižno objavo (1977) ni imela na voljo dovo^ časa3 Očitno pa je spet enkrat tudi to, da ima pomanjkljivo poročanje »Zgodovinskega časopisa« prav o najpomembnejših novih zgodovinskih delih da­ lekosežne slabe učinke; uredništvu, založbam, meritornim recenzentom in končno t u d f l a m i m avtorjem na rovaš je treba tu pripisati del krivde za nepoznavanje knjige F e ^ d a G e s t r i n a in Vasilija Melika iz leta 1966 ter Boga Grafenauerja iz leta 1974 (Roelova uporablja starejša dela teh avtorjev). Med manjšimi pripombami na uvodni del teksta naj omenimo ohlapno formu- laciio d a T s o po letu 1890 politične stranke pričele zastopati Slovence v deželnih zborih in državnem zboru na Dunaju« (str. 5); taka formulacija lahko bralca za­ vaja v zmotno predstavo, da prej Slovenci niso bili zastopani v ^ « u e n i h telesih Pri orisovanju družbene vloge slovenščine in nemščine (str. 3 in 11) bi bilo po frëbno u m i v a t i novejša dofnanja ki izpodbijajo s ^ o ° p ^ n ^ z r i n j e n o t . s l o ­ venščine iz jezikovne prakse privilegiranih slojev. Prešeren je umrl leta 1 Ш m n I 1848 (str 11). Začetkov slovenskega gledališča ne gre iskati sele v letu 1845 ? l m ć e nas tiskarske napake pri pisanju slovenskih imen in naslovov tudi v tei PublikacHi - po že ustaljeni razvadi tujih tiskarjev - nekajkrat zbodejo v oč , ? Д е načelne odločitve pisava imen.mest Gajevega juznoslovanskega trikotnika »Villach, Scutari in Varna« (za Beljak Skader l n Varno) le »Trieste« ind ob dvoiezičnem poimenovanju Celovca in tudi Ljubljane (str. 12, 19, 33) P V p r S j va jeTal fe formulacija, da bi sredi šestdesetih let slovenski predstav­ niki na raćun zgodovinskega prava »odstopili od zahtev po etničnih (oz. narod­ nostnih) pravicah« °Itr. 20), čeprav mariborski program res ne .zahteva združitve vseh Slovencev v meje »Zedinjene Slovenije«. P ^ * * " ^ vatnih šol na Koroškem za Taaffejev cas prav gotovo ni točen (str. 27), saj 3e eüma slovenska privatna šola v št. Rupertu pri Velikovcu delovala od ш J ] ^ konca prve svetovne vojne (prim, razpravo o koroškem šolstvu Lojzeta Udeta iz leta 1969 ponatisnjeno v izboru njegovih del »Koroško vprašanje« leta 1976). Tretjif četrto in peto poglavje knjige Carole Rogel obravnavajo stališča t e - danjm treh slovenskih političnih strank do narodnega vprašanja đo avstrijske »balkanske nolitike« in do načrtov za združitev Jugoslovanov. Avtorica nam do- o S L k u m ^ T r a n o o r S e l d e j n e profile vseh treh političnih grupacij. ? " obravnavi Slovenske ljudske stranke upravičeno posveti veliko Р О ^ ^ ^ Д . ^ А ^ " Narodno napredni stranki oziroma liberalnem taboru v celoti morda kar nekoUKo oreveUko Ivanu Hribarju. Pokaže na idejno pestrost med slovenskimi socialde­ mokrati ( i n r T s a r i k o v c i ) ter visoko oceni njihov prispevek k teoretičnemu siste- m U К 5 р Г г Г о т £ Т а А т о п Mahnič je bil resda »krški« škof, vendar-na o t o k u ^ r k u in ne v Krškem (str 30 in 41). Vprašljivo se nam zdi poenostavljeno pripisovanje Uublianskega krvoprelitja leta 1908 »nemškim vojakom« (str. 44; podrobnejši opis e s e e n n i str 64) Ob omenjanju »Ljubljanskega Zvona« m »Slovana« pri na­ števanju panslavističmh listov ne moremo mimo revije »Slovanski svet«, .ki je 1888 prevzela »Slovanovo« nasledstvo (str. 46). V poglavju o socialnih demokratih pred­ vsem pogrešamo informacijo o razmerjih med ugoslovansko m avstrijsko-nemsko in italijansko organizacijo ter o deželah ki so jih na našem ozemlju organ«acijsko pokrivale. Med koncentracijami socialdemokratskega slovenskega delavstva tako п Г & izostala omemba Maribora in Gorenjske (str. 51). Danes ze težko rdimo da je o začetkih slovenskega delavskega gibanja »malo znanega«, odpravljena je tudi legenda o Francetu Železnikarju kot »veteranu pariške komune« (str. öl) . Ne glede na to, da gre pri vprašanju označevanja Krekovega krščanskega socializ­ ma v angleščini s »clerical socialism« za jezikovni problem, dvomimo v ustreznost t a 4 a o v e 7 p o d a b u d e jugoslovanski misli med Slovenci podrobnoanal izira šeste.po­ glavje z naslovom »1908 in 1909: odmev na aneksijo Bosne m Hercegovine«. Prikaz v celoti Uhko samo pohvalimo, pač P a ne moremo pritrditi uvodnim opažanjem na strani 63: »Zares se je položaj Slovencev v cesarstvu zadnji dve desetletji pred vojno stalno izboljševal (»improved steadily«). V primerjavi s Hrvat js b i k . n j i ­ hova usoda zavidanja vredna«. V nasprotju z nekatenm, п е т Љ ш m drugim zgodovinarji habsburške monarhije e slovensko zgodovinopisje ze nekajkrat trez no in dokumentirano dokazalo, da se je položaj Slovence v t u d i J obravnavane n obdobju neprestano poslabševal, ako ga opazujemo s stališča narodne celote m v okv ru daljših historičnih procesov. Tudi obrabljeni dokazi o splošni demokra- tìzacMi monarhije in o posameznih slovenskih pridobitvah (predvsem na Kran j - sk im) ne morejo omajati splošne negativne sodbe. Svojo pavsa no oceno v nada- lievanju objektivizira tudi avtorica sama, saj neprestano ugotavlja zapostav j eno, in nezadovoljnost Slovencev. Od kod tudi končno tolikšna moc jugoslovanski ideji. 346 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 O tem govorita naslednji poglavji — »Kulturno jugoslovanstvo: oživitev raz­ prave Vraz-Prešeren« in »Balkanske vojne, 1912—1913: osporavana navezanost na Avstrijo«, ki predstavljata zanimivo branje tako za povprečnega bralca zgodovin­ skih del kot za strokovnjaka za to obdobje. Roglova namreč prav v zaključnih poglavjih svoje knjige pritegne veliko novih virov in jim pusti, da pogosto tudi sami spregovore. Ne izkoristi pa v celoti dosedanjih razprav o jugoslovanstvu in Slovencih pred prvo svetovno vojno (npr. Bibrove razprave v »Istoriji XX veka«, razprav Udeta in Pleterskega v zborniku »Jugoslovanski narodi pred prvi svetskï rat«), medtem kó knjige Janka Pleterskega »Prva odločitev Slovencev za Jugo­ slavijo« (1971) sploh ne citira, čeprav je pomembna tudi za poznavanje in razu­ mevanje razvoja neposredno pred prvo svetovno vojno. V podrobnostih bi bilo moč ugovarjati opredelitvi narodno-radikalnega di- jastva le s »pomočnikom« (auxiliary) liberalne stranke (str. 82 in 140), za razliko od preporodovcev te struje tudi ne poimenujemo le z imenom njenega glasila »Omladina« (str. 89). Čeprav gre za razmeroma dobro poznane konkretne mani­ festacije slovensko-hrvaškega in jugoslovanskega kulturnega povezovanja, pregled Carole Roglove v ustreznem poglavju prav gotovo ne bi smel opustiti omembe ju­ goslovanske umetniške razstave, sodelovanja društev, učenja srbohrvaščine, raz­ širjenega prepevanja narodnih pesmi drugih južnoslovanskih narodov ipd. Deveto, zadnje poglavje pričujočega dela predstavlja zaokroženo študijo o preporodovskem gibanju. Čeprav je v zadnjem desetletju tovrstna l iteratura krep­ ko narastla, gre študiji posebno mesto zaradi celovitosti, opravljene analize gibanja ioco o z a r a d l v k l J u č i t v e rezultatov intervjuvanja, ki ga je Roglova opravila leta 1Ућ8. Sama po sebi se tu ponuja tudi misel na slovenski prevod izbranih poglavij knjige ah kar celotnega dela. V tem primeru bi seveda veljalo odpraviti še ne­ katera ponavljanja (tudi različne podatke), napako, ki postane očitna ob združe­ vanju parcialnih razprav v enotno publikacijo. Prav tako bi bilo potrebno dopol­ niti ali pa opustiti oceno o domnevnih poskusih predstavljanja preporodovcev kot prvoboriteljev za »jugoslovanski socializem«. S tem zaključimo vrsto kritičnih pri­ pomb in pomislekov. —. Splošne pozitivne ocene o delu ni potrebno ponavljati. Prav tako ne iskati novih pohvalnih pridevnikov in različnih običajnih superlativo v. Namesto tega se nam zdi ob sklepu z mariborskega zborovanja slovenskih zgodovinarjev o vklju­ čitvi tematike, ki jo Roglova obravnava, na prihodnje zborovanje, umestneje pred­ lagati, naj bi bila amensko-slovenska zgodovinarka ena izmed aktivnih udeležen­ cev na ljubljanskem zborovanju jeseni 1980. Glede na njen opus bi bilo to smi­ selno in za poglobljeno znanstveno razpravo nadvse dobrodošlo.' J a n e z S t e r g a r r . n J v - ' 1 1 3 / 3 , « ^ ? « » » ' D i e s t e l l l " » g der Slowenischen Landsregierung zum S r a S S r t S n i tipkopisna disertacija na fil. fakulteti dunajske univerze, Obsežen tekst o stališčih slovenske narodne (deželne) vlade za Slovenijo do koroškega vprašanja v letih 1918-1920 pomeni dopolnilo dosedanjemu proučeva­ nju koroške problematike. Še zlasti bi podčrtali, da je avtorica, sicer Slovenka, pritegnila k obravnavi ustrezno slovensko in siceršnjo jugoslovansko dokumenta­ cijo ter jo tako približala avstrijskemu bralcu. Njena raziskovalna pot je ob du- ГЛ1о iv/r-i o e Z l a s t l v o d i l a v n a š e arhivske in raziskovalne ustanove (Ljub- ljana, Maribor, Beograd), medtem ko ji celovški deželni arhiv ni bil dostopen. Vrsto napotkov ji je dala tudi ustrezna slovenska literatura. Tako predstavlja delo S P a m L e n f h \ k r h ^ r h a f o K l e b Ì S C Ì t n e p r o b l e m a t i k e P* t u d i k a ž i P o t vsebinskosti po- M^FJlt^it'^ J'h. d i s e r t a c i J a zajema, so še zlasti naslednja: povzetek znane « T A T " ? diskriminacijah Slovencev (še zlasti koroških) v letih prve fn н Г ^ п Г м n e , k a t e r a vprašanja gibanja za majniško deklaracijo, ustanovitev ^ J ^ l l a ì ^ r,dnega Svfta z a K o r o s k o , dalje ustanovitev in vloga osrednjega ? £ r S r L , g a N a r o d n e e a «veta, ustanovitev Narodne vlade za Slovenijo, probleml- îim»tcir ^ a n ì Z a C 1 i e S 1°venije (posebej za čas Države SHS), temu pa sledi E a ü k e Ä d d d j s e r t a « j e . V poglavju o boju za mejo najdemo oris pro­ blematike slovenskega komisanata v Celovcu, opozorila na vprašanja slovenske fr«™nf П~ V°s*mezmh Področjih južne Koroške (Mežiška dolina, Borovlje, Veli- п Г к о г о & р т Ч d ' o p o z o n l ° na slovensko-avstrijske stike (tako na Štajerskem kot d d S £ ^ ™ M P , r e v r a t m h d n i P a do konca leta 1918 in prispevek k poznavanju P o s e b n o n o X v i l ° ^ T 1 ? . ? Z a Č e t k u l e t a 1 9 1 9 t e r k o r o š k e b o J e v tistem času. Posebno poglavje je v disertaciji posvečeno tudi plebiscitu, njegovi problematiki \ ) ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 347 vprašanju jugoslovanske uprave v plebiscitni coni A, obojestranski propagandni dejavnosti ter, končno, ob samem plebiscitu tudi ustanovitvi sekcije SHS plebi­ scitne komisije. . . ,• .. .. „i„u;t; „« Pritegnitev novih virov je omogočala avtorici nakazati ah pa poglobiti ne­ katera/mestoma sicer opisno podana vprašanja, vsekakor pa bi poglobljeni pretres omogočil popolnejšo sliko kot jo disertacija sicer nudi. Ob koroški problematik v tem času se naj posebej ustavimo ob spomenici, ki jo je decembra 1918 pripravil takratni koroški deželni upravitelj dr. Arthur Lemisch. Gre za dokument, ki kaze da se je Lemisch zavedal pretežno slovenskega značaja južnega dela Koroške, da pa ie skušal to obiti z utemeljevanjem zemljepisne, gospodarske in kulturne za­ okroženosti in enotnosti dežele. Slovenci in Nemci se po spomenici imajo v prvi vrsti za Korošce (in to, dodajmo, v nemškokoroškem smislu). V kolikor pa bi pri­ šlo do delitve (ali bolje upravne razdelitve) dežele, bi po Lemischu morala raz­ mejitvena črta na severu slediti južni železnici ali pa reki Dravi, na zahodu se« do reke Borovnica (Freibach), lahko pa bi bila postavljena tudi nekoliko proti zahodu na črto Košuta—Setiče—Mače. S tem bi dobili Jugoslovani sodne okraje Pliberk, Dobrla vas in Železna Kapla (se pravi tiste tr i sodne okraje ki jim za­ konodaja iz leta 1958 š e dopušča uporabo slovenščine na tamkajšnjih sodiščih). Ob tem spomenica opozarja, kaj bi z odcepitvijo tega prostora Koroška izgubi a. na gospodarskem področju zlasti mežiški rudnik, na narodnem pa tri nemške otoke Pliberk, Guštanj in Železno Kaplo. Dalje bi bila spomenica pripravljena odstopiti tudi del Roža, pri čemer bi morala nemško-koroška stran obdržati celoten spodnji Rož skupaj s Podrožco, na ostalem delu Roža pa vsaj še občino Marija na Z,Uji ter zahodni del bekštajnske občine. Na vsak način pa bi bilo treba preprečiti Preki­ nitev železnice Celovec—Beljak—Videm, zato bi morala po spomenici na tem delu dežele razmejitev teči po Dravi do Rožeka, nato pa se umakniti na crto Petelin— Rudnik—Tabor. Poleg tega je spomenica segala tudi na štajersko področje, kjer naj bi se razmejitev nadaljevala po Dravi in Radiju. Spomenica poudarja, da tvori tu Drava »naravno mejo«. Dalje je zanimiv opis takratnih pogajanj in drugih diplomatskih nastopanj Celovca in Ljubljane o prihodnji razmejitvi (postavitvi demarkacijske črte). K temu prispeva mnenje, da bi bila tedaj najboljša rešitev potegnitev take črte po reki Dravi. Omeniti dalje velja, da je bila nemško-koroška stran po zanjo uspešnih bojih konec leta 1918 pripravljena potegniti demarkacijsko črto le se na vzhodnem delu Koroške in to na prostoru med Borovnico, Dravo ter staro deželno mejo, ali dru­ gače povedano: sodni okraji Velikovec, Rožek, Beljak^dežela in Šmohor bi v celoti ostali pri Nemški Avstriji; ta predlog je nemškokoroška stran omenjala tudi se v prihodnje, in to ob pogoju, da tako potegnjena črta ne bi prejudicirala dokončne mejne ureditve. Očitno izhodišče tega predloga je bilo prizadevanje po dosegi slo­ vensko-jugoslovanske izpraznitve Velikovca in njegove okolice severno od Drave. Gre za stališča, dana na pogajanjih v Gradcu pred 16. in 19. januarjem 1919. Med posledicami teh pogajanj je bila tudi znana misija polkovnika Shermana Mi- lesa, ki naj bi na licu mesta določila demarkacijsko črto med obema spornima stranema. Kot je znano, je pomenil Milesov obisk Koroške popoln uspeh za nem­ ško koroško stran, saj so Američani pod Milesovim vplivom sedaj zavrgli zamisel o potegnitvi jugoslovansko-avstrijske državne meje po reki Dravi. Zal pa Pecar- jeva ne pove, da je prišlo do Milesove misije še zlasti po prizadevanju avstrijske diplomacije (ustrezna dokumentacija je dostopna na Dunaju). Ne glede na to pa najdemo o tej misiji v disertaciji nekaj novih opažanj. Med njimi naj omenimo izjavo žrelskega grofa Goesa, dano misiji, da je področje Koroške južno od Celovca čisto slovensko, medtem ko imamo severno od tega mesta dokajsen delež sloven- skega življa. Značilno pa je, da je moral Goes na pritisk koroško-nemske strani s posebnim pismom to svoje opozorilo zavrniti (zavrnitev je utemeljil z nezadost­ nim znanjem angleškega jezika; v ozadju njegove prvotne izjave pa je bil menda gospodarski moment, povezan z mislijo, da bi bila veleposest v Jugoslaviji davčno manj obremenjena kot pa v Nemški Avstriji). V nadaljevanju bi opozorili na rekonstrukcijo pogajanj, ki so sledila uspešni jugoslovanski ofenzivi na Koroško. Ta pogajanja so bila med 5. m 7. junijem I9ia v Kranju Iz tistih dni je poučno opozorilo, po katerem je med ponesrečeno slo­ vensko ofenzivo na Koroškem konec aprila meseca takoimenovam narodnopoli- tični odbor deželne vlade (predhodnik kasnejšega Kärntner Heimatdiensta) »tvo­ ril neke vrste sovlado«; po istem viru je bila večina takratnih diskriminacij slo­ venskega življa (»pogreškov«) pripisati pràv temu organu. Vrsto novih podatkov prinaša disertacija tudi o jugoslovanski upravi v Celovcu v tednih po omenjeni uspešni ofenzivi. 3 4 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 Posebno mesto je v disertaciji posvečeno problematiki jugoslovanske uprave na območju plebiscitne cone A ter problemom, ki so se pri tem kazali. Podobno kot za vprašanje jugoslovanske uprave v Celovcu je bilo tudi to vprašanje v do­ sedanji l iteraturi v marsičem v ozadju. Seveda pa tudi s to disertacijo ta proble­ matika se vedno ni do kraja izčrpana, tudi kar se tiče vprašanja dejavnosti Jugo­ slovanske socialne demokratske stranke na območju južne Koroške Pečar jeva razpravlja tudi o nekaterih aspektih jugoslovanske uprave v času delovanja plebiscitne komisije in se ob tem še posebej ustavlja ob vprašanju od­ prtja demarkacijske črte med obema plebiscitnima conama A in B. ž e uvodoma smo omenili, da je poseben razdelek namenjen ustanovitvi jugoslovanske (SHS) sekcije plebiscitne komisije; gre za vprašanje, ki v sedanji l iteraturi še ni bilo zajeto (seveda tudi tu problematika še ni v celoti izčrpana). — Nasplošno je treba reci, da za vsemi avtoričinimi mnenji ne bi mogli soglašati; poleg tega je v tekstu tudi se nekaj lapsusov. T o n e Z o r n u- H a n n s J o a c h i m W. K o c h , Der deutsche Bürgerkrieg. Podnaslov Ge- furt/M—wLnTg7S8 487 s J t n d n ? s t e r r e i c h i s c h e n Freikorps 1918—1923, Berlin—Frank- Med dela, ki obravnavajo konec prve svetovne vojne in njene posledice na sirsem nemškem prostoru, se vključuje tudi gornja knjiga. Osrednje vprašanje, ki si ga zastavlja, je takratna državljanska vojna v Nemčiji ter dejavnost takoimeno- vanin prostovoljskih oboroženih oddelkov (Freikorpsi), ki so vključevali tedai brezposelne vojake in častnike. V tem okviru avtor opisuje revolucionarno vretje ter vlogo Freikorpsov pri dušenju revolucionarnih nastopov nemškega proletariate Iz knjige posebej odsevajo tiste slabosti nemškega revolucionarnega delavskega gibanja (Spartakovcev), ki so omogočile meščansko reakcijo in končno zmago nad delavskim razredom. Po avtorjevih ugotovitvah so imele prvenstveno vlogo pri tei ^ f g i l - , • 8 к п У п ? desničarske- formacije prav Freikorpsi, se pravi prostovoljski oddelki, ki so bih sicer izven redne vojske, vendar pa pod njenim nadzorstvom ah pa so vsaj z njo sodelovali (isto velja tudi za osrednjo nemško vlado v Ber- nr„*«° e l O V f n i - e F r e i k o r P s ? Y v l e t i h 1918-1923 pa ni bilo omejeno le na nastope P r ^ v o l u c m n a r n e m u d e l a v s k e m u gibanju (na primer v Berlinu, na Bavarskem S o v 1 X m 0 v V h ^ l T ) H ? Ш Р и \ } е ,b i3, a n j i h o v a d e Javno3t vidna tudi v bojih proti A ™ , v baltskih deželah. Naslednje večje torišče je bila Šlezija ter podtalni k £ n « w v « e h a f P 0 S Ê " l e l e - A v t ? r ? b t e m nadrobno opisuje delovanje Frei- e r ? ? * Z rtZrS* fazah ^ n o v e g a nastajanja ter področij delovanja. Značilno je, da nüe - da se je Ä ^ a S T S d i ffi T o n e Z o r n , , ^ 4 D a S * u . l i a , b k o m m e n von 1936. Zvezek 4 zbirke avstrijske komisije za prouče­ vanje avstrijske zgodovine med letoma 1927 in 1938, Dunaj 1977, 480 str. Kot je znano, skušajo v Avstriji nadrobno preučiti vse tisto doeaianie ki e a И е г 7 а ^ 1 а с п к е Г ^ к 0 п 3 ° Н П ^ и \ **&?* n a - t o p / o b e h srneriTstriS^tk^l klerotasisticne in nacistične ter njunim medsebojnim razmerjem, ki s i leta 1938 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 2 349 konča s priključitvijo Avstrije nacistični Nemčiji. To problematiko zajemajo tako samostojne publikacije, bila pa je tudi predmet razprav na vrsti strokovnih zbo­ rovanj (simpozijev). Junija 1976 je bil simpozij, katerega osnovni namen je bila osvetlitev znanega dogovora Hitler-Schuschnigg julija 1936 o pomiritvi med obema nemškima državama, o predzgodovini tega dogodka, o njegovem ozadju in posle­ dicah. Referate in diskusijo s tega simpozija objavlja knjiga, o kateri poročamo. Skupaj je v njej objavljeno 14 referatov najvidnejših avstrijskih poznavalcev te problematike, med njimi sta tudi pisca v Zgodovinskem časopisu že ocenjene knjige o Avstriji ter njenih Slovencih (Österreich und seine Slowenen, Wien 1977), Hanns Haas in Karl Stuhlpfarrer. Posebej naj omenimo, da je knjigi dodana razprava k posameznim referatom. Vprašanja, ki jih je simpozij zajel, so bila:"vprašanje Avstrije in konec takratnega sistema kolektivne varnosti, povezano z opozorili na poglede vrste evropskih držav na tedanjo Avstrijo, razpustitev avstrijskih militarističnih oddelkov (Heimwehra), problematika avstrijskega delavskega gibanja, tedanje delovanje nacistične stran­ ke; poseben referat je obravnaval vprašanje »avstrijske« ideologije (»misije«) v času stanovske države, pet referatov pa J e govorilo o gospodarski problematiki, med drugim tudi o penetraciji rajhovskega nemškega kapitala na ozemlje prve avstrijske republike. Za nas so v tem kompleksu obravnavanih vprašanj posebej zanimivi pogledi na vprašanje Male antante ter njenega odnosa do Avstrije in to sočasno z avstrij­ skimi pogledi na sodelovanje s sosedami (torej tudi z Malo antanto). Žal pa je ob objavljenih tekstih opaziti, da avstrijski raziskovalci n e poznajo naše literature, saj bi potem utegnili marsikaj globlje orisati, morebiti pa tudi drugače osvetliti. V zborniku je dalje poučen oris takratnih britanskih pogledov na avstrijsko vpra­ šanje; tu naj na primer povzamemo misel britanskega zunanjega ministra iz leta 1936, po kateri bi bila politična in ekonomska sloga med Malo antanto ter Avstrijo in Madžarsko najboljše zagotovilo za ohranitev miru v srednji Evropi. Ni čuda, da so bili Britanci tega leta zadovoljni s tedanjimi avstrijsko-češkoslovaškimi poga­ janji, pač pa je Foreign Office obžaloval negativno jugoslovansko stališče do teh pogajanj. K povedanemu velja dodati še nekatera bežna opozorila, ki se neposredno do­ tikajo Slovencev in Jugoslavije. Tako na primer izvemo, da so po znanem puču junija 1934 dobivali (sicer ilegalni) nacisti na Koroškem po 30.000 šilingov podpore s strani rajhovskih institucij. Med organizacije, v katerih so (v državnem okviru) v tem času imeli nacisti vodilne položaje, avtorji zbornika prištevajo tudi Deut­ scher Schulverein-Südmark ter nemško telovadno zvezo Turnbund. Poleg teh dveh in podobnih organizacij so v času »ilegalnosti« NSDAP delovale na avstrijskem ozemlju še nekatere izrazito rajhovske organizacije, med katerimi zbornik še po­ sebej omenja »Kärntner Bodenhilfe«, organizacijo, ki je dajala »močno oporo« t i­ stim rajhovskim naseljencem, ki so se v dvajsetih in v začetku tridesetih let na­ selili na Koroško. Organizacija podobnega značaja je bil tudi »Bund der Reichs­ deutschen«, ki je v vsedržavnem merilu štel 10.000 članov. Poučna nadrobnost je opozorilo, da je tretji rajh dal za kreditno podporo »nemštvu zvestih gospodarskih pozicij« v Avstriji kakih 850.000 mark. Iz zbirnega poročila za čas od septembra 1934 do marca 1938 pa izvemo, da je bilo v tem času med koroške naciste razde­ ljeno 1,500.700 šilingov (od 8,226.434 razdeljenih na vsem avstrijskem prostoru). Preglednica kaže, da je bila Koroška po dodeljenih sredstvih na tretjem mestu (za Štajersko z 2,190.800 ter Dunajem z 1,642.785 šilingi), medtem ko so ostale avstrijske dežele dobile znatno manjša sredstva. Omenili bi še en dokument iz sep­ tembra 1936, s katerim je NSDAP zahtevala dodatnih 1,5 milijona mark za krepitev rajhovskih pozicij v Avstriji. V utemeljitvi zahteve po potrebnih devizah tudi be­ remo, da je doslej »dobilo svojo grudo (v Avstriji) skupaj 250 nemško mislečih kmetov ter 216 nemških rajhovskih naseljencev...« (od tega pač velik del prav na slovenskem etničnem prostoru avstrijske Koroške). T o n e Z o r n I r e n a R e u t e r - H e n d r i c h s , Jugoslawische Aussenpolitik 1948—19S8. Köln, Carl Heymanns Verlag KG 1976, XIV + 363 strani. V ne tako daljni preteklosti smo bili Jugoslovani pač vajeni, da so tuji avtorji pri pisanju naše novejše zgodovine upoštevali le tista dela, ki so izšla v svetovnih jezikih. Danes se po'ožaj izboljšuje, tuji zgodovinarji uporabljajo tudi vire in lite­ raturo, ki je izšla v Jugoslaviji. Povojni razvoj Jugoslavije je zanimiv, zato ni„ slučajno, da je vedno več ambicioznih poskusov v tujini, da bi pregledno pred­ stavili našo državo iz različnih aspektov in že zarisali prve sinteze. 3 5 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 Delo Irene Reuter-Hendrichs o jugoslovanski zunanji politiki 1948—1968 je ob­ sežna doktorska disertacija (na univerzi v Hamburgu), v kateri je raziskala na j­ pomembnejše jugoslovansko dnevno časopisje na srbohrvatskem jezikovnem pod­ ročju s posebnim akcentom na »Borbi« in »Politiki«. V ta namen se je študijsko mudila v Beogradu na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo losR 1 ^ а ^ ] Д ј е , п е Г о О П ^ ? а к о г а 2 с 1 е 1 ј е п а n a s l e d e c a 4 obdobja: 1948. leto, 1948—1955, I9i)b—I9bl 1962—1968. Obsežna bibliografija zajema tudi 35 tujih periodik in 237 naslovov del, od katerih jih je 87 izšlo v Jugoslaviji. V prilogi so na str. 343—352 objavljene deklaracije: jugoslovanska deklaracija v OZN (1949), beograjska (1955) i s C v a ï ™ j e ' k Ì b Ì p r a v z a p r a v k a r k l i c a l ° Jugoslovanskega raz- Analiza časopisja kot zgodovinskega vira ima svoje zakonitosti in svoj domet Četudi je avtorica pritegnila zraven še obsežno literaturo, bi morala za kompletno obdelavo imeti na razpolago tudi arhivske vire. Reuterjeva včasih omenja svoie pogovore z nekaterimi vodilnimi jugoslovanskimi politiki, ki jih pa ne identificira " P 2 6 n " o b r a v n a v a n J u izraelske vojne 1967 in invazije na Češko 1968 (str. 241 Problematika je obdelana zelo podrobno, kar minuciozno. Vsako od posamez­ nih štirih obdobij je dosledno obdelano z enim in istim metodološkim pristopom kar tudi zainteresiranega bralca včasih utruja: vedno enaki podnaslovi. Delo bi bi o treba ponovno skrajšati, s tem bi bilo preglednejše, pa tudi ponavljanju bi se ™ l ° J ? ° g O C e ZSa? d e l n ° , l z°g,n i t i- Reuterjeva je svojo dokaj objektivno razčlenitev periodičnega tiska predstavila na teh osnovah: 1. Odnos Jugoslavije do Sovjetske Zveze in drugih socialističnih držav ter odnos do zahoda, težnja po neodvisnosti 2. Jugoslovansko prizadevanje, da se preseže bipolarnost v svetu in doseže dru­ gačne, pravičnejše odnose med državami. 3. Jugoslavija in neuvrščeni, takoime- novani »tretji svet«. Naj omenim nekaj dejstev, kot jih je videla in komentirala avtorica! Poudar­ jala je planirano federacijo balkanskih držav, kakor tudi dejstvo, da se je Jugo- ïïti^I? zmagovalko v drugi svetovni vojni, ki je sama izvedla socialistično пШ^п, ! S izčrpno je opisano prizadevanje za novo obliko mednarodnih po- w Ä Ä T \ ? a к с * : к 5 1 5 * е п с о «z. aktivno in miroljubno koeksistenco. Reuter- E ™ . 1 K u s p e s n o s t jugoslovanske Politike in ob tem osebne zasluge Tita, SP V Ì H T H k beograjski konferenci 1961. leta (str. 191). Iz njene analize časopisja L a h L » n r a r ^ a J 3 , V - t l S k u predstavljena kot enakovreden partner velesil, vorašanT TnIZΙ а о . 5 0 ^ 1 о с а п Ј а v mednarodnih odnosih in pri reševanju spornih vprašanj. Jugoslovansko poročanje z vietnamskih bojišč je najbolj korektno in se v ï ï w ^ T i o d v n o v m a r S k e Prakse tako na zahodu kot na vzhodu: avtorica I £ £ » n a p o h ™ l l l a objektivnost jugoslovanskega časopisja in njegovo dobro infor* v S i V s P t r r e % T m * Z d T > a n , Ì Ì h V takoimenovanem tretjem svetu in na Bližnjem toГ^А;• « ~ l h ^ g ^ ^ a n s k i politični stiki s temi državami so intenzivni т Г Т ' g° s Podarsko sodelovanje z njimi pa občutno zaostaja. Irena Reuter £t™'i 3 ? Jugoslovanski tisk včasih tudi nekritično poudarjal in precenjeval jugoslovansko vlogo m pomembnost, četudi tega ni mogel utemeljiti z gospodarsko b n / o £ S k ° - m O C , J O d r Ž a V e , ( s tr,- 1 0 8 - 1 1 0 i n s t r 202 Л) Obenem pfp S a da j nnf v t Ä V , a ^ krito£a Z U n a n j e p o l i t i k e z a h o d a Povsem upravičena, tako npr. v šestdesetih letih (str. 202). Avtorica tudi v zaključku naloge razčlenjuje na- tefaTSÄst6 n e U V r Š Č e n i h d r ž a v ' k a k o r se kažejo iz pisanja jugoslovanskega M a r j e t a C a m p a ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 2 . 351-372 - 351 NOVE TUJE HISTORIČNE PUBLIKACIJE V OSREDNJIH LJUBLJANSKIH KNJIŽNICAH V LETU 1978 Pregled tuje zgodovinske literature, nabavljene v letu 1978, je sestavljen tako kot v preteklih letih. Knjige so razporejene po tematiki in Р ° Р 0 5 а Р ^ П 1 £ ° r * " £ ? ' kjer so po potrebi uvedene tudi podskupine. Pregled za leto 1978 obsega 464 bibho- g r a S Z a lažje iskanje navajamo abecedni seznam držav, narodov, kontinentov, ki S ° °ZAfrika 33 S — Albanija 14 — Avstrija s Habsburško monarhijo kot celoto 8 — Azija 24 - Bizantinsko cesarstvo 23 - Bližnji in srednji vzhod ter arabske države 26 — Bolgarija 13 — Češkoslovaška 9 — Evropa 3 — Francija 21 - ; Grčija 15 - Indija 29 - Indonezija 30 - Iran 27 - Italija 12 - Jugoslavija 4 - Kitajska 31 - Koroška 6 - Kuba 37 - Latinska Amerika 35 - Madžarska 10 - Mehika 36 - Mongolija 32 — Nemčija 18 — Romunija 11 — Pakistan 28 — Poljska 17 — Po­ možne zgodovinske vede, zgodovinopisje in arhivistika 1 - Skandinavske države 20, Slovenija 5 - Sovjetska zveza 16 - Splošna dela 2 - Španija 22 — Trst Go­ riška in Beneška Slovenija s Furlanijo 7 - Turčija 25 - Velika Britanija 19 - Združene države Amerike 34. . .. ; „ „ „ ; , , — . , ; Bibliografski pregled so sestavili Miloš Rybar za knjige Narodne in univerzi­ tetne knjižnice (NUK), OlgaJanša-Zorn za knjige pedagoškoznanstvene_ enote za zgodovino Filozofske fakultete (FF), Nataša Stergar za knjige biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Mara Menue: za knjige knjižnice Insti­ tuta za narodnostna vprašanja (INV) in Nataša Kandus za knjige Instituta za zgodovino delavskega gibanja (IZDG). Ob sodelovanju Miloša Rybara je bibliogra­ fijo uredila Nataša Stergar. 1. P o m o ž n e z g o d o v i n s k e v e d e , z g o d o v i n o p i s j e , b i b l i o g r a f i j e Bibliografija zgodovinske razstave : London 1915 — Osimo 1975 / [razstavo sta sestavila in uredila Drago Pahor in Pavel Stranj tehnično pa pripravu Franjo Kosovel]. - Trst : Narodna in študijska knjižnica, 1978. - 29 str. 2 4 c m - I n - desetletnica ustanovitve Narodne in študijske knjižnice v Trstu. INV ts Д4Њ1 , SAZU 88907 H — Burmeister, Karl Heinz: Die Gemeindewappen von Vorarlberg. - Sigmaringen : J. Thorbecke, 1975. - 234 str. : ilustr ; 24 era SAZU 88D83 H - Gall, Franz: österreichische Wappenkunde : Handbuch der Wappenwissenschaft - Wien [i td] . : H.BÖchlaus Nachf., 1977. - XIV, 448 str. : ilustr ; 21cm. SAZU 88022 H — Kersche, Peter & Gunhild Kersche: Bibliographie der Literaturen Jugo- slavfens in deutscher Übersetzung 1775 bis 1977. - Wien : Verlag fur Geschieh e und Politik, 1978. - 260 str. ; 24 cm. - (Schriftenreihe des Oster re ichischen^st - und Südosteuropa-Instituts ; 6). IZDG 6285 - Kotvan, Imnch: Inkunabuly so slo- venskimi vztahmi. — Bratislava : Univerzitetna knjižnica, 1974. — 96 str., pn i . , 25cm SAZU 88487 — Österreichisches biographisches Lexikon : 1815—lüDU. 00. Lfg. :' Obernyik - Paget ; 34. Lfg. : Paget - Pechmann von Massen - W i e n : österreichisches Akademie des Wissenschaften, 1977. - Str. 193-288 , 289-384 24 cm. INV B 106 / p / - La quantification en histoire / etudes publiées par G-Kur- gan et Ph. Moureaux. - Bruxelles : Universite, 1973. - 180 str ; 24 cm. FF D1 3823 Piccoli, G. B.: Bibliografija o Molizanskim Hrvatima = Bibliografia sull argo- mento dei Croati del Molise. - Str. 14-18. Iz: Naš jezik = La nostra lingua: glasnik Molizanskih Hrvata = Organo delle «Pro Loco» dei paesi croati del Molise . god. 4 : 1970 : br. 1. - Roma, 1970. - 30 cm, INV C 610 - . П Г „»Р11РЧ • Salmon, Piedre: Histoire et critique. 2. ed. revue et augmentée. — Bruxelles . Editions de l'Université, 1976. — 198 str. ; 24 cm. FF D 3592 — Viikari, Matti: Die Krise der »historischen« Geschichtsshreibung und die Ue- schichtsmethodologie Karl Lamprechts. - Helsinki : Suomalainen Fildeakatemm, 1977. _ 483 str. ; 25 cm. — (Annales Acaden. Scient. Fenicae : Diss. Humanorum Litterarum ; 13). SAZU 80202. 352 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 2. S p l o š n a d e l a . . . . Die Anfänge der Landgemeinde und ihr Wesen. — Stuttgart : J. Thorbecke, I9b4. — 2 knj. — 24cm. — (Vortrage und Forschungen ; 7, 8). SAZU 88582 — Cor- ^ i n U S ' F „ r i e d r l c h : Geistesgeschichte der Frühzeit. — Leiden ; Köln : Brill, 1960— 1967. — 3 zv. ; 24 cm. NUK 268117 — Barzun, Jacques & Henry F. Graff- The mo- dern researcher. — 3. ed. — New York [etc.] : Harcourt brace Jovanovich, 1977 — 378 str. ; 24 cm. FF D 4352 — Bayen, Maurice: Historie des universités. — Paris • лт Г т е т^ universitaires de France, 1973. — 126 str. ; 18 cm. — («Que sais-je»? ; 391)'. •tn Y, A Y ~~ B 1 ° c h . Ernst: Freiheit und Ordnung : Abriss der Sozialutopien • £ £ £ on!,len te^.e.n- -TL R e i n b e k b e i Hamburg : Rowohlt, 1969. — 251 str. ; 19 cm. ta C 3924 — Fitzgibbon, Constantine: Secret Intelligence in the Twentieth Cen- tury. — New York : Stein and Day, 1977. — 350 str. ; 24 cm. IZDG 6154 — Herzog, Hans Henning & Paul Oehlke: Intellektuelle Opposition im autoritären Soziaf- staat. — Neuwied und Berlin : Luchterhand, 1970. — 216 str. ; 19 cm FF C 3925 — Lienm, Antonin J.: The politics of culture. — New York : Grove press, 1973 — lut stT- ! J l cm — Vsebuje: The Socialism that came in from the cold / Jean-Paul Sartre FF C 3912 — Kaplan, Abraham: The new world of philosophy. — New York : Random house 1961. - 346 str. ; 19 cm. FF C 3926 - Kocka, Jürgen: Sozialge- scnichte : Begriff — Entwicklung - Probleme, — Göttingen : Vandenhoeek & Ru- precht, 1977. — 173 str. ; 20 cm. — (Kleine Vandenhoeck-Reihe ; 1434). IZDG 6211 — Moore Barrington: Soziale Ursprünge von Diktatur und Demokratie. — Frank- furt am Main : Suhrkamp, 1974. — 635 str. ; 18 cm. FF B 881 — Samhaber, Ernst: Lrescnichte der Entdeckungsreisen : die grossen Fahrten ins Unbekannte. — Mün- MTIS- ; , ™ « h : Ì 5 n a u r N a c h f - [ 1 9 7 5 ] - - 4 6 3 s t r - 2 0 s t r - Prü- : 135 ilustr. ; 22cm. NUK 259353 — Stray er, Joseph R. & Hans W. Gatzke & E. Harris Harbison- The maÒoo fam ™ c l v i l i z a t ion . — New York [etc.] : Harcourt brace Jovanovich, 1974. — 838 str. ; 27 cm. FF D 4321 — Seton-Watson, Hugh: Nations and States : an En- quiry into the Origins of Nations and the Politics of Nationalism. — London : Methuen, cop. 1977. — XV, 563 str. ; 24 cm. IZDG 6153. Atlasi: F r i t , A p ^ ^ U r Gesdiichte des steirischen Bauerntums / wissenschaftliche Leitung Pfpr« .h? i kartographische Bearbeitung Manfred Straka ; Redaktion Gerhard Pterschy — Graz : Akademische Druck-u. Verlagsanstalt, 1976. — 53 str., zvd • .io cm. — (Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchives ; 8) FF F 159 ~ S K " R Geschichtsatlas / h r s g . von Max Spindler ; red. Gertrud Diepolder. — München : Bayerischer Schulbuch-Verl., 1969. — 168 str., zvd. ; 34 cm. FF F 25s! Cerkvena zgodovina: K W 3 " 1 Ä : 7 h e Eastern Ortodox Church. - Garden City : Doubleday & co., 1963. — VI, 230 str. ; 19 cm. SAZU 90612 — Clasen, Claus-Peter- AnabantUm • n social history 1525-1628 : Switzerland, Austria, Moravia south a n d ^ e S Ger- Ä ~ Ithaca and London : Cornell university press, 1972. — 524 str. ; 24cm. i ! . Ä - ^ Q T ? ' J 0 S V D e u t s S h e Zisterzienserkunst. - Köln ; Wien : Böhlau rntncv* I . ' ~ S t r - : l l u S t r " ; 2 4 c m - N U K 2 6 8 4 0 5 - Hauzinski, Jerzy: Muzul- ? ^ м Sieo,«a a s a s , y n o w w europejskim pUmiennictwie wieków šrednich. - Poznan *Jrć hl J ~„A о л ^ т , ; Л 5 с т - ~ ( P r a c e wydziaiu filozoficzno-historycznego : f / n M a / - ' 4 i - S ^ Z U 4 2 2 6 5 / 7 4 H - Hellmund, Dietrich: Geschichte der Zeu- Z e u e Ì f O T T m ( : m - d e n Z ! l t K V , O n Ì 8 7 0 u . b i s 1 9 2 0 : ) - M i t e i n e m Anhang: Geschichte der 8 М Ш Г Ä f l n I E î e u t s c h l a n d <:bis 1970:). Hamburg, (t. Lüdke) 1972. (337) str. 80 NUK 245089 — Johansen, Arne Odd: De norske cistercienserklostre 1146—1264 • sett i europeisk sammenheng. - Oslo [etc.] : Universitetsforlaget, 1977. - 96 str. '• f c m , - ( S k " " e / u t g i « av Det Norske Videnskaps-Akademie i Oslo : II ; N. s. aus d P ^ R i t ^ " V ' J 3 7 1 ? T - K r e S t e n ' ° t t o : E i n e Sammlung von Konzilsakten aus dem Besitze des Kardmals Isidoros von Kiev. — Wien : Verlag der Österreichi- ? p c e ï Akademie der Wissenschaften, 1976. - 126 str., pril. ; 30 c a _ (SenkschrYf.- K ^ d l 1 r R AZ' A 4 k a d D d e r W i s s - : P h i l»soph. histor. Kl. ; 123). SAZU II 6546/123 - h a ^ 1Q?7 9fiïe» 0 g U , m Ì e n : Geschichte, Kunst, Kultur. - Stuttgart : Urach- Snd S ladt i " n " H ï l » W 1UStT\l 3}?Ч S A Z U П Т 8 7 4 5 7 - M ä h l > A n g e l i k a : Kirche Mahl 1Q74 ^ a 1 fi l m 1 T 4 - J a h r h u n d e r t : Inaugural-Dissertation . . . Berlin : W H I ' 1~* v2 ^ i l 2\Cm- ^ U K 2 9 1 3 9 8 - Moskalenko, Aleksej Trofinovič: Ideo- Ж ? Qd7TT on^of h r A s t l a _ n - s k l h sekt. - Novosibirsk : Nauka, 1978. - 413 str. ; H Ì ^ T 7- V °-58,4 ~ Newhausler, Johann: Kreuz und Hakenkreuz : der Kampf des Nationalsozialismus gegen die katholische Kirche und der kirchliche Wider- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 353 stand. — München : Katholische Kirche Bayerns, 1946. — 384, 440 str. : ilustr. ; 24 cm. NUK 274365 — Stadt und Kirche im 16. Jahrhundert . — Gütersloher : Gü­ tersloher-Verlagshaus Gerd Moh, 1978. — 191 str. ; 23 cm. — (Schriften des Verei­ nes für Reformationsgeschichte ; 190). SAZU 67575/190 H. Gospodarska zgodovina: Born, Karl Erich: Geld und Banken im 19. und 20. Jahrhundert . — Stuttgart : Alfred Kröner Verlag, cop. 1977. — 663 str. ; 18 cm. — (Kröners Taschenausgabe ; 428). IZDG 6188 — Europäische Wirtschaftsgeschichte / hrgb. von Carlo M. Cipolla ; deutsche Ausgabe hrgb. von K. Borchardt. — Stuttgart ; New York : Fischer, 1976—1978. — 25 cm. — Vol.:l : M. Helslter — 1978. — Vol.: 3 : Die Industrielle Revolution. — 1976. — 418 str. — Vol.: 4 : Die Entwicklung der industriellen Ge­ sellschaften. — 1977. — 554 str. F F D 4018 — Faktor, Genrih Ljudvigovič : Zapad- naja Evropa : agrarno-promyslennyj kompleks i derevnja. — Moskva : Nauka, 1977. — 277 str. ; 20 cm. SAZU 88205 — Grosse Landwirte / hrsg. von Günther Franz, Heinz Haushof er. — Frankfurt a. M. : DLG- Verlag, 1970. — XII, 435 str. : ilustr. ; 24 cm. IZDG 6152 — Haensch, Günther & Gisela Haberkamp de Anton: Wörterbuch der Landwirtschaft = Dictionary of Agriculture = Dictionnaire Agri­ cole = Diccionario de Agriculture = Sel' skohozjajstvennij slovar'. — 4. bearb. und. erw. Aufl. — München [etc.] : BLV Verlagsgesellschaft [etc.], cop. 1975. — XXIV, 999 str. ; 23 cm. IZDG prir. — Ideengeschichte der Agrarwirtschaft und Agrarpolitik im deutschen Sprachgebiet. — München [etc.] : BLV Verlagsgesell­ schaft, 1958 — Bde. ; 25 cm. 1. Frauendorfer, Sigmund von: Von den Anfängen bis zum Ersten Weltkrieg. — 2. Aufl. — 1963. 2. Haushofer, Heinz: Vom Ersten Welt­ krieg bis zur Gegenwart. — 1958. IZDG 6146 — Léon, Paul: Histoire économique et sociale du monde. — Paris : A. Colin, 1977. — 24 cm. SAZU 90890/1, 5, 6 — Tits- Dieuaide, Marie-Jeanne: La formation des prix céréaliers en Brabant et en Fland­ re au XV e siècle. — Bruxelles : Université, 1975. — 406 str. ; 22 cm. FF C 3907. Delavsko gibanje: Anpassung oder Widerstand? : Gewerkschaften im autoritären Staat / hrgb. von Sven Gustav Papcke. — Frankfurt am Main ; Hamburg : Fischer Bucherei, 1969. — 152 str. ; 19 cm. FF B 337 — Birchall, lan H.: Workers against the monolith : the Communist parties since 1943. — London : Pluto press, 1974. — 256 str. ; 20 cm. FF C 3923 — Grebing, Helga: Der Revisionismus : von Bernstein bis zum »Praeger Frühling«. — München : Beck, cop. 1977. — 281 str. ; 23 cm. — (Beck'sche Elementarbücher). IZDG 6196 — Halévy, Élie: Histoire du socialisme européen : rédigée d'après des notes de cours par un groupe d'amis et d'élèves d'Élie Halévy. — Nouv. éd. revue et corr. — [Paris] : Gallimard, 1974. — 408 str. ; 18 cm. — (Idées ; 302). NUK F 9 HAL — Herre, Günther: Verelendung und Proletariat bei Karl Marx : Entstehung einer Theorie und ihre Quellen. — Düsseldorf : Droste, cop. 1973. — 200 str. ; 21cm. — (Tübingen Schriften zur Sozial-und Zeitgeschichte ; 2). IZDG 6195 — Hirsch, Helmut: Der »Fabier« Eduard Bernstein : zur Entwicklungs- geschichte des evolutionären Sozialismus. — Berlin ; Bonn—Bad Godesberg : Dietz, cop. 1977. — 159 str. ; 20 cm. — (Internationale" Bibliothek ; 104). IZDG 5350 — Internationale Tagung der Historiker der Arbeiterbewegung (»XL Linzer Konfe- renz« 1975). Linz, 9. bis 13. September 1975 : Einheits-und Volksfrontpolitik 1935— 1939. : Klassenkampf und nationale Frage zur Zeit der II. Internationale. — Wien : Europaverlag, 1978. — (Geschichte der Arbeiterbewegung = ITH-Tagungsberichte ; 10). IZDG 4458 — Kool, Frits & Erwin Oberländer: Arbeiterdemokratie oder Parteidiktatur / eingeleitet von Oskar Anweiler. — München : Deutscher Tasschen- buch Verl., 1972. — 18 cm. — (Dokumente der Weltrevolution ; 2). — Bde 1 : Opposition innerhalb der Partei ; 2 : Kronstadt. FF B 904 — Kommunisty Zapad noj Evropy v borbe za edinyj front proletariata 1920 — 192 3 gg. — Moskva : Na- uka, 1977. — 342 str. ;; 21 cm. SAZU 88812 — Kongress-Protokolle der Zweiten In- ternationale. — Glashütten im Taunus : Auvermann, 1975—1976. — 2 zv. ; 23 cm. — Nespremenjen ponatis. Izv. izd.: Nürnberg [etc.] : Wörlein & Cop. [etc.], 1890— 1912. NUK 274316 — Meyer, Thomas: Bernsteins konstruktiver Sozialismus : Edu- ard Bernsteins Beitrag zur Theorie des Sozialismus. — Berlin ; Bonn—Bad Godes- berg, cop. 1977. — XIII, 445 str. ; 20 cm. — (Internationale Bibliothek ; 105). IZDG 5350 — Rabočij klass i stroitel'stvò socializma v stranah Central'noj i Jugo-Vostoč- noj Evropy. — Moskva : Nauka, 1977. — 382 str. ; 23 cm. SAZU 89129 — Schock, Eva Cornelia: Arbeitslosigkeit und Rationalisierung : die Lage der Arbeiter und die kommunistische Gewerkschaftspolitik 1920—28. — Frankfurt ; New York : Campus, 1977. — 280 str. ; 19 cm. — (Studium : Sozialgeschichte ; 537). IZDG 6226 354 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 — Wolf, Dieter: Doriot : du communisme à la collaboration / trad, par Georgette Chatenet. — Paris : Fayard, cop. 1968. — 481 str. ; 23 cm. — (Les grandes études contemporaines). — Prevod dela: Die Doriot Bewegung. IZDG 6171. ï E v r o p a Deutsch-Rumänisches Colloquium junger Historiker, Kulturhistoriker und Zeitgeschichtier : 1. Teil Juni 1972 in der BR Deutschland, 2. Teil Dezember 1973 in. der SB Rumänien. — München : Südosteuropa-Gesellschaft, 1974 — 150 str • 24 cm. — (Südosteuropa-Studien ; 22). NUK 158967 — 22 — Studien zu den An- fangen der europaischen Städtewesens. — Sigmaringen : J. Thorbecke, 1975 — 553 str. ; 24 cm. — (Vortrage und Forschungen ; 4). SAZU 88582/4. Vzhodna in jugovzhodna Evropa: Iz Istorii narodno-demokratičeskih i socialističeskih revoljucij v stranah Cen- Јлг£?Ј 1 Jugo-Vostocnoj Evropy. — Moskva : Nauka, 1977. — 388 str., ; 21 cm SAZU 88805 — Polonsky, Antony: The little dictators : the history of Eastern Euro­ pe since 1918. — London ; Boston : Routled'ge & Kegan, 1975. — 212 str. • zvd • 22cm. NUK 259838 — Studies in East European social history / edited by Keith Hitchms. — Leiden : Brill, 1977. — 25 cm. — (Studien zur Geschichte Osteuropas ; 21) Vol. 1. — 191 str. F F D 4434/21 ; IZDG 6189. Slovani: Bach Herbert & Sigrid Dušek: Slawen in Thüringen : Geschichte, Kultur und Anthropologie im 10. bis 12. Jahrhundert : nach den Ausgrabungen bei Espenfeld. - Weimar : Bohlaus Nachf., 1971. - 265 str., XLVII str. pril., f. pril. : ilustr. ; t o ^ m ' ™ (XeTE ^ n o i o C c ^ n g e n d e s Museums für Ur- und Frühgeschichte Thürin- g i i-2)- ^ U ^ - n 2 7 2 5 0 0 ~ 2 — Études historiques / red. en chef: Zv. Todorova ^TTT?mea : A c a d e n \ l e bulgare des sciences, 196 — 19. — 25 cm. — 8 : A l'occasion du 7Л * C??ÂT£S international des etudes slaves Zagreb—Ljubljana, 1978. — 1978. — 443 str. IZDG 3922 - Hösch, Edgar: Die Kultur der Ostslaven. - Wiesbaden : f t h ^ i o n , 1977. - 3 6 3 str.;: ilustr. ; 29cm. - (Handbuch der Kulturgeschichte ; c-h ** ^ „b5° T K u l u n d z i c . , Zvonimir: Gutenberg und sein Werk im slawischen r^lnvT G " t e n , b e r g i.njegovo djelo na Slavenskom jugu. — Mainz : Verlag der Gutenberg-Gesellschaft, 1973. - 36 str. : ilustr. ; 24 cm. NUK b 269905 - Slavjane i Zapad : sbormk statej k 70-letiju I. F. Belzy / [otvetstvennyj redaktor B. A. Rybakov ]. — Moskva : »Nauka«, 1975. - 281 str. : ilustr. ; 23 cm. NUK 260109 - „l^fo"™ V e P°hu feodalizma : k stoletiju akademika V. I. Picety. - Moskva : Na- ì w è i m f n ^ n f» Qi : l l U S t r ' I 2 Ì c m - S A . Z U 9 0 8 2 2 - Waldmüller, Lothar: Die ersten Begegnungen der Slawen mit dem Christentum und den christlichen Völkern vom Z*r*JL li Ü- ^ U n ™ r t : % Slawen zwischen Byzanz und Abendland. - Am- n S T 5 1 ) H N U r 2 8 S r 5 f V ' 7 1 2 S t r - : 2 2 c m - - Enzyklopädie der Byzanti- Balkan: P d i t ^ t r ° F I i U B g ^ i a n documents relating to the Macedonian struggle 1896-1912 / S r . м ™ F - R - f r i d g e . - Thessaloniki : Institute for Balkan studies, 1976. - 527 н™'- ^ ~ . } I n s t i t u t e for Balkan studies ; 149). NUK II 261262 — 149 — Make­ donija : sbornik ot dokumenti i materiali. — Sofija : Izdatelstvo na B'lgarskata t i t ? - 1 * n i n , l U k i t ^ 1 9 7 8 - - 8 2 2 s t r - ! 25 cm. SAZU 90726 H - Os^obodltel'nye, dvizenija na Balkanah. - Moskva : Nauka, 1978. - 326 str. : ilustr. ; 22 cm. - (Bal- b r a n ^ h n r e l ° V a m j * - \ 3 ) - S A Z U 9 0 8 5 ° / 3 - Todorova, Marija Nikolaeva : Pod- brani izbori za i s tor ia ta na balkanskite narodi XV—XIX vek. - Sofija • Nauka i izkustvo, 1977. — 458 str. ; 22 cm. SAZU 88405 H. J " Prazgodovina in antika: «•hi ^ " w L U " " ^ 1 , ^ U C Ì a n a : T e s i i p o t e s i e considerazioni sull'origine degli Etru- ч т "vvTTVf Verband der wissenschaftlichen Gesellschaft Österreichs, 1974. - чп ruîl À } T " ^i (Dissertationen der Universität Graz ; 30). NUK 237766 - а п Г о г в а п Г ^ н ™ : лГг e Seleucid Colonies : Studies in Founding Administration and Organization — Wiesbaden : F.Steiner, 1978. — XIV, 95 str ; 24cm. - (Hi- AnTcfae RZn^ChnrîfnT ; 3 0 ) , - „ ^ A Z U 2 4 9 5 1 / 3 0 H - D e R o s s i > Giovanni Maria: Apiolae. - Roma : De Luca, 1970. - 159 str., [1] f. Zvd. : ilustr. ; 35 cm. - (Forma ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 355 Italie : Regio I ; 9). NUK II 263066 — 1/9 — Deichmann, Friedrich Wilhelm & U. Peschlow : Zwei spätantike Ruinenstätten in Nordmesopotamien. — München : Verlag der Bayerischen Akademie der Wissenschaften, 1977. — 63 str., pril. ; 21 cm. — (Sitzungsberichte der Bayer. Akad. d. Wiss. : Philosoph, histror. Kl. ; 2). SAZU 5623/1977, 2) — Drake, H.A.: In Praise of Constantine : A Historical Study and New Translation of Eusebius Tricennial Orations. — Berkley [itd.] : University of California Press, 1976. — (University of California Publications : Classical Stu­ dies ; 15). SAZU 45526/15 — Goffart, Walter: Caput and colonate : towards a hi­ story of late Roman taxation. — Toronto and Buffalo : University of Toronto, 1974. — 165 str. ; 24cm. — (Phoenix ; 12). FF D 2683 — Kolesnïckij, Nikolaj Filippovič : »Svjaščennaja rimskaja imperija« : pritjazanija i dejstvitel'nost. — Moskva : Na­ uka 1977 — 197 str. ; 21 cm. SAZU 88666 — Mazzarino, Santo: Antico, tardoantico ed èra constantiniana. — Città di Castello : Dedalo libri, 1974. — 22 cm. — (Storia e civiltà • 13) — Voi 1 : 1974. — 473 str. FF C 3383 — Niçois, John: Vespasian and the Partes Flavianae. — Wiesbaden : F.Steiner, 1978. — 180 str. ; 24cm. — (Hi- storia: Einzelschriften ; 28). SAZU 24951/28 — Novoe v arheologu : sbormk statej, posvjascennyj 70-letiju Artemi j a Vladimir oviča Arcihovskogo / pod redakciej V. L. Janina. — Moskva : Universitet, 1972. — 326 str., 1 pril. : ilustr. ; 27 cm. — Cir. NUK II 261275 — Die Römer an Rhein und Donau : zur politischen, wirtschaftlichen und sozialen Entwicklung in den römischen Provinzen an Rhein, Mosel und oberer Donau im 3. und 4. Jahrundert / Autorenkollektiv unter Leitung von Ro- gobert Günther und Helga Köpstein. — 2. unveränd. Aufl. — Wien ; Köln ; Graz : Hermann Böhlaus Nachf., 1978. — 517 str. ; 24 cm. — (Veröffentlichungen des Zen­ tralinstituts für alte Geschichte und Archeologie der Akademie der Wissenschaften der DDR -3) FF D 223 — Ruoff-Wäänänen Eeva : Studies on the Italian Fora. — Wiesbaden : F. Steiner Verl., 1978. — 81 str. ; 24 cm. (Historie : Einzelschriften ; 32). SAZU 24951/32 H — Timpe, Dieter: Arminius-Studien. — Heidelberg : Winter, 1970. — 146 str ; 24 cm. — (Bibliothek der klassischen Altertumswissenschaften : neue Folge ; Reihe 2, 34). NUK 266359 — 2/34 — Utčenko, Sergej L'vovič : Pohtičeskie učenija drevnogo Rima III-I vv. do n. e. — Moskva : Nauka, 1977. — 255 str. ; 21 cm. SAZU 88803 — Wilamowitz-Moellendorf, Ulrich von: Der Glaube der Hellenen. — 4. unveränderte Aufl. — Darmstadt : Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1973. — 2 zv. ; 20 cm. NUK 285471. Srednji vek: Die Alpen in der uropäischen Geschichte des Mittelalters : Richenau-Vorträge 1961—1962 — Sigmaringen : J. Thorbecke, 1976. — (Vorträge und Forschungen ; 10). SAZU 88582 H — Brooke, Christoper : Europe in the Central Middle Ages 962—1154. — London : Longmans, 1964. — XVI, 403 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 89149 — Gorod v Severo-Vostočnoj Evrope v novoe i novejšee vremja (XV — seredina XX veka). — Tallin : Akademija nauk Estonskoj SSR, 1978. — 91 str. ; 20 cm. SAZU 89674 — The Great medieval civilizations / by Gaston W i e t . . . [et al.] ; translated from the French. — London : Allen and Unwin, 1975. — 2 zv. ([XXXI], 1082 str., 63 str pril.) : ilustr. ; 24 cm. — (History of mankind : cultural and scientific deve­ lopment ; 3). NUK 275321 — 3 — Diesner, Hans 'Joachim: Westgotische und Lango- bardische Gefolgschaften und Untertaneverbände. — Berlin : Akademie vorlag, 1978 — 32 str. : ilustr. ; 22 cm. — (Berichte über die Verhandlungen d. Sachs. Akad. Wiss. : Philolog.-histór. Kl. ; 120/2). SAZU 11382/120, 2 — Steitz, Walter: Feudal­ wesen und Staatssteuersystem. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 19/b . 25 cm. — (Studien zu Naturwissenschaft, Technik und Wirtschaft im Neunzehnten Jahrhundert ; 7) 1. Die Realbesteuerung der Landwirtschaft in den suddeutschen Staaten im 19. Jahrhundert , — IZDG 6131 — Studien zum mittelalterlichen Lehens­ wesen. — Sigmaringen : J. Thorbecke, 1972. — 258 str. ; 24 cm. — (Vortrage und Forschungen ; 5). SAZU 88582/5 H — Untersuchungen zur gesellschaftlichen btruK- tur der mittelalterlichen Städte in Europa. — Sigmaringen : J. Thorbecke, 19 M. 427 str. ; 24 cm. — (Vorträge und Forschungen ; 11). SAZU 88582/11 H. 16. do 18. stoletje: Aus der Geschichte der ostmitteleuropäischen Bauernbewegung im }6-—^ Jahrhundert / hrsg. von Gusztâv Heckenast. — Budapest : Akadémiai Kiado, 19 u . — 535 str. ; 25 cm. F F D 4809 ; SAZU 91114 H — Gershoy, Léo: L'Europe des prin­ ces éclairés 1763—1789 / trad, de l'anglais par José Fleury ; préface de Denis «îcnet. — Paris : Fayard, 1966. — 295 str. ; 22 cm. — (L'histoire sans frontières). N U M 9 CER — Weis, Eberhard; Der Durchbruch des Bürgertums : 1776—1847. — *T*£* fürt am Main [etc.] : Propyläen Verl., 1978. — 538 str. : ilustr. ; 28 cm. — irru- pyläen Geschichte Europas ; 4). FF E 696. 356 NOVE ТШЕ PUBLIKACIJE V LETU 1978 19. in 20. stoletje do 1918: 1*71 Wl?QiaQng ^ O s t e n « i narodnay Central'noj, Vostočnoj i Jugo-Vostočnoj Evropy 1871-1918. - Moskva : Nauka, 1977. - 316 str. ; 23 cm. SAZU 88250 - History of the world economy in the twentieth century / ed. Wolfram Fischer. - London : Allen Lane, 1973-1977. - 23 cm. - Vol. 2 : The first world war : 1914—1918 / Gerd n a r d £ C « ^ 1 9 7 7 Л ~ 3 , 2 ,L s t r - V o h 3 : F r o m Versailles to Wall Street : 1919-1929 /. rZlf b A £ C r , ? , \ ~ 1 9 7 r ~Л12 s t r - V o L 4 : T h e w o r l d i n depression : 1929-1939 / ^ A 4 ? - / K ï ï d l e b 4 e i ; g A r - ~ , т \ ^ Ш S t r - V o L 5 : W a r > economy and society : u^T- m / Ä f™??u 7-K197,7- " J 9 5 s ^ ^ C 3 9 2 8 ~ T h e Nineteenth cen- X У ,1111~}™? L E d / o t e d b y C h a r l e s Morazé. London : Allen & Unwin, 1976. - Z VV (J ] ' 1 3 ? 4 s t r - 7 2 s t r - p n l ) ; 2 4 c m - — (History of mankind : cultural and scientific development ; 5). NUK 275321 - 5 - Schieder, Theodor: Staatensystem a s Vormacht der Welt : 1848-1918. - Frankfurt am Main [etc.] : Propyläen Ver™ fiQR rVrTn ? N i o " ÜvStTi ' 2 8 c m - - (Propyläen Geschichte Europas ; 5). FF E 696 IZDG II 542 - Taylor, A. J. P.: From Sarajevo to Potsdam. - London : Har- LToni^riT^c^5- -2lekstr-: 21cm- - (History of European civili- Od 1918 dalje: Carsten Francis L.: Revolution in Mitteleuropa 1918—1919. — Köln • Kiepen- Uulyt Ri tsch cop. 1973. - 334 str. ; 23 cm. - (Studien-Bibliothek) IZDG 6151 ^r>iQ79 Ло В *У а с > Jacques: Histoire du Front populaire. - [Paris] : Fayard, H Ì ™ ТГ •2 т W 3 c m - ~ ( L e s S o n d e s études contemporaines). IZDG 6172 — к Л 1 ! ' J fV u H D e r erzwungene Krieg : die Ursachen und Urheber des 2..Welt- „ л н н г . к п ? m M a n u s k r i p t aus dem Englischen übersetzt von M.E.Narjes und H. Grabert] ; [Kartenzeichnungen von Konrad Guide ; Abbildungen von Beck U u J t r 2 3 г т " * 9 > Ä ~ E h i n g e n : Grabert-Verlag, ' l974. - 931 ste° prüf : geschiente П ' т к А " 1 ^ i T - - ^ - I n S t i t U t f f Ü r d e u t s c h e Nachkriegs-gescnicnte 1). NUK 267970 — 1 — Istorija fašizma v Zapadnoj Evrope. — Moskva • Nauka, 1978. - 612 str. ; 22 cm. SAZU 90845 - Das Jahr 1941 in der europäischen ? Ä : hT,° 21 Г Ч е d e r ?**%& d n C o l l e S i u m Carolinum in W e ü S a S am T^gernsee K ?Q79 2 L , ^ ° V t e m b T ? r / 9 7 1 ^ h r s g - v o n K a r l B o s L - München ; Wien : Olden- N a r i ' Ä TJV c, t r- П « . Љ p n L ; . 2 4 c m - I Z D G 6 2 7 7 - Kamenetsky, Ihor: Secret r « i ? J , * ?т E a s t e .™ Europe : a Study of lebensraum Policies. - New Haven • S t e r a s i U Izžr S 6 y p8 P r e S S i - [ C H P - 1 9 Ì 1 ] , f - D 2 6 3 c S t r - : 2 1 c m " - ( S c h o l a r ' s V™**1 h ™ . » • v J 2 8 Г L l n d n e r ' R o l f B.: Supranationale Integrationsbestre- О п е г ? 9 7 2 ^ П ^ / 9 , 4 8 7 4 ^ 1 9 6 8 ^ ^ A u g u r a l - D i s s e r t a t i o n . . . - B e r t o : of WorH w f r T r ' T [ 2 1 ] / t r - : Д 1 с т - N U K 286696 - Mayer, S. L.: Pictoral History 87738 s y h Y J J ; . ^ L o n , d 0 n ^ O c t O p u S ' 1 9 7 6 - - 1 2 8 s t r " : i l u s t r . ; З З с т . SAZU II F r a n k e r a M ^ ' T ^ o ^ S t a a t e n s y s t e m als Vormacht der Welt 1848-1918. - £ > X 4 V ; - , M i n ; W l e n : o s t e i n GmbH : Propyläen Verlag, cop. 1977 - FF Ä ? v K £ k 2 t C m - - ( Р г о Р У ! а е п Geschichte Europas ; 5). IZDG II 542 ; V o s t o č n n i ^ ^ k 4 ° \ 4 a b , r l r e X ? 1 J u c i i 4 0 " h g ° d o v v s t r a n a h Ćentarl'noj i Jugo- ^ г п ? с к Ј Н п ^ Т У « , Т ^ 0 б к У а Ј ^ 3 ' 1 9 7 7 - - 5 4 1 s t r - ! 2 3 c m - SAZU 88840 - -^^.^ÄfZSlÄzS'ffeTSIL - New York : Time Life Books> 1976- 4. J u g o s l a v i j a Bou lde e r S P a l E^ t V Ì Fn^ n 0 r МШГау; L J u d e v i t ° a j and the illyrian movement. - m ^ ms УтГ^Г*ЧиаГ^17 '' N e ™ Y o r k & L ° n d o n : Columbia university 3941/XII i J E ; »• l t r - J o 3 c ? / - ( E a s t European monographs ; 12). FF C C h i ü i e Ä n ^ h a K d t R : Yugoslav Economic Development and Political - New York w S f between Economic Managers and Policy-Making Elites. 9 4 ™ m ' Washington ; London : Praeger Publishers, 1975. — X, 133 str • Т7ПГ fi^fi ml? jSPuQlfì f u d n i e s i n international economies and development)' o??he BosnTan ch^roh n ^ ^ ^ B^snian c h u r c h : a n e w interpretation : a sLdy centur iS - B o S d J r ^ F * ! ^ P l a C e l n S t a t e a n d s o c i e t y f r o m t h e 1 3 t h t o the 15th unWers i tv^resTlQvV M r E ^ 7 ° P f a n quarterly ; New York & London : Columbia FF Г таи/v H J K ' 7 ^ 4 4 7 s t r - : 2 3 c m - - ( E a s t European monographs ; 10). ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 2 357 Clio Press, 1977. — XVI, 194 str. ; 22 cm. SAZU 88681 PB — Jugoslawien / hrsg. von Klaus-Detlev Grothusen. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, cop. 1975. — 566 str. ; 25 cm + zemljevid. — (Südosteuropa-Handbuch ; 1). IZDG 6232 — Jur'eva, I . . . A.: Narodno-osvoboditel'naja vojna v Jugoslava 1941—1945 gg. : anno- tirovannyj ukazatel' l iteratury. — Moskva : Vsesojuznaja gosudarstvennaja biblio­ teka inostrannoj literatury, 1976. — IV, 288 str. ; 20 cm. — Cir. NUK 285049 — Nord, Lars: Nonalignment and Socialism : Yugoslav Foreign Policy in Theory and Prac­ tice. — Stockholm : Rabén & Sjögren, cop. 1974. — [X], 306 str. ; 22 cm. — (Publi­ cations of the Political Science Assotiation in Upssala ; 69). IZDG 6143 — Petro- vich, Michael Boro: A history of modern Serbia : 1804—1918. — New York ; Lon­ don : Harcourt Brace Jovanovich, 1976. — 2 vol. (731 str. tek. pag.) ; 24 cm. FF D 4124 — Petrovich, Michael Boro: Yugoslavia : a Bibliographic Guide. — Washing­ ton : Library of Congress, 1974. — XIII, 270 str. ; 26 cm. SAZU 90370 — Remak, Joachim: Sarajevo : the story of a political murder. — New York : Criterion books, 1959. — XV, 301 str., pril. : 1 zvd ; 22 cm. NUK 291564 — Reuter-Hendrichs, Irena: Jugoslawische Aussenpolitik 1948—1969 : Aussenpolitische Grundsätze und inter­ nationale Ordnungsvorstellungen. — Köln etc. : Heymanns, 1976. — XIV, 363 str. ; 21cm. — (Studien zur Politik ; 1). IZDG 6235 — Vrančić, Vjekoslav: Hochverrat : die zweite italienische Armee im kroatischen Küstengebiet / vorwort Matija Ko- vačić. — Zagreb, 1943 (t. Merkantile). — 121 str. : ilustr. ; 19 cm. IZDG 6126 — Würthle, Friedrich: Die Spur führt nach Belgrad : die Hintergründe des Dramas von Sarajevo 1914. — Wien [etc.] : Molden, 1975. — 352 str. : 33 slik, zvd., faks. ; 22 cm. NUK 267966. 5. S l o v e n i j a Elze, Theodor: Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain : Tü­ bingen 1877. — München : Trofenik, 1977. — 142 str., 7 str. pril., zvd. ; 23 cm. — (Geschichte Kultur und Geisteswelt der Slowenen ; 14). FF D 3756 ; SAZU 50993/14 — Lacaze, André: Le tunnel. — Paris : Julliard, 1978. — 534 str. ; 23 cm. IZDG 6178 — Moodie, A. E.: Slovenia ah Area of Strain. — London, 1943 (Plaistow : The Curwen Press). — 23 str. : ilustr. ; 22 cm. — (Yugoslav Documents ; 4). IZDG 6111 — Rogel, Carole: The Slovenes and yugoslavism 1890—1914. — Boulder : East European qarterly ; New York : Columbia university press, 1977. — 167 str. ; 23 cm. — (East Europeanmonographs ; 24). F F C 3941/XXIV., IZDG 6302 — Sotrif- fer, Kristian: Slowenien : Geschichte, Kultur und Landschaft. — Linz : Oberöster­ reichischer Landesverlag, 1973. — 164 str. : ilustr. ; 25 cm. NUK 267747 — Susel, Rudolph Matt: The Slovenes and Yugoslavia : the political relationship, 1918—1929. — Ann Arbor, Michigan : Susel, 1974 (Ann Arbor, Michigan : University Micro­ films). — XIII, 329 f. ; 22 cm. — Faks. izd. Izv. izd. Bloomington, Indiana, 1973. — Kserografirano. NUK 259326. 6. K o r o š k a Dinklage, Karl: Geschichte der Kärntner Arbeiterschaft / herausgegeben von der Kammer für Arbeiter und Angestellte für Kärnten. — Klagenfurt : Johannes Heyn, 1976. — 392 str. : 285 ilustr. ; 31 cm. INV C 613 — Dinklage, Karl: Geschichte der Kärntner Landwirtschaft: Kärntens Landwirtschaft zwischen Technik und Markt / Konrad Erker. Bäuerliche Volkskunde Kärntens / Helmut Prasch. Volks­ tracht, Volkstanz in Kärnten / Franz Koschier. — Klagenfurt 2 Heyn, 1966. — 674 Str., pril. : 848 ilustr. ; 30 cm. — Sprednji naslov: Geschichte der Kärntner Landwirtschaft und bäuerliche Volkskunde Kärntens. NUK II 263195 — 25 [Funl- undzwanzig] Jahre Kärntner Wirtschaftsgeschichte : 1951—1976 : 125 Jahre H ? n " delskammer Kärnten / herausgegeben von der Kammer der gewerblichen Wirt­ schaft für Kärnten. — 2. um den Statistischen Angang erweiterte Aufl. — Klagen­ furt : Johannes Heyn, 1976. — 255 str. : ilustr. ; 30 cm. INV C 614 — Jaksch, Au­ gust: Geschichte Kärntens bis 1335. — Klagenfurt : Kleinmaye, 1928—1929. — 2 zv. ; 25 cm. NUK 267737 — Die Kärntner Presse und die Bomben : die Berichterstat­ tung der Tageszeitungen Kärntner Tageszeitung, Volkszeitung, Kleine Zeitung, zu den Sprengstoffanschlägen : eine Dokumentation / Solidaritätskomitee fur aie Rechte der Minderheiten ; Slovenski informacijski in dokumentacijski center Slowenisches Informations- und Dokumentationszentrum ; [für den Inhalt verant­ wortlich: Peter Wieser]. — Klagenfurt = Celovec : Zentralverband s 1 0 ™ 6 1 ^ ^ Organisationen in Kärnten = Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 197°. 69 str. ; 21 cm. INV B 2996 — Kromer, Claudia: Die Vereinigten Staaten von Ame­ rika und die Frage Kärnten : 1918—1920. — Klagenfurt : Geschichtsverein im 358 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 Kärnten, 1970. — 268 str., : str. pril. : 6 zvd. ; 24 cm. — (Aus Forschung und Kunst ; 7). NUK 228403 — 7 — Polley, Trude: Klagenfurt : vom Zollfeld bis zum Worther See. — Wien ; Hamburg : Zsolnay, cop. 1973. — 327 str. : ilustr. ; 22 cm. — (Eine Stadt erzählt : grosse Reihe ; 6). NUK 253762 — 6 — Sämtlich Slowenen : Versuch einer Dokumentation aus den Akten des Volksgerichtshofes Berlin / [verantwort­ lich Redakteur: Franz Katt ing]. — Klagenfurt = Celovec : Slowenisches Informa- tionszenter = Slovenski informacijski center, 1978. — 85 str. : ilustr. ; 21 cm. INV B 3015 — 1000 [Tausend] Jahre Kärnten : Geschichte — Kultur — Wirtschaft : Zeittafel. — Klagenfurt : Amt der Kärntner Landesregierung : Kammer der ge­ werblichen Wirtschaft für Kärnten : Geschichtsverein für Kärnten, 1977. — 57 str. : ilustr. ; 22x30 cm. — Ovojni naslov. — Brochure zur Sonderschau »1000 Jahre Kärnten — Geschichte — Kultur — Wirtschaft« und »125 Jahre Handelskammer« im Pavillon des Wirtschaftsförderungsinstitutes der Kammer der gewerblichen Wirtschaft für Kärnten. INV B 2982 — Valvasor, Johann Weichard Frhr von: To- pographia archiducatus Carinthiae antiquae & modernae completa = Das ist voll­ komme und gründliche Landbeschreibung dess berühmten Erzherzogthums Kärn­ t e n . . . — Klagenfurt : Heyn, 1975. — 264 F. str. : ilustr. ; 35 cm. — Faksimiliran ponatis. Izvirna izdaja: Nürnberg : W. M. Endters, 1688. FF F 273 — Wutte, Martin- Kärntens Freiheitskampf. — Klagenfurt : Ferd. Kleinmayr, 1922. — VI, 200 str ' • 24 cm + zvd. NUK 267430. 7. T r s t , G o r i š k a i n B e n e š k a S l o v e n i j a s F u r l a n i j o .i- T r ^ 1 " ^ ^ d i T r i e s t e - dell'Istria, dell'Isontino e del Friuli in Spagna / prof, di Vittorio Viđali ; red Bruno Steffe ; a cura dell'Associazione Italiana Combat­ tenti Volontari Antifascisti in Spagna. — Trieste, 1974 (Tipografia RIVA). — 171 str. : ilustr. ; 28 cm. IZDG 6132 — Gervani, Giulio: Nazionalità e stato di diritto ?TL-Trl,este nel pensiero di Pietro Kandier : gli inediti del procuratore civico. — ï ï ^ e I „ : o , D e l J^"1 0 0 ' , ,1 9 7 5- — 2 1 7 s t r - ; 2 0 c m - — (Civiltà del Risorgimento ; 7). 1JNV_B 1131 — Ellero, Gianfranco: Storia dei Friulani. — 3. ed. riveduta e ampliata. — Udine : Arti grafiche, 1977. — 203 str., [40] str. ilustr. ; 24 cm. INV B 29922 — Enciclopedia monografica del Friuli-Venezia Giulia , / direzione redazione Dome- m c ? 1 > f , r r o m . Cadoresi, Cesare Russo. — Udine : Istituto per l'Enciclopedia del «£"V««««» Giulia 1971-19. - 3 voi. ; 25 cm. - Vol 3/1 : La storia è la cultura. — 683 str ; ilustr. IZDG 6254 ; INV C 415 — Francescato, Giuseppe & Fulvio Sa- limbem: Storia, lingua e società in Friuli. — 2 ed. — Udine : Casamassina, 1977, cop. 1976. — 289 str. : ilust. ; 32 cm. INV C 615 — Jacolutti, Giuseppe: Fosse del r T l r,_0 An}niinistrazione comunale della città di Cividale del Friuli. — Udine : Ls. n.J, 1978 (Udine : Tipografia Filacorda). — 69 str. : ilustr. ; 24 cm. IZDG 6257 — Marinelli, Olinto: Guida delle Prealpi Giulie / presentazione di Guido Barbina — Riedizione / a cura della sottosezione »Val Natisone« del Club Alpino Italiano S. Pietro al Natisone. — Bologna : Ataesa, 1977. — 2 knj. (803 str.), [15] f. pril. • Tilrf;rò :onn=Cm M + -zvd4 — Izvirna izdaja: Udine : Società Alpina Friulana, 1912. INV B 3005 — Menis, Gian Carlo: Storia del Friuli : delle origini alla caduta dello ? i ^ ° - , p a î r i a r S ? l e ( 1 4 2 0 ) - ~ U d i n e : S o c i e t à Filologica Friulana, 1976. — 291 str., [17] ilustr. ; 21 cm. INV B 3018 — Milazzi, Luigi: Politica scolastica *d Irredentismo : i ricreatori comunali a Trieste. — [Udine] : Del Bianco, 1974. — 199 s t r . , [3 ] str. Uustr ; 20 cm. — (Civiltà del Risorgimento ; 8). INV B 1131 — Ostermann, Valen- tino: La vita in Friuli : usi, costumi, credenze popolari. — Ristampa della seconda edizione riordinata, riveduta e annotata da Giuseppe Vidossi. — [Udine] • Del Bianco, 1978. — 558 str. ; 25 cm. — Izvirna izdaja: Udine, 1940. INV B 3094 — Pahor, Milan: Dol skozi boj do svobode / [traduzione di Aldo Rupel]. — Dol pri Dober- dobu : Prosvetno društvo »Kras« Dol Poljane, 1977. — 234 str. : ilustr., zvd ; 22 cm. — Besedilo slovensko in italijansko. INV B 3022 — Podrecca, Carlo: Slavia italiana .^polemica. — Ponatis / uredil študijski center Nediža Špeter ; predgovor Pavel f etncig = Riedizione / a cura del Centro studi Nediža S. Pietro al Natisone ; p re - sentazione di Paolo Petricig. — Trst : Založništvo tržaškega tiska, 1978. — 36, 27 str. ; i\ cm. — Faksimile: Cividale : Fulvio Giovanni, 1885. — Predgovor: besedilo slovensko in italijansko. INV B 3027 ; NUK 293580 — Pozzetto, Marco: Max Fa- biani architetto / introduzione di Fulvio Monai. — Gorizia : L'Amministrazione comunale della citta, 1966. — 297 str., [3] f. pril. : ilustr. ; 22 cm. NUK 258985 - rrost, Brigitte: Le Frioul : region d'affrontements. — Genève f Ophrys, 1973. — 351 str. 39 pril. : ilustr. ; 25 cm. INV B 3016 — Prost, Brigitte: Il Friuli : regione di incontri e discontn. j - Udine : Camera di commercio, industria, artigianato ed agricoltura, 1977. - 358 str. : ilustr. ; 24 cm. FF D 2437 - Roje, Aleksander: Cul- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 2 359 tura musicale degli Sloveni a Trieste : dal 1848 all'avvento del fascismo. — Trieste : Editoriale Stampa Triestina, 1978. — 100 str. ; 20 cm. INV B 3012 — La storia della Slavia Italiana : secondo ciclo di conferenze degli Incontri culturali 1974—1975 a Pulfero. — San Pietro al Natisone ; Trieste : Editoriale Stampa Triestina, 1978. — 167 str. ; 21 cm. (Quaderni Nediža ; 3). INV B 2461. 8. A v s t r i j a s h a b s b u r š k o m o n a r h i j o k o t c e l o t o Splošno: Argus: Le caractère économique de l'union douanière austro-allemande. — Prague : Orbis, 1951. — 90 str. ; 18cm. — (Sources et documents internationaux). IZDG 6121 — Bolongese-Leuchtenmüller, Birgit: Bevölkerungsentwicklung und Berüfsstruktur, Gesundheits- und Fürsorgewesen in Österreich 1750—1918. — München : Oldenburg, 1978. — 292 str. ; 24 cm. — (Materialien zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte ; 1 : Wirtschafts- und Sozialstatistik Österreich-Ungarns ; 1). IZDG 6249 — Botz, Gerhard: Die Eingliederung Österreichs in das Deutsche Reich • Plannung und Verwirklichung des politisch-Administrativen Anschlusses (1938— 1940). — 2. ergänzte Aufl. — Wien : Europaverlag, 1976. — 194 str. ; 21cm. — (Schriftenreiche des Ludwig Boltzmann Instituts für Geschichte der Arbeiterbe- wegung ; 1). INV B 3023 — Dunaj in njegovi Slovenci : turistični priročnik. — Dunaj = Wien ; Celovec = Klagenfurt : Klub Mladje ; Celovec = Klagenfurt : Slovenski informacijski center, 1978. — 189 str. : ilustr. ; 19 cm + zvd. — (Knjiga Mladje ; 1). INV B 3035 F F B 812 — Hoffmann, Alfred: Österreich-Ungarn als Agrarstaat : wirtschaftliches Wachstum und Agrarverhältnisse in Österreich im 19. Jahrhunder t / hrsg. von Alfred Hoffmann, unter redaktioneller Mitarbeit von Ro­ man Sandgruber. — Wien : Verl. für Geschichte und Politik, 1978. — 274 Str., 1 zvd. ; 22 cm. — (Sozial- und wirtschaftshistorische Studien ; 10). FF C 3627/10 ; IZDG 6244 — Hubmann, Franz: K. u. K. Familienalbum : die Welt von Gestern in 319 alten Fotographien. — 2. Aufl. — Wien : München ; Zürich : Molden, cop. 1971. — 318 str. : ilustr. ; 30 cm. IZDG II 555 — Kann, Robert A.: Geschichte des Habsburgerreiches 1526—1918 / übertr. von Dorothea Winkler. — Wien ; Köln : Hermann Böhlaus Nachf, 1977. — 617 str. ; 25 cm. — (Forschungen zur Geschichte des Donauraumes ; 4). _ Prevod dela: A History of the Habsburg Empire 1526—1918. IZDG 5582 — Luža, Radomir: österreichte und die grossdeutsche Idee in der NS-Zeit [aus dem Englischen übertragen von Doris Haubner] . — Wien [etc.] : Hermann Böhlaus, 1977, cop. 1975. — 368 str. ; 25 cm. — (Forschungen zur Geschichte des Donau­ raumes ; 2). — Prevod dela: Austro- German Relations in the Anschluss Era. INV B 3011 — März, Eduard: Österreichische Industrie- und Bankpolitik in der Zeit Franz Josefs I. — Wien ; Frankfurt ; Zürich : Europa Verlag, [cop. 1968]. — 384 str. ; 23 cm. IZDG 6091 — Nehring, Karl: Matthias Corvinus, Kaiser Friedrich III. und das Reich : zum hunyadisch-habsburgischen Gegensatz im Donauraum. — München : Oldenbourg, 1975. — 244 str. ; 25 cm. — (Südosteuropäische Arbeiten ; 72). F F D 2137 — Sundhausen, Holm: Der Einfluss der Herderschen Ideen auf die Nationsbildung bei den Völkern der Habsburger Monarchie. — München : Olden­ bourg, 1973. — 191 str. ; 25 cm. — (Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Kommission ; 27). F F D 4174 — Zöllner, Erich: Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart. — 5., vermehrte Aufl. München : Oldenbourg, 1974. — 694 str. : zvd ; 24 cm. NUK 276096. Srednji in novi vek do 1848: Benedikt, Ernst: Kaiser Joseph II. : 1741—1790 : mit Benützung ungedruckter Quellen. — 2. Aufl. — Wien : Gerold & Co., 1947. — 309 str., pril. ; 21 cm. NUK 291457 — Evans, Robert Jocelyn W.: Rudols II and his world: a study in intellec­ tual history 1576—1612. Oxford, Clarendon Press 1973. XII + 323 str. + pril. 80. NUK 265016 — Hauptmann, Ferdinand: Gedanken über Staat und Revolution : das Tagebuch des Grafen Gredinand Egger aus dem Jahre 1848. — Graz : [s. n.], 1976. —289 str. ; 27 cm. — (Zur Kinde Südosteuropas ; 2/6). SAZU 69119/2 : 6 H — Lechner, Karl: Die Babenberger : Markgrafen und Herzoge von Österreich 976— 1246. — 2. durchgesehene Aufl. — Wien [etc.] : Böhlaus Nachf., 1976. — 478 Str., pril. ; 24 cm. — (Veröffentlichungen des Institutes für österreichische Geschichts­ forschung ; 23). NUK 97317 — 23 — Lutz, Volker: Der Aufstand von 1596 und der Bauernkrieg von 1626 in und um Steyr. — Steyr : Magistrat, 1976. — 115 Str., 10 f. pril. ; 25 cm. — (Veröffentlichungen des Kulturamtes der Staadt Steyr ; 33). F F D 2156 — Marx, Julius: Die Wirtschaftlichen Ursachen der Revolution von 1848 3 6 0 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 in Österreich. — Graz ; Köln : Hermann Böhlaus Nachf., 1965. — 207 str. ; 25 cm. — (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs ; 51). IZDG 6271 — Riedmann, Josef: Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Italien bis zum Jahre 1335. —• Wien : Verlag Österreichischen Aka- demie der Wissenschaften, 1977. — XLII, 584 str. ; 24 cm. — (Sitzungsberichte der Österr. Akad. d. Wiss. : Philosoph.-histor. Kl. ; 307). SAZU 5898/307 — Vom Sturz des Directoriums in publicis et cameralibus (1760/1761) bis zum Ausgang der Re- gierung Maria Theresias : Aktenstücke / bea rbe i t e t von Friedrich Walter. — Nen- deln/Liechtenstein : Kraus Reprint, 1970. — VIII, 478 str. ; 23 cm. — (Die öster- reichische Zentralverwaltung ; Abt. II, Bd 3) (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs ; 29) — Ponatis izd.: Wien : Holzhausens Nachf., 1934. NUK 38091 — 29 — Walter, Friedrich: Die Geschichte der österreichischen Zentralverwaltung in der Zeit Maria Theresias (1740—1780). — Nendeln/Liechten- stein : Kraus Reprint, 1970. — XIX, 528 str. ; 23 cm. — (Die österreichische Zentral- verwaltung : Abt. II ; Bd 1, Hbd 1) (Veröffentlichungen der Kommission für neue- re Geschichte Österreichs ; 17). NUK 38091 — 17 — Wiesflecker, Hermann: Kaiser Maximilian I. : das Reich, Österreich und Europa an der Wende zur Neuzeit. — München : Oldenbourg, 1971—1977. — 22 cm. — Bd. 2 : Reichsreform und Kaiser- politik 1493—1500 : Ettmachung des Königs im Reich und Europa. — 1975. — 576 str. Bd. 3 : Auf der Höhe des Lebens 1500—1508 : der grosse Systemwechsel : po- litischer Wiederaufstieg. — 1977. — 623 str. FF C 3584 — Die Zeit des Directoriums in publicis et cameralibus : (Vorstadien 1743—1749, das Directorium 1749—1760 : Aktenstücke / bearbeitet von Joseph Kallbrunner und Melitta Winkler. — Nen- deln/Liechtenstein : Kraus Reprint, 1970. — VIII, 491 str. ; 23 cm. — (Die öster- reichische Zentralverwaltung ; Abt. II, Bd 2) (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs ; 18). NUK 38091 — 18 — Die Zeit Franz II. (I.) und Ferdinands I. (1792—1848) : Aktenstücke / bearbeitet von Friedrich Walter. — Wien : Holzhausens Nachf., 1956. — XIV, 645 str. ; 25cm. — (Die österreichische Zentralverwaltung ; Abt. II, Bd 5) (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs ; 43). NUK 38091 — 43 — Die Zeit Josephs II. und Leopolds II. (1780—1792) : Aktenstücke / bearbeitet von Friedrich Walter. — Wien : Holz- hausens Nachf., 1950. — 198 str. ; 25 cm. — (Die österreichische Zentralverwaltung ; Abt. II, Bd 4) (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Öster- reichs ; 36). NUK 38091 — 36. Od 1848 do 1918: Chmelar, Hans: Höhepunkte der österreichischen Auswanderung : die Aus- wanderung aus den im Reichsrat vertretenen Königreichen und Ländern in den Jahren 1905—1914. — Wien : Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1974. — 187 str. : ilustr. ; 24 cm. — (Studien zur Geschihte der österreichisch-ungarischen Monarchie ; 14). NUK 211135 — 14 — Harrington-Müller, Diethild: Der Fortschritts- klub im Abgeordnetenhaus des österreichischen Reichsrats : 1873—1910. — Wien : Köln ; Graz : Hermann. Böhlaus Nachf., 1972. — 196 str. ; 24 cm. — (Studien zur Geschichte der Österreichisch-ungarischen Monarchie ; 11). FF D 222 — Hasel- steiner, Horst: Die Serben und der Ausgleich : zur politischen und staatsrecht- lichen Stellung der Serben Südungarns in den Jahren 1860—1867. — Wien [etc.] : Böhlaus Nachf., 1976. — 125 str. ; 24 cm. — (Wiener Archiv für Geschichte des Sla- wentums und Osteuropas ; 9). NUK 135029 — 9 — Die Geschichte der Ministerien Kolowrat, Ficquelmont, Pillersdorf, Wessenberg-Doblhoff und Schwarzenberg : Aktenstücke / bearbeitet von Friedrich Walter. — Wien : Holzhausens Nachf., 1964. — VI, 200 str. ; 25 cm. — (Die österreichische Zentralverwaltung ; Abt. Ш, Bd 2) (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte ; 50). NUK 38091 — 50 — Kann, Robert: Erzherzog Franz Ferdinand Studien. — Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1976. — 256 str. ; 25 cm. — (Veröffentlichungen des Österreichischen Ost- und Südosteuropa-Instituts ; 10). FF D 4648/10 — Die Mini- sterratsprotokolle Österreichs und der Österreichisch-Ungarischen Monarchie 1848—1918. — Wien : Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst, 1970. — 25 cm. — 1. Serie: Die Protokolle des österreichischen Minister- rates 1848—1867, Abt.: Einleitungsband / von Helmut Rumpier. — 1970. — 131 str., pril. FF D 1173 — The nationality problem in the Habsburg monarchy in the nine- teenth century : a critical appraisal. — Houston : Rice University, 1967. — 3 zv. — (Austrian history yearbook ; 3/1-3). NUK 274326 — 3/1-3 — Rosdolsky, Roman: Die Bauernabgeordneten im konstituirenden österreichischen Reichstag 1848—1849. — Wien : Europa Verlag, 1976. — XIV, 234 str. ; 21 cm. — (Materialien zur Arbeiter- bewegung ; 5). IZDG 6130 — Sandgruber, Roman: Österreichische Agrarstatistik ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 361 1750—1918. — München : Oldenburg, 1978. — 265 str. ; 24 cm. — (Materialien zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte ; 2 : Wirtschafts- und Sozialstatistik Österreich- Ungarn ; 2). IZDG 6249 — Sutter, Berthold: Die Badenischen Sprachenverord­ nungen von 1897 : ihre Genesis und ihre Auswirkungen vornehmlich auf die inner­ österreichischen Alpenländer. — Graz ; Köln : Verlag Hermann Bohlaus Nachf., 1960 — 2 zv. ; 25 cm. — (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs ; 46, 47). IZDG 6276 — Walter, Friedrich: Die Geschichte der Mini­ sterien Kolowrat Ficquelmont, Pillersdorf, Wessenberg-Doblhoff und Schwarzen- berg. — Wien : Holzhausens Nachf., 1964. — XIX, 589 str. ; 25 cm. — (Die öster­ reichische Zentralverwaltung ; Abt. III, Bd 1) (Veröffentlichungen der Kommis­ sion für neuere Geschichte Österreichs ; 49). NUK 38091 — 49. Od'1918 dalje: Finis Austriae : Österreich, März 1938 / Franz Danimann (Hrsg.) ; mit einem Vorwort von Bundespräsident Dr. Kirchschläger und Schlussbeträchtungen von Bundesminister Dr. Sinowatz. — Wien [etc.] : Europaverlag, 1978. — 286 str. ; 21 cm INV B 2995 — Geschichte der Kommunistischen Partei Österreichs : 1918—1955 Kurzer Abriss / [unter Leitung von Friedl ; Vorwort von Franz Muhri] . — Wien Globus, 1977. — 299 Str., [16] str. ilustr. ; 22 cm. INV B 3096 — Hautmann, Hans & Rudolf Kröpf: Die österreichische Arbeiterbewegung vom Vormärz bis 1945 : so­ zialökonomische Ursprünge ihrer Ideologie und Politik / mit einem Vorwort von Karl R. Stadler. — (2. korrigierte und ergänzte Aufl.). — Wien : Europaverlag, 1976 — 217 str : ilustr. ; 21 cm. — (Schriftenreihe des Ludwig Boltzmann Instituts für Geschichte der Arbeiterbewegung ; 4). NUK 260319 — 4 — Hindels, Josef: 15. Juli : Niemals vergessen I. — Wien : Bund sozialistischer Freiheitskämpfer und Opfer des Faschismus, 1978. — 43 str. : ilustr. ; 21 cm. INV B 3048 — Das Jahr 1934 : 25. Juli : Protokoll des Symposiums in Wien am 8. Oktober 1974. — Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1975. — 154 str. ; 24 cm. — (Veröffentlichungen ; 3). INV B 2473 — Das Juliabkommen von 1936 : Vorgeschichte, Hintergründe und Folgen: Protokoll des Symposiums in Wien am 10. und 11. Juni 1976. — Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1977. — 480 str. ; 24 cm. — (Veröffentlichungen ; 4). INV B 2473 — Karner, Stefan: Kärntens Wirtschaft 1938—1945 : unter beson­ derer Berücksichtigung der Rüstungsindustrie / nachwort von Albert Speer. — Klagenfurt : Magistrat der Landeshauptstadt, 1976. — XXIII, 384 str., [1] f. pril. : ilustr ; 29 cm. — (Wissenschaftliche Veröffentlichungen der Landeshauptstadt Klagenfurt ; 2). IZDG II 565 — Österreicher im Exil 1934 bis 1945 : Protokoll des internationalen Symposiums zur Erforschung des österreichischen Exils von 1934 bis 1945 abgehalten vom 3. bis 6. Juni 1975 in Wien / Herausgeber Dokumentations­ archiv des österreichischen Widerstandes und Dokumentationsstelle fur neuere österreichische Literatur ; Redaktion : Helene Maimann, Heinz Lunzer ; Vorwort: Bruno Kreisky. — Wien : Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissen­ schaft und Kunst, 1977. — 618 str. ; 21 cm. INV B 3095 — Schausberger, Norbert: Der Griff nach Österreich : der Anschluss. — Wien ; München : Jugend und Volk, 1978. — 666 str. ; 21 cm. INV B 3056 — Schuschnigg, Kurt : Ein Requiem in Rot- Weiss-Rot / Vorwort von Stephan Verosta. — Wien : Amalthea, 1978, cop. 1946. — 519 str., [8] str. ilustr. ; 23 cm. INV B 3091 — Tuider, Othmar: Die Wehrkreise XVIII 1938—1945 / [Heeresgeschichtliches Museum/Militärwissenschaftliches In­ stitut]. — Wien : Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst, 1975. — 71 str. ; 21cm. — (Milittärhistorische Schriftenreiche ; 30). INV B 1600; IZDG 6264 — Volksgerichtsbarkeit und Verfolgung von nationalsozialistischen Gewaltverbrechen in Österreich 1945—1972 / herausgegeben vom Bundesmini­ sterium für Justiz. — Wien : Bundesministerium für Justiz, 1977. — 227 str. ; 29 cm. INV C 632. 9. Č e š k o s l o v a š k a Boia, L.: Realationships between romanians, Czechs and Slovaks 1848—1914. — Bucuresti : Academia RS. Romania, 1977. — 157 str. ; 21 cm. — (Bibliotheca H i r storica Romaniae ; 54). SAZU 44987/54 — Dean, Robert W.: Nationalism and Po­ litical Change in Eastern Europe : the Slovak Question and the Czechoslovak Re­ form Movement. — Denver : University of Denver, 1973. — 67 str. ; 23 cm. — (Monograph Series in World Affairs ; 10). INV B 2985 — Durica, Milan Stanislav: La Slovacchia e le sue relazioni politische con la Germania : 1938—1945 : 1 : (otto­ bre 1938 — settembre 1939. — Padova : Marsilio, 1964. — 22 cm. — (Collana di studi sull'Europa orientale ; 2). NUK 210636 — 2 —Elias, Michal: V službe ludu 1863—1973 362 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 : obrazovâ pamätnica Matice slovenskej / [uvodnu studiu napisal Jura j Chovan]. — Martin : Matica slovenska, 1974. — 193 str. : ilustr. ; 20 cm. NUK II 262314 — Kerner, Robert JoseDh: Bohemia in the eighteenth century : a study in political, economic, and social^hietory with special reference to the reign of Leopold II, 1790—1792. — New York : AMS press, 1969. — 412 str. ; 24 cm. F F D 3229 — Korbel, Josef: Twentieth-century Czechoslovakia : the meanings of its history. — New York : Columbia university press, 1977. — 346 str. ; 24 cm. F F D 2163 — Kotvan, Imrich : Rukopisy Univerzitnej knižnice v Bratislave. — V Bratislave : Univer- sitetna kružnica. 1970. — 328 str., pril. ; 25 cm. SAZU 88485 — Kfivka, Josef: Nove osady vzniklé na üzemi Čech v letech 1654—1854. — Praha : Ustav českosloven- skych a svetovych dejin CSAV, 1978. — 396 str. ; 21 cm. — (Historickogeografické- prace ; 2). SAZU 64354/2 — Schröder-Laskowski, Sibylle: Der Kampf um die Macht in der Tschechoslowakei 1945—1948. — Berlin : Akademie Verlag, 1978. — 227 str. ; 24 cm. — (Schriften des Zentralinstituts für Geschichte ; 59). IZDG 6061 — Stölzl, Christoph: Die Ära Bach in Böhmen : sozialgeschichtliche Studien zum Neoabsolutismus 1849—1859 / von Christoph Stölzl. — München & Wien : Olden­ bourg, 1971. — 362 str. ; 26 cm. — (Veröffentlichungen des Collegium Carolinum ; 26). F F D 4542 — Studie z obecnych dejin : sbornik k sedmdesâtym narozeninâm prof. dr. Jaroslava Charvâta. — Praha : Univerzita Karlova, 1975. — 274 str. ; 25 cm. F F D 221 — Waldhauser, Jifi: Keltske opevnené(?) sislište, kultovni objekt a po- hfebište u Zelenic (okr. Most) a nâlez keramického importu na keltskem sidlišti ve Všechlapech (okr. Teplice). — Teplice : Krajské muzeum, 1977. — 23 cm. — (Monografické studie Oblastniho vlastivedneho muzea v Teplicich ; 11). SAZU 80093/11. 10. M a d ž a r s k a s s t a r o O g r s k o k o t c e l o t o Istorija Vengrii : v t reh tomah : t.2 / [redakcionnaja kollegija T. M. Islamov, A. I. Puškaš, V. P. Šušarin]. — Moskva : »Nauka«, 1972. — 598 str., [3] f. zvd : ilustr. ; 22 cm. NUK 258564 — Sotrudničestvo vengerskih i sovetskih istorikov. — Buda­ pest : Kiado, 1977. — 94 str. ; 25 cm. — (Studia Historia Academiae-scientarum Hungaricae ; 129). SAZU 13851/129 H — Teleki, Paul: The evolution of Hungary and its place in European history / with Paul Teleki the theoretician of Hunga­ rian revisionism by Bela K. Kirély and a chronology of Paul ^Teleki's life com- pieled by Béla K. Kiràly. — Breeze : Academic international press ; New York : University, 1975. — 243 str. ; 21cm. — (The central and east European series ; 20). FF C 3920. 11. R o m u n i j a Bantea, Eugen & Constantin Nicolae & Gheorghe Zaharia: La Roumanie dans la guerre antihitlérienne : 23 août 1944 — 12 mai 1945 / [dessinateurs cartographes Cezar Melametman, Leonard Stanoiu]. — 2e éd., revue et abrégée. — Bucarest : Meridiane, 1975. — 215 str., [6] str. pril. ; 21 cm. NUK 259916 — Cento anni di in- dependenza della Romania 1877—1977. — Roma : Editori Riuniti, cop. 1977. — 161 str. ; 23 cm. — Prevod dela: Centenarul indipendente nationale a României. IZDG 6233 — Constantinescu, Miron: Études d'histoire transylvaine. — Bucarest : L'Aca- démie de la République socialiste de Roumanie, 1970. — 186 str. ; 21 cm. — (Biblio- theca historica Romaniae ; 24). NUK 173473 — 24 — Copoiu, Nicolae & Gheorghe Une: Marea revolutie socialista din octombrie si Romania. — Bucuresti : Editura politica, 1977. — 162 str. : ilustr. ; 20 cm. IZDG 6105 — Dobrogeanu-Gherea, Con- stantin: Opere complete 5. — Bucuresti : Editura politica, 1978. 355 str. — 21 cm. IZDG 5616 — Giurescu, Constantin C : The making of the Romanian unitary state / translated from the Romanian Petru Glinga. — Bucharest : Meridiane, 1971. — 177 str., [1] f. pril. ; 19 cm. NUK 258342 — Hungarians and" Germans in Romania to- day / editor: Rolica Zaharia. — Bucharest : Meridiane, 1978. — 326 str. ; 21cm. IZDG 6227 — Momente din istoria patriei si a partidului comunist roman : docu- mente ale partidului comunist roman : culegere sintetica. — Bucuresti : Editura politica, 1977. — 348 str. ; 20 cm. IZDG 6108 — Nezavisimost' Rumynii. — Bucu- resti : Academia RS Romania, 1977. — 265 str., pril. : ilustr. ; 22 cm. — (Bibliotheca Historia Romaniae : monographies ; 18). SAZU 44089/18 H — Olteanu, St.: Les pays roumains à l'époque de Michel le Brave : (l'union de 1600). — Bucuresti : Editura Academiei republicii socialiste Romania, 1975. — 159 str. : ilustr. ; 24 cm. — (Bi- bliotheca historica Romaniae : Monographies ; 14). NUK 194655 — 14 — Patrascanu, Lucretiu: Studii economice si social-politice 1925—1945. — Bucuresti : Editura po- litica, 1978. — 231 str. ; 21 cm. IZDG 6237 — Probleme de politica externa a Ro- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 363 màniei 1918—1940 : 'culegere de studii / autorji Viorica Moisuc . . . et. al. — Bucu- resti : Editura militara, 1977. — 456 str. ; 21 cm. IZDG 6106 — Probleme fundamen- tale ale istoriei patriei si partidului comunist roman ; prelegeri. — Bucuresti : Edi- tura didacticà si pedagogica, [1977]. — 304 str. ; 24 cm. IZDG 6102 — Racovski, Cristian: scrieri social-politice (1900—1916). — Bucuresti : Editura politica, 1977. — 325 str. z avtorjevo sliko ; 19 cm. — (Biblioteca de istorie). IZDG 6107 — La Ro- mania / a cura di Arnaldo Alberti. — Milano — Edizioni del Calendario ; Buca- rest : Istituto di studi storici politici e sociali, 1976. — 332 str. : ilustr. ; 28 cm. IZDG II 547 — Traditii de solidaritate internationaliste româno-sovietice / red.: Gh. Une, Gh. Zaharia. — Bucuresti : Editura politica, 1977. — 417 str. ; 21 cm. IZDG 6222 — Zaharia, Eugenia : Populatia romanesca in Transilvania in Secolele VII—VIII. — Bucuresti : Academia RS Romania, 1977. — 136 str., pril. : ilustr. : 24 cm. SAZU 89307 A. 12. I t a l i j a Splošno: La politica estera italiana : autonomia, interdipendenza, integrazione e sicu- rezza / a cura di Natalino Ronzitti ; Instituto Affari Internazionali. — [Milano] : Edizioni di Comunità, 1977. — XXVI, 377 str. ; 23 cm. (Studi e ricerche di scienze sociali ; 68). INV B 1574 — Rassegna degli archivi di stato / [dirr. resp.: Marcello del Piazzo]. — Roma : Ministero per i beni culturali e ambientali, 1976. — 25 cm. — 36/2. maggio/agosto. IZDG 3844 — Rus, Roman: Vodnik po Italiji. — Celovec : Mo- horjeva družba, 1973. — 427 str. : ilustr. ; 17 cm. NUK 249722 — La Slavia italiana : estratto dalla »Guida delle Prealpi Giulie« di Olinto Marinelli. — Ponatis / uredil Slovenski raziskovalni inštitut ; uvod Ferruccio Clavora = Riedizione / a cura dell'Istituto di Ricerche Sloveno ; presentazione Ferruccio Clavora. — Bologna : Atesa, 1978. — 1 zv. (loč. pag.) : ilustr. ; 17 cm. INV A 356. 19. in 20. stoletje: Aspetti della Resistenza in Piemonte / presentazione di Giorgio Agosti. — Torino : Books Store,, 1977. — X, 507 str. ; 22 cm. — (Studi e documenti ; 8 ) . IZDG 3230 — Colarizi, Simona: L'Italia antifascista dal 1922 al 1940 : la lotta dei prota­ gonisti. — Roma ; Bari : Laterza, 1976. — 2 zv. (491 str.) ; 19 cm. — (Tempi nuovi ; 90, 91). INV B 2636 — Fischer, Ernest F.: Cassino to the Alps. — Washington : Cen­ ter of Military History United States Army, 1977. — XXIII, 584 str. : ilustr. ; 26 cm + 16 pril. — (United States Army in World War II : The Mediterranean Theater of Operation ; 4). IZDG 6301 — Galli, Giorgio: Storia della Democrazia cristiana! — Roma ; Bari : Laterza, 1978. — 491 str. ; 21 cm. — (Storia e società). INV B 3060 — Gioda, Benvenuto: Da Caporetto a Vittorio Veneto. — Modena : A. Dal Re a Figli, 1923. — Vili , 139 str. ; 22 cm. IZDG 6125 — Gruber, Alfons: Südtirol unter dem Faschismus. — 3. Überarb. Aufl. — Bozen : Athesia, 1978. — 259 Str., 16 str. pril. ; 19 cm. — (Schriftenreihe des Südtiroler Kulturinstitutes ; 1). IZDG 6193 — Haupt, Werner: Kriegsschauplatz Italien : 1943—1945. — Stuttgart : Motor- buch Verlag, 1977. — 254 Str., [28] str. pril. ; 24 cm. IZDG 6274 — Hibbert, Chri- stopher: Benito Mussolini : the Rise and Fall of II Duce. — Harmondsworth : Pen- guin Books, cop. 1975. — 416 str., [8] str. pril. ; 18 cm. IZDG 6150 — Kin, Cecilija Isaakova : Italija konca XIX veka : sud'by ljudej i teorija. — Moskva : Nauka, 1978. — 198 str. ; 20 cm. SAZU 90512 — Lopuhov, Boris Removič: Istorija fašistskogo režima v Italii. — Moskva : Nauka, 1977. — 294 str. ; 23 cm. SAZU 88831 — Mercuri, Lamberto: 1943—1945 : gli Alleati e l'Italia. — Napoli : Edizioni Scientifiche Ita­ liane, 1975. — 397 str. ; 22cm. — (Saggi 9 : storia). INV B 3017 — Missiroli, Mario: Il fascismo e la crisi italiana. — Bologna : Rocca S. Casciano ; Trieste : Licinio Cappelli, 1921. — XII, 60 str. ; 26 cm. — (Biblioteca di Studi Sociali ; 5). IZDG 6119 — Monteleone, Renato: La politica dei fuorusciti irredenti nella Guerra Mon­ diale. — Udine : Del Bianco, 1972. — 255 str. ; 20 cm. — (Civiltà del Risorgimento ; 6). INV B 1131 — Nenni, Pietro: La battaglia socialista contro il fascismo 1922—1944 / a cura di Domenico Zucàro ; presentazione di Gaetano Arfè. — Milano : Mursia, 1977. — XXVIII, 665 str. ; 22 cm. — (Biblioteca di storia contemporanea ; 17). INV B 2232 — Nevler, Vladimir Efimovič: Damele Manin i venecijanska j a respublika 1848—1849. — Moskva : Nauka, 1978. — 349 str. ; 21 cm. SAZU 90821 — Pirjevec, Jože: Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia. — Venezia : Marsilio, 1977. — 264 str. ; 22 cm. — (Slavica ; 4). FF C 3917 — Spomin vas išče y senci davne smrti = il ri­ cordo vi cerca nell'ombra della lontana morte / [uredil = redattore Matija Male- žič ; prevodi = traduzioni Devana Jovan, Helena Šest]. — Ljubljana = Lubiana : 3 6 4 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 Republiški odbor ZZB NOV Slovenije ; Tržič = Monfalcone : Deželni odbor VZOI (ANPI) za Furlanijo Julijsko krajino, 1978. — 72 str. : ilustr. ; 15 X 21 cm. — Ovoj­ ni naslov. INV A 360 — Tarlao, Guido: Mostrine fregi distintivi del regio esercito italiano nella seconda guerra mondiale. — Milano : Intergest, cop. 1975. — 53 str. : ilustr. ; 17 x 25 cm. IZDG 6284 — Treves, Anna: Le migrazioni interne nell'Italia fascista : politica e realtà demografica. — [Torino : Einaudi, cop. Ì976]. — IX, 201 str. : ilustr. ; 19 cm. — (Piccola Biblioteca Einaudi : Storia. Geografia ; 269). IZDG 3173 — Žarova, A. A.: Antifašistskoe dviženie soprotivlenija v Italii 1943—1945 : naucno-vspomogatel'nyj ukazatel' literatury. — Moskva : Vsesojuznaja gosudar- stvenaja biblioteka inostrannoj literatury, 1977. — 114 str. ; 22 cm. IZDG 6253. Deželna in krajevna zgodovina: Abbazia di Montecassino : i regesti dell'archivio / a cura di Tommaso Lecci- sotti e Faustino Avagliano. — Roma : Ministero per i beni culturali e ambientali 1974. — 25 cm. — (Pubblicazióni degli archivi di stato ; 95). — Voi. 11: Aula II: Capsule LXXVI—LXXXVIII. — 611 str. — 1977. IZDG 3955 — Archivio di stato di Firenze = Ricerche brunelleschiane = Filippo Brunelleschi : L'uomo e l'artista : mostra documentaria / catalogo a cura di Paola Benigni. — Firenze : Ministero per i beni culturali e ambientali, 1977. — 119 str., Vil i f. pril. ; 23 cm. — (Pubbli- cazioni degli archivi di stato ; 94). IZDG 3955 — Gianfrotta, Piero Alfredo: Castrum Novum. — Roma : De Luca, 1972. — 157 str., [1] f. zvd. : ilustr. ; 35 cm. — (Forma Italiae : Regio VII ; 3). NUK II 263066 — VII/3 — Giuliani, Carlo: Tibur. — Roma : De Luca, 1966—1970. — 2 zv. : ilustr. ; 35 cm. — (Forma Italiae ; Regio I ; 3, 7). NUK II 263066 — 1/3, 7 — Ladinia : Sföi cultural dai Ladins dies Dolomites / [Isti- tut Ladin »Micurà de Rii«]. — San Martin de Tor : [Istitut Ladin »Micurà de Rü«], 1977. — 216 str. : ilustr. ; 24 cm. INV B 2972 — Mazzolani, Matilde: Anagnia. — Roma : De Luca, 1969. — 182 str., [2] f. zvd : ilustr. ; 35 cm. — (Forma Italiae : Regio I ; 6). NUK II 263066 — 1/6 — Muzzioli, Maria Pia: Praeneste : pars 2. — Roma : De Luca, 1970. — 157 str., [1] f. zvd : ilustr. ; 35 cm + corr. — (Forma Italiae : Regio I ; 8). NUK II 263066 — 1/8 — Quilici, Lorenzo: Collatia. — Roma : De Luca, 1974. — 938 str., [1] f. zvd : ilustr. ; 35 cm. — (Forma Italiae : Regio I ; 10). NUK II 263066 — 1/10 — Quilici, Lorenzo: Siris-Heraclea. — Roma : De Luca 1967. — 254 str. : ilustr. ; 35 cm. — (Forma Italiae : Regio III ; 1). NUK II 263066 — I l i / I— Quilici Gigli, Stefania: Tuscana. — Roma : De Luca, 1970. — 182 str., [1] f. zvd : ilustr. ; 35 cm. — (Forma Italiae : Regio VII ; 2). NUK II 263066 — VII/2 — Rück, Peter: L'ardinamento degli archivi ducali di Savoia sotto Amedeo Vi l i : 1398—1451. — Roma : Ministero dell'interno, 1977. — 156 str. ; 24 cm. — (Quaderni della Rassegna degli archivi di stato ; 48). IZDG 3843. Ì3. B o l g a r i j a Dojnov, Dojno: Nacionalno-revoljucionnite borbi v Jugozapadna B"lgarija prež 60-te i 70-te godini na XIX vek. — Sofija : B"lgarska akademija na naukite, 1976. — 248 str. ; 25 cm. SAZU 90749 — Osvoboditel'nata borba na B"lgarite v Makedo- nija i Odrinsko 1902/1904 : diplomatičeski dokumenti. — Sofija : Nauka i izkustvo. 1978. — 500 str. ; 27 cm. SAZU II 90725 H — Ulunjan, Akon Arutjunovič: АргеГ skoe vosstanie 1876 goda v Bolgari i Rossija. — Moskva : Nauka, 1978. — 211 str. : ilustr. ; 20 cm. SAZU 89103. 14. A l b a n i j a La lutte antifasciste de libération nationale du peuple albanais : documents principaux : (1941—1944). — Tirana : »8 Nëntori«, 1975. — 558 str. ; 22 cm. NUK 290360. 15. G r č i j a Arhaia Makedonia. — Thessaloniki : Institute for Balkan Studies, 1977. — 2 zv. — 25 cm. — (Etaireia makedonikon spudon ; 155). SAZU 80005/155 — Greek revo­ lution and the American muse : a collection of Philhellenic poetry, 1821—1828 / edited, annotated, and introduced by M. Byron Raizis ; originally compiled by Alexander Papas. — Thessaloniki : Institute for Balkan Studies, 1972. — XX, 177 str. ; 24 cm. — (Institute for Balkan studies ; 128). NUK II 261262 — 128 — Kofos, Evangelos: Greece and the Eastern crisis : 1875—1878 / with a foreword by W. N. Medlicott. — Thessaloniki : Institute for Balkan studies, 1975. — 283 str. ; 24 cm. — (Institute for Balkan studies ; 148). NUK II 261262 — 148. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 2 365 16. S o v j e t s k a z v e z a . Splošno: Pokrovskij, Mihail Nikolaevič: Brief history of Russia / M. N. Pokrovsky ; translated by D. S. Mirsky ; new introduction by Peter von Wahlde. — Orono : University, 1968. — 17, 348 str. ; 23cm. — (The Russian series ; 5). F F D 4088 — Rikman, Emmanuig Abramovič: Etničeskaja istorija naselenija podnestrov'ja i pr i- legajuščego podunav'ja v pervyh vekah našej егу. — Moskva : Nauka, 1975. — 335 Str., pril. : ilustr. ; 22 cm. SAZU 88837 — »Slovo o polku Igoreve« i pamjatniki drevnerusskoj l iteratury / [redkollegija L. A. Dmitriev, D. S. Lihačev, M. A. Sal- minal] . — Moskva : »Nauka«, 1976. — 403 str., [1] f. pril. ; 26 cm. — (Trudy otdela drevnerusskoj l iteratury ; 31). — Cir. NUK II 84196 — 31. Srednji in novi vek do vključno 1916: Besançon, Alain: Être russe au XIXe siècle. — Paris : Armand Colin, 1974. — 176 str. ; 17 cm. F F B 642 — C amutali, Aleksej Nikolaevič: Bor'ba tečenij v russkoj istoriografii vo vtoroj polovine XIX veka. — Leningrad : Nauka, 1977. — 256 str. ; 23 cm. SAZU 88830 — Černuha, Valentina Grigor'evna: Vnutrennjaja politika ca- rizma s serediny 50-h do načala 80-h gg. XIX v. — Leningrad : Nauka, 1978. - 246 str. ; 23 cm. SAZU 90452 — Goulevitch, A. de: Zarismo e rivoluzione / [trad, di M. P. Lepr i ] . — Milano : Fratelli Bocca, 1940. — [VII], 190 str. ; 21 cm. — (La Russia contemporanea ; 5). IZDG 6114 — Herberstein, Sigismund: Moskowia / [bearbeitet, eingeleitet und herausgegeben von Friedemann Berger]. — Weimar : Kiepenheuer, [1975]. — 189 Str., [3] f. pril. : ilustr. ; 30 cm. Cir. NUK II 263207 — Herberstein, Sigismund Frhr von: Zapiski o Moskovitskih delah. Kruga o Mosko- vitskom posol'stve / Pavel Iovij Novokomskij ; wedenie, perevod i primečanija A. I. Malenina. — S. Peterburg : Suvorin, 1908. — XLII, 382 str., pril. : ilustr. ; 30 cm. Cir. NUK II 263306 — Istorija russko-japonskoj vojny 1904—1905 gg. — Mo­ skva : Nauka, 1977. — 381 str. ; 22 cm. SAZU 88242 — K stoletiju russko-tureckoj vojny 1877—1878 godov. — Tallin : Akademija nauka Estonskoj SSR, 1977. — 119 str. • ilustr. ; 23 cm. SAZU 88845 — Kirchner, Walther: Studies in Russian-Ame­ rican commerce : 1820—1860. — Leiden : Brill, 1975. — XII, 265 str., pril. : ilustr. ; 25 cm. — (Studien zur Geschichte Osteuropas ; 19). NUK 136113 — 19 — Kitanina, Taisija Mihajlovna: Hiebnaja torgovlja Rossii v 1875—1914 gg. — Leningrad : Nauka, 1978. — 286 str. ; 23 cm. SAZU 89566 — Fobeđa SSSR v vojne s militari - skoj Japoniej i poslevoennœ razvitie Vostočnoj i Jugo-Vostočnoj Azii. •— Moskva : Nauka, 1977. — 253 str. ; 23 cm. SAZU 88829 — Rydzevskaja, Elena Aleksandrov- na: Drevnjaja Rus' i Skandinavija v IX—XIV w . — Moskva : Nauka, 1978. — 238 str. ; 23 cm. SAZU 90590 — Starcev, Vitali j Ivanovič: Russkaja buržuazija i samo- deržavie v 1905—1917 -gg. — Leningrad : Nauka, 1977. — 270 str. ; 22 cm. SAZU 88241 — Tihonov, Boris Vasil'evič: Pereselenija v Rossii vo vtoroj polovine XIX v. — Moskva : Nauka, 1978. — 208 str., pril. ; 22 cm. SAZU 89559 — Zolotarev, Vladi­ mir Antonovič: Russko-turkmenskaja vojna 1877/78 gg. v otečestvennoj istorio­ grafii. — Moskva : Nauka, 1978. — 142 str. ; 21 cm. SAZU 90436. Od 1917 dalje: Drexel, Karl: Feldkurat in Sibirien : 1914—1920. — 3. Aufl. — Innsbruck : Rauch, 1949. — 229 str. : ilustr. ; 24 cm. NUK 274633 — Gimpel'son, Efim Gilevič: Veliki j Oktjabr'i stanovlenie sovetskoj sistemy upravlenija narodnym hozjajstvom (nojabr' 1917—1920 gg.) — Moskva : Nauka, 1977. — 310 str. ; 23 cm. SAZU 88390 — Ginev, Vladimir Nikolaevič: Agrarnyj vopros i melkoburzuaznye partii v Rossii v 1917 gg. — Leningrad : Nauka, 1977. — 294 str. ; 23 cm. SAZU 88249 — Istoéni- kovedenie, istorii Velikogo Oktjabrja. — Moskva : Nauka, 1977. 287 str. ; 23 cm. SAZU 88248 — Koževnikov, Mihail Nikolaevič: Komanđovanie i štab VVS Sovet­ skoj Armii v otečestvennoj vojne 1941—1945 gg. — Moskva : Nauka, 1977. — 287 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 88846 — Mine, Isak Izrailevič: Istorija Velikogo Oktjabr­ ja. — Moskva : Nauka, 1977. — 3 zv. — 25 cm. SAZU 88861 — Oktjabr', i sovetskoe krest' janstvo : 1917—1927 gg. — Moskva : Nauka, 1977. — 295 str. ; 23 cm. SAZU 88245 — Pavelic, Ante: Errori e orrori : comunismo e bolscevismo in Russia e nel mondo. — [s. 1.] : Istituto per gli studi di politica internazionale, 1941 (Varese- Milano : Industrie Grafiche Amedeo Nicola). — 275 str. ; 19 cm. IZDG 6124 — The Russian revolution and the Soviet State 1917—1921 : documents / selected and edited by Martin McCauley. — London : Macmillan, 1975. — XIV, 315 str. : zvd ; 23 cm. — (Studies in Russian and East European History). NUK 256752 — Stillig, Jürgen: Die Russische Februarrevolution 1917 und Sozialgeschichte Friedenspo- 366 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 litik. — Köln ; Wien : Böhlau, 1977. — XI, 331 str. ; 21 cm. — (Dissertationen zur neueren Geschichte ; 2). IZDG 6275 — Velikaja oktjabr'skaja socialističeskaja re- voljucija i strany Zapadnoj Evropy. — Moskva : Nauka, 1978. — 217 str. ; 23 cm. SAZU 90839 — Werth, Alexander: Russland im Krieg 1941—1945. — München ; Zürich : Droemer Knaur, cop. 1965. — 743 str., [2] f. pril. : ilustr. ; 23 cm. NUK 274751 — Zolotuhin, A. G. & A. M. Denisov: Bor'ba uznikov fašistskih lâgerej i t ju- remosobaja forma dviženija soprotiv lenija 1939—1945 : naucnovspomogatel'nyj ukazatel' literatury. — Moskva : Vsesojuznaja gosudarstvennaja ordena trudovogo krasnogo znameni biblioteka inostrannoj literatury, 1977. — 104 str. ; 22 cm. IZDG 6205. > i Krajevna zgodovina: »j Bočanova, Galina Alekseevna: Obrabatyvanjuscaja promyslenost' Zapadnoj Si- biri konec XIX-načalo XX v. — Novosibirsk : Nauka, 1978. — 253 str. ; 21 cm. SAZU 90443 — Demidov, Viktor Aleksandrovič: Oktjabr' i nacional'nyj vopros v Sibiri 1917—1923 gg. — Novosibirsk : Nauka, 1978. — 364 str. ; 21 cm. SAZU 89964 — Eesti talurahva sotsiaalseid vaateid XIX sajandil. — Tallin : Eesti NSV Tea- duste Akadeemia, 1977. — 212 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 89448 — Gagarin, Juri j Vasil'evič: Istori j a religii i ateizma naroda Komi. — Moskva : Nauka, 1978. — 235 str! ; 23 cm. SAZU 89998 — Gistoryja Minska / red. N. V. Kamenskaja [et al.]. — Minsk : Akademija navuk Belaruskaj SSR, 1967. — 688 str. : ilustr. ; 22 cm. FF C 3938 — Gorjuškin, Leonid Mihajlovič: Novosibirsk v istoričeskom prošlom (konec XIX-načalo XX v.). — Novosibirsk : Nauka, 1978. — 293 str., pril. ; 22 cm. SAZU 89993 — Gorođi Sibiri: (epoha feodalizma i kapitalizma). — Novosibirsk-: Nauka, 1978. — 334 str. : ilustr. ; 18 cm. SAZU 90306 ^ Iskandarov, Buhodor Iskandarovič: Razvitie istoričeskih nauk v Tadžikistane. — Dušanbe : Doniš, 1977. — 80 str. ; 23 cm. SAZU 90455 — Ispol'zovanie svobodnogo vremeni trudjaščimisja Estonskoj SSR : sbornik statej? — Tallin : Akademija nauk Estonskoj SSR, 1978. — 152 str. : ilustr. ; 20 cm. SAZU 90989 — Istorija Moskvy : kratkij očerk. — Moskva : Nauka, 1978. — 542 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 89572 — Istoriografija socialističeskogo i kommunističeskogo stroitelstva v Turkmenskoj SSR. — Ašhabad : Ylym, 1978. — 145 str. ; 21 cm. SAZU 90679 — Poznanskij, Vladimir Semenovič: V. I. Lenin i So- vety Sibiri (1917—1918). — Novosibirsk : Nauka, 1977. — 315 str. ; 21 cm. SAZU 88382 — Problemy istorii Sovetskoj Sibirskoj derevii. Novosibirsk : Nauka, 1977. — 30 str. ; 21 cm. SAZU 87569 — Sibir', v velikoj otečestvennoj vojne. — Novosi­ birsk : Nauka, 1977. 333 str. ; 21 cm. SAZU 88811 — Socialističeskic revoljucii 1940 g. v Litve, Latvii i Estonii : vosstavlenie Sovetskoj vlasti. — Moskva : Nauka, 1978. — 531 str., 40 pril. ; 23 cm. SAZU 90854 — Staviskij, Boris Jakovlevič: Kušanskaja Baktrija : problemy istorii i kul'tury. — Moskva : Nauka, 1977. — 295 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 88678 — Vorob'ev, Vladimir Vasil'evič: Naselenie Vostočnoj Sibiri : (soVremennaja dinamika i voprosy prognozirovanija). — Novosibirsk : Nauka, 1977. — 158 str., pril. : ilustr. ; 23 em. SAZU 90838 — Žagars, Eriks: Socialist Transfor­ mations in Latvia 1940—1941. — Riga : Zinatne, 1978. — 202 str. ; 23 cm. SAZU 90407. 17. P o l j s k a Borkowska-Bagienska, Ewa: Cechowe prawo gospodarcze w miastach wielko- polski w XVII wieku. — Poznan : U AM, 1977. — 160 str. ; 25 cm. — (Prace wyd- zialu prawa ; 81). SAZU 42189/81 — Brock, Peter: Polish revolutionary populism : a study in agrarian socialist thought from the 1830 to the 1850 s. — Toronto and Buffalo : University of Toronto press, 1977. — VIII, 125 str. ; 24 cm. FF D 2166 — Cyganski, Miroslaw: SS w ruchu narodnowosocjalistycznym i w III rzeszy : 1925— 1945. — Poznan : Instytut Zachodni, 1978. — 446 str. ; 21 cm. — (Studium niemco- znàwcze Instytutu Zachodniego ; 31). INV B 410 ; SAZU 33901/31 — Kosman, Mar- celi: Protestanci i kontreformacija : z dziejóv tolerancji w Rzeczypospolitej XVI— XVII wieku. — Wroclaw [etc.] : Zaklad Narodowy im Ossolinskich, 1977. — 172 str. ; 24 cm. SAZU 97467 — Kotlowski, Tadeusz: Zjednoczenie zawodowe Polskie : zasieg wphwów i dzialanošć spoteczno-politiczna w latach 1918—1939. — Poznan : UAM, 1977. — 182 str. ; 24 cm. — (Prace wydziahi filozoficzno-historycznego : se­ ria historia ; 72). SAZU 42265/72 H ; IZDG 4764 — Koziowska-Sabatowska, Ha- lina: Ideologia pozytywizmu galicyjskiego 1864—1881. — Wroclaw : Zaklad Naro­ dowy im. Ossolinskich, 1978. — 187 str. ; 24 cm. — (Prace Komisji nauk history- cznych ; 43). SAZU 26772/43 H — Ludzie Pomorza lat 1920—1939 : szkice biogra- ficzne. — Gdansk : Zaklad Narodowy, 1977. — 110 str. : ilustr. ; 21 cm. — (Pomorze ZGODOVINSKI" ČASOPIS 33 • 1979 2 367 Gdanskie seria popularno : naukow ; 11). SAZU 45965/11 — Mularczyk, Jerzy: Dobór i rola swiadków w dokumentach šlaskich do konca XIII wieku. Wroclaw : Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1977. — 179 str. ; 21 cm. — (Prace Wroylaw- skiego towarzystwa naukowego : Seria A ; 188). SAZU 15019/188 — Olczak, Stani­ slaw K.: Szkolnictwo parafialne w Wielkopolsce w XVII i XVIII w. — Lubhn : Towarzystwo Naukowe KatoUckiego Uniwersytetu Lubelskiego, 1978. — 179 str­ p n i ; 24 cm. — (Rozprawy Wydz. historyczno-filologicznego : sekc. Ogolna ; 42). SAZU 15888/42 — Perzanowski, Zbigniew: Opactwo Benedyktyiiskie w Lubimu : studia nad fundacja i rozwojem uposazenia w sredniowiecznu. — Wroclaw : Za­ klad Narodowy im. Ossolinskich, 1978. — 154 str. ; 24 cm. — (Prace Komisji nauk historycznych ; 43). SAZU 26772/42 H — Polak, Henryk: Szkolnictwo i oswiata pol- ska w wolnym miešcie Gdansku 1920—1939. — Gdansk: Gdanskie towarzystwo na­ ukowe, 1978. —'280 str., pril. ; 24 cm. — (Gdanskie towarzystwo naukowe : wydz. I. nauk spolecznych i humanistycznych : seria monografii ; 62). SAZU 38386/62 — Pol- ska-Niemcy-Europa: studie z dziejów myéli politycznej i stosunków miedzynarpdo- wych / redakcja Antoni Czubinski. — Poznan : Uniwersytet im. Adama Mickiewicza, 1977 _ 649 str 1 f pril. ; 24 cm. — (Uniwersytet im. Adama Mickiewicza : seria historia ; 75). IZDG 4764 ; SAZU 42265/75 H — Powierski, Jan: Dobra çstrowicko- golubskie biskupstwa wroclawskiego na tie stosunków polsko-krzyzackich w la- tach 1235—1308. — Gdansk : Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1977. — 240 str. ; 24 cm — (Gdanskie towarzystwo naukowe : Wydz. I. ; Nauk spolecznych i huma­ nistycznych : Seria monografii ; 58). SAZU 38386/58 — Puhlov, Nikolaj Nik°laee- vič: Pol'skoe rabočee dviženie 1890—1904 gg. — Moskva : Nauka, 1977. — 350 str. : i lustr ' • 21 cm. SAZU 87571 — Sobczak, Kazimierz: Kierunek Baltyk : wyzwoleme polskich ziem pólnocnych 1944—1945. — Warszawa : Wydawnictwo mimsterstwa obrony narodowey, 1978. — 417 str., [13] str. pril. : ilustr. ; 25 cm. IZDG 6310 — Wislocki, Jerzy: Konkordat Polski z 1925 roku : zagadnienia prawnopoliticzne — Poznan : UAM, 1977. — 295 Str., pril. ; 24 cm. — (Prace wydzialu prawa ; 87). SAZU 42189/87 — Wojtyska, Henrik Damien: Papiestwo — Polska 1548—15b3 : dyplomacia. — Lublin : Towarzystwo naukowe Katolickiego Umversytetu Lubel­ skiego 1977. — XXI, 473 str. ; 24 cm. — (Rozprawy Wydzialu teologiczno-kanoni- cznego ; 43). SAZU 16494/43 — Wyrozumska, Božena: Drogi w zierni krakowskiej do konca XVI wieku. — Wroclaw [itd.] : Zaklad Narodowy im. Ossolinskich, 1977. — 109 str., pril. ; 25 cm. — (Prace Komisji nauk historycznych ; 41). SAZU 26772/41 ti. 18. N e m č i j a Splošno: Festschrift für Hekmüt Beumann zum 65. Geburtstag / hrgb. von Kurt-Ulrich Jäschke und Reinhard Wenskus. — Sigmaringen : Thorbecke, 1977. — 424 str. ; 24 cm F F D 4710 — Geschichte der Martin-Luther-Universitat Halle-Wittenberg 1502—1977 : Abriss. — Halle (Saale) : Martin Luther Universität, 1977. — 141 str ; 22 cm. — (Wissenschaftliche Beiträge der Martin Luther Universität Halle- Wit­ tenberg : Reihe T ; 13). SAZU 80861/13 — Die Humboldt-Universität zu Berlin : [Bilder aus Vergangenheit und Gegenwart] / Herausgeber der Rektor ; [Autoren­ kollektiv Gisela F a h r . . . et al.]. — 2. durchgesehene und ergänzte Aufl. — Eìerhn : Deutscher Verlag der Wissenschaften, 1976. — 312 str. : ilustr. ; 30 cm. — NUK 11 263312 — Krogmann, Willy: Die Kultur der alten Germanen. — Wiesbaden : Athe- naion, 1978. — 29 cm. — (Handbuch der Kulturgeschichte, 1. Abt. ; [7] T. 1 : Die materiellen Voraussetzungen. — 191 str. : ilustr. FF E 658 — Das Problem der Frei- heit in der deutschen und schweizerischen Geschichte. — Sigmaringen : J- Thor- becke, 1970. — 177 str. ; 24 cm. — (Vorträge und Forschungen ; 2). SAZU 88582/2 ri — Rosenthal, Harry Kenneth: German and Pole : national conflipht and modern myth. — Gainesville : University Bresses of Florida, cop. 1976. — VIII, 1975 str. ; 25cm. — (A Florida State University Book). INV B 2984 — Schwarz, Ernst: Su- detendeutsche Familiennamen aus vorhussitischer Zeit. — Köln ; Graz : Bohlau, 1957 — XV, 372 str. : 23 ilustr. ; 25 cm. — (Ostmitteleuropa in Vergangenheit una Gegenwart ; 3). NUK 136124 — 3. Srednji in novi vek do vključno 18. stoletja: Baeken, Gerhard: Königtum, Burgen und Königsfreie : Königsumritt und Huldigung in ottonisch-salischer Zeit. — Stuttgart : J. Thorbecke, 1961. — 233 str. ; 24 cm. — (Vorträge und Forschungen ; 6). SAZU 88582/6 — Die Deutsche Ost- 368 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 Siedlung des Mittelalters als Problem der europäischen Geschichte. — Sigmaringen : J. Thorbecke, 1975. — 309 Str., pril. ; 24 cm. — (Vorträge und Forschungen ; 18). SAZU 88582/18 — Schwabenspiegel Kurzform III : Fassung Kt / tractavit Karl August Eckhardt. — Aalen : Scientia Verl., 1972. — 284 str. ; 25 cm. — (Bibliotheca rerum historicarum, Rechtsbücher ; 5). F F D 4367. 19. in 20. stoletje: Akten zur deutschen auswärtigen Politik 1918—1945 : Serie E : 1941—1945. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1969— . — 25 cm. — 3. 16. Juni bis 30. September 1942. — 624 str. — 1974. — 4. 1. Oktober bis 31. Dezember 1942. — 656 str. — 1975. IZDG 5195 — Bracher, Karl Dietrich: Die Auflösung der Weimarer Republik : eine Studie zum Problem des Machverfalls in der Demokratie. — 5. Aufl. — Villingen : Ring Verlag, 1971. — XXI, 710 str. ; 25 cm. — (Schriften des Instituts für politische Wissenschaft ; 4). IZDG 6117 — Bretschneider, Heike: Der Widerstand gegen den Nationalsozialismus in München 1933 bis 1945. — Mün­ chen : Stadtarchiv, 1968. — 282 str. ; 21 cm. — (Miscellanea Bavarica Monacensia ; 4). NUK 220615 — 4 — Fischer, Fritz: Der Erste Weltkrieg und das deutsche Ge­ schichtsbild : Beiträge zur Bewältigung eines historischen Tabus. — Düsseldorf : Droste, cop. 1977. — 368 str. ; 21 cm. IZDG 6191 — Fischer, Fritz: Griff nach der Weltmacht : die Kriegszielpolitik des kaiserlichen Deutschland 1914/18. — Kron­ berg : Athenäum, 1977. — IV, 575 str. ; 19 cm. — (Athenäum-Droste-Taschenbücher : Geschichte). IZDG 6207 — Fischer, Fritz: Krieg der Illusionen : die deutsche Po­ litik von 1911 bis 1914. — 2. Aufl. — Düsseldorf : Droste, cop. 1969. — 805 str. ; 23 cm. IZDG 6198 — Hillgruber, Andreas: Deutsche Grossmacht- und Weltpolitik im 19. und 20. Jahrhundert . — Düsseldorf : Droste, cop. 1977. — 389 str. ; 21 cm. IZDG 6190 — Das Kaiserliche Deutschland : Politik und Gesellschaft 1870—1918 / hrsg. von Michael Stürmer. — 2. unveränd. Aufl. — Düsseldorf : Droste, cop. 1970. — 447 str. ; 23 cm. IZDG 6206 — Koch, Hannsjoachim W.: Der deutsche Bürger­ krieg : eine Geschichte der deutschen und österreichischen Freikorps : 1918—1923 / [aus dem Englischen von Klaus Oelhaf und Ulrich Riemerschmidt Übersetzung]. — Berlin [etc.] : Ullsteint 1978. — 487 str., 43 ilustr. ; 23 cm. INV B 3042 — Das Kriegstagebuch des Reicftstagsabgeordneten Eduard David 1914 bis 1918 / in Ver­ bindung mit Erich Matthias ; bearb. von Susanne Miller. — Düsseldorf : Droste, 1966. — XL, 330 str. ; 26 cm. — (Quellen zur Geschichte des Parlamentarismus und der politischen Parteien ; 4). IZDG 6216 — Kuczynski, Jürgen: Darstellung der Lage der Arbeiter in Deutschland von 1849 bis 1870. — Berlin : Akademie-Verlag, 1962. — 275 str. : ilustr. ; 25 cm. — (Die Geschichte der Lage der Arbeiter unter dem Kapitalismus / Jürgen Kuczynski ; T. 1, 2 [a ] ) . NUK 123232 — T. 1/2 [a] — Kul'bakin, Vasilij Dmitrievič: Germanskaja social-demokratija 1924—1932 gg. — Moskva : Nauka, 1978. — 308 str. ; 23 cm. SAZU 89127 — Neubert, Friedrich Paul Harald: Die deutsche Politik im Palästina-Konflikt 1937/38. — Bonn : [s. n.], 1977. — 251 str. ; 21 cm. — (Rheinische Friedrich-Wilhelms Universität). SAZU 88702 — Paul, Wolfgang: Der Endkampf um Deutschland 1945. — Esslingen am Neckar : Bechtle, cop. 1976. — 551 str. : ilustr. ; 23 cm. IZDG 6265 — Die Reichstagsfraktion der deutschen Sozialdemokratie 1898 bis 1918 / bearb. von Erich Matthias und Eberhard Pikart. — Düsseldorf : Droste, 1966. — 2 Tie. ; 26 cm. — (Quellen zur Ge­ schichte des Parlamentarismus und der politischen Parteien ; 3/1, 2). IZDG 6216 — Spira, Thomas: German-Hungarian relations and the Swabian problem : from Karolyi to Gombös 1919—1936. — Boulder : East European quarterly ; New York : Columbia university press, 1977. — XI, 384 str. ; 23 cm. — (East European mono­ graphs ; 25). F F C 3941/XXV — Tieke, Wilhelm: Im Feuersturm letzer Kriegs­ jahre : II. SS-Panzerkorps mit 9. und 10. SS-Division »Hohenstaufen« und »Frunds- berg«. — 2. verb. Aufl. — Osnabrück : Munin Verlag GmbH, 1978. — 644 str., [32] str., pril. : ilustr. ; 23 cm. IZDG 6263 — Ursachen und Folgen : vom deutschen Zu­ sammenbruch 1918 und 1945 bis zur staatlichen Neuordnung Deutschlands in der Gegenwart. : Eine Urkunden- und Dokumentensammlung zur Zeitgeschichte / hrsg. und bearb.: Herbert Michaelis [et. al.]. — Berlin : Wendler & Co., 19 — . — 25 cm. — 22. : Das Dritte Reich : Der Angriff auf die deutschen Grenzen. — 543 str. — 23. : Das Dritte Reich : Der militärische Zusammenbruch und das Ende des Dritten Reiches. — 511 str. IZDG 5645 — Wollstein, Günter: Das »Grossdeutsch­ land« der Paulskirche : Nationale Ziele in der bürgerlichen Revolution 1848/49. — Dusseldorf : Droste, cop. 1977. — 386 str. : ilustr. ; 21 cm. IZDG 6192 — Weinberg, Gerhard ,L.: Germany and the Soviet Union 1939—1941. — Reprinted. — Leiden : Brill, 1972. — VII, 218 str. ; 25 cm. — (Studien zur Geschichte Osteuropas ; 1). NUK 136113 — 1. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1 9 7 9 - 2 369 Lužiški Srbi: Kunze, Peter: Die preussische Sorbenpolitik 1815—1847. — Bautzen : Domo­ wina, 1977. — 188 str. ; 23 cm. — (Spisy Instituta za serbski ludospyt w Budysinje ; 52). FF D 4722 — Metšk, Frido: Bestandsverzeichnis des Sorbischen Kultur­ archivs in Bautzen. — Bautzen : Domowina, 1977. — 23 cm. — (Spisy Instituta za serbski ludospyt ; 51) T. IV : Archivalische Sammlungen der Maćica Serbska. — 1977. — 127 Str., pril. F F D 4722 — Stawizny Serbow. — Budysin : Domowina 1975 —1977. — 23 cm. — Zw. 1 : Wot spocatkow hać do leta 1789 / J a n Brankačk [etc.] / J a n Brankačk, Frido Metšk. — 1977. — 311 str. Zw. 2 : Wot 1789 do 1917 / Jan Šolta, Hartmut Zwahr. — 1975. — 297 str. Zw. 3 : Wot 1917 do 1945 / Merćin Kasper. — 1976. — 200 str. FF D 4721. 19. V e l i k a B r i t a n i j a Barker, Elisabeth: British policy in South-East Europe in the Second World War. — London [etc.] : Macmillan, 1976. — VIII, 320 str. : ilustr. ; 22 cm. — (Stu­ dies in Russian and East European history). NUK 291338 — Jones, David: Chartism and the Chartists. — London : Allen Lane Penguin Books Ltd., 1975. — 299 str. ; 23 cm. IZDG 6214. 20. S k a n d i n a v s k e d r ž a v e Antifeodal'naja borba vol'nyh švedskih krest' jan v Estljadii XVIII—XIX vv. — Tallin : Akademija nauk Estonskoj SSR, 1978. — 91 str. ; 20 cm. SAZU 89785 — Hodne, Fritz: An economic history of Norway : 1815—1970. — [Bergen] : Tapir, 1975. — 549 str. ; 25 cm. — Strojep. avtograf. FF D 3949 — Gurevič, Aron Jakovle- vič: Norvežskoe obščestvo v rannee srednevekov'e. — Moskva : Nauka, 1977. — 325 str. ; 21 cm. SAZU 89116 — Menningen, Walter: Ungleichheit im Wohlfahrts­ staat : der Alva-Myrdal-Report der schwedischen Sozialdemokraten. — Reinbek bei Hamburg : Rowohlt, 1971. — 132 str. 20 cm. F F C 3922 — Traetteberg, Hallvard: Geistlige segl in Oslo bispedome ca. 1200—1537. — Oslo [etc.] : Universitetsforla- get, 1977. — Videnskaps-Akademi i Oslo : II ; N. s., 13). NUK II 99944 — Welinder, Stig: The Mesolithic Stone Age of Eastern Middle Sweden. — Stockholm : Alm- quist & Wiksell International, 1977. — 104 str. : ilustr. ; 25 cm. — (Antikvaristkt arkiv ; 65). SAZU 13871/65. 21. F r a n c i j a Splošno: Dreyfus, Paul: Histoire du Dauphiné. — Paris : Presses universitaires de Fran­ ce, 1972. — 128 str. ; 18 cm. — (»Que sais-je«? ; 228). NUK F 9 DRE — Die Kultur Frankreichs. — Wiesbaden : Athenaion, 1976. — 2 zv. : ilustr. ; 29 cm. — (Hand­ buch der Kulturgeschichte ; II, [15, 16]). NUK Ò II 131843 — II/[15, 16] — Ma- duale, Jacques: Histoire de France. — [Paris] : Gallimard, 1965—1966. — 3 zv. ; 17 cm. — (Idées ; 92, 98, 108). NUK F 9 MAD/1, 2, 3 — Pons, Alain: 2000 ans de Paris / images de Jean-Louis Nou. — Paris : Arthaud, 1975. — 189 str. : 202 ilustr., 9 zvd. ; 24cm. — (Le monde en images). NUK F 9 II PON — Provence, Côte d'Azur. — Paris : Librairie Générale Française, 1975. — 437 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Le livre de poche ; 3793) (Les guides du livre de poche). NUK F 9 PRO. Srednji in novi vek do vključno 18. stoletja: Istorija v enciklopedii Didro i D'Alambera. — Leningrad : Nauka, 1978. — 311 str. ; 23 cm. SAZU 89573 — Labal, Paul: Le siècle de Saint-Louis. — Paris Presses universitaires de France, 1972. — 126 str. : zvd. ; 18 cm. — (»Que sais-je«? 1481). — NUK F 9 LAB — Mazarin : homme d'état et collectionneur : 1602—1661 exposition organisée pour le troisième centenaire de sa mort. — Paris : Biblio- thèque nationale, 1961. — XXXVIII, 228 str., XVI str. pril. ; 21 cm. NUK 250310 — Méthivier, Hubert: La France de Louis XIV : un grand règne?. — [Paris] : Pres- ses universitaires de France, 1975. — 141 str. ; 18 cm. — (Documents histoire ; 12). NUK F 9 MET. 19. in 20. stoletje: Def rasne, Jean: La gauche en France de 1789 à nos jours. — Paris : Presses universitaires de France, 1972. — 127 str. ; 18cm. — (»Que sais-je«? ; 1464). NUK F 3 DEF — Eckhardt, Tibor: Regicide at Marseille : recollections. — New York : 370 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 American Hungarian Library and Historical Society, cop. 1964. — XIV, 251 str. ; 21 cm & dodatek v madžarščini. IZDG 6286 — Histoire générale de la presse fran­ çaise : tome III : de 1871 à 1940 / publiée sous la direction de Claude Bellanger [et al.] . — Paris : Presses Universitaires de France, 1972. — 687 str. : 24 ilustr. ; 24 cm. NUK F 9 II HIS/3 — Mirow, Thomas Alexander: Die europapolitischen Konzeptionen De Gaulies und ihre Bedeutung für die Haltung Frankreichs in der Fünften Republik. — Bonn : [s. n.] , 1977. — 789 str. ; 21 cm. — (Rheinische Fried- rich-Wilhelms-Universität). SAZU 88764 — Obolenskaja, Svetlana Valerianovna: Franko-prusskaja vojna i obščestvennoe mnenie Germanu i Ross». — Moskva : Nauka, 1977. — 335 str. ; 21 cm. SAZU 88672 — Petitfils, Jean-Christian: La droite en France de 1789 à nos jours. — Paris : Presses universitaires de France, 1973. — 126 str. ; 18cm. — (»Que sais-je«? ; 1539). NUK F 3 PET — The Political Thought of Saint-Simon / ed. by Ghita Ionescu. — Oxford University Press, 1976. — 245 str. ; 22 cm. IZDG 6213. 22. Š p a n i j a • Diesner, Hans Joachim: Isidor von Sevilla und das Westgotische Spanien. — Berlin : Akademie Verlag, 1977. — 127 str. ; 30 cm. — (Abhandlungen der Sächi- schen Akad. d. Wiss. : Philosoph.-histor. Kl. ; 67/3). SAZU II 8584/67, 3 — Jackson, Gabriel: The Spanish Republic and the Civil War 1931—1939. — Princeton : Pr in- ceton Univ. Press, 1965. — XIII, 578 str., pril. : ilustr. ; 21 cm. SAZU 90620 — Le- tamendia, Francisco: Les Basques : un peuple contre les états / t raduit de l'espa- gnol par Isabelle Garma et Annie Maisani. — Paris : Seuil, 1977. — 283 str. ; 21 cm. — (Combats). INV B 2961 — Vilar, Pierre: La Catalogne dans l'Espagne moderne : recherches sur les fondements économiques des structures nationales : 1. — Paris : Flammarion, 1977. — 473 str. : zvd ; 22 cm. — (Science). INV B 3003. 23. B i z a n t i n s k o c e s a r s t v o Goubert, Paul: Byzance avant l'islam. — Paris : Picard, 1951—1965. — 25 cm. — T. 2 : Byzance et l'occident sous les souccesseurs de Justinien, vol. 2 : Rome, Byzance et Carthage. — 1965. — 267 str. FF D 3081 — Robert, Louis: Les gladia- teurs dans l 'Orient grec. — Amsterdam : Hakkert, 1971. — 356 str., 25 str. tabel ; 24 cm. — Fotografski ponatis. Izvirna izdaja: Limoges : Bontemps, 1940. NUK 269458. 24. A z i j a Splošno: Kim, Georgij Fedorovič: Sojuz rabočego klassa s krest' janstvom i opyt socia- lističeskih stran Azii. — Moskva : Nauka, 1977. — 305 str. ; 23 cm. SAZU 88680 — Jugo-Vostočnaja Azija v mir ovoj istorii. — Moskva : Nauka, 1977. — 349 str. : ilustr. ; 21 cm. SAZU 88815. 25. T u r č i j a Istanbul à la jonction des cultures balkaniques, méditerranéennes, slaves et orientales, aux XVIe—XIXe siècles. — Bucarest : AIESEE, 1977. — XVI, 885 str. ; 24 cm. SAZU 88329 H — Önder, Zehra: Die türkische Aussenpolitik im Zweiten Weltkrieg. — München : R. Oldenbourg, 1977. — 313 str. ; 25 cm. — (Südosteuro- päische Arbeiten ; 73). SAZU 12152/73 — Spil'kova, Vera Ivanovna: Mladotureckaja revoljucija 1908—1909 gg. — Moskva : Nauka, 1977. — 292 str. ; 23 cm. SAZU 88238. 26. B l i ž n j i i n s r e d n j i v z h o d t e r a r a b s k e d r ž a v e Benigni, Rudolf: österreichische Botschaftsberichte über arabische Länder : Register zu den im Haus-, Hof- und Staatsarchv in Wien befindlichen Akten der Kaiserlichen Internuntiatur, der späteren Botschaft, in Konstantinopel von 1750 bis 1918 = Austrian embassy reports on Arab countries == Rapports autrichiens d'am- bassade sur les pays arabes / Vorwort von A. C. Breycha-Vauthier und Josef Stummvoll. — Wien : Österreichisches Institut für Bibliotheksforschung, Doku: mentations- und Informationswesen, 1974. — 130 str. ; 25 cm. — (Biblos-Schriften ; ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 2 371 77). NUK b 112820 — Evrard, James B.: Zur Geschichte Aleppos und Nordsyriens im letzten halben Jahrhunder t der Mamlukenherrschaft (872—921 AH) : nach ara­ bischen und italienischen Quellen.— München : Trofenik, 1974. — 193 str. ; 24 cm. — (Beiträge zur Kenntnis Südosteuropas und des Nahen Orients ; 18). NUK 207708 — 18 — History from 1880. — Jerusalem : Keter, cop. 1973. — 299 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Israel pocket library ; 3). NUK 280737 — 3 — History until 1880. — J e ­ rusalem : Keter, cop. 1973. — 275 str. : ilustr. ; 17 cm. —• (Israel pocket library ; 2). NUK 280737 — 2 — Istori ja i arheologija Srednej Azii. — Ašhabad : Ylym, 1978. — 269 str. : ilustr. ; 21 cm. SAZU 90655 A — Islamkundliche Abhandlungen : aus d e m " Institut für Geschichte und Kultur des Nahen Orients an der Universität München / [Redaktion Hans Georg Majer]. — München : Trofenik, 1974. — 194 str. : ilustr. ; 24 cm. — (Beiträge zur Kenntnis Südosteuropas und des Nahen Orients ; 17). NUK 207708 — 17 — Jahn, Karl: Die Frankengeschichte des Rašid ad-Din. — Wien : Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften., 1977. — 109 str., pril. ; 30 cm. — (Denkschriften der Österr. Akad. der Wiss. : Philosoph. — histor. Kl. ; 129). SAZU II 6546/129 — Krieken, Gerardus Samuel van: Khayr al-Dîn et la Tu­ nisie : (1850—1881).: proefSchrift... — Leiden : Krieken, 1976. — VIII, 330 str. ; 25 cm. NUK 275376. 27. I r a n Stroeva, Ljudmila Vladimirovna: Gosudarstvo ismailitov v Irane v XI—XIII vv. — Moskva : Nauka, 1978. — 273 str. ; 22 cm. SAZU 89972 — Očerki novoj istorii Irana (XIX-načalo XX v.). — Moskva : Nauka, 1978. — 201 str. ; 22 cm. SAZU 90449. 28. P a k i s t a n Džabborov, Tahir Džabborovič: Severo-zapadnaja pograničnaja provincija Pa­ kistana. — Moskva : Nauka, 1977. — 171 str. : ilustr. ; 21 cm. SAZU 88215. 29. I n d i j a Pavlov, Vladimir Ivanovič: Historical Premises for India's Transition to Ca­ pitalism. — Moscow : Nauka. 1978. — 389 str. ; 23 cm. SAZU 90841. / 30. I n d o n e z i j a Belen'skij, Aleksandr Borisović: Ideologija nacional'no-osvoboditel'nogo dvi- ženija v Indonezii 1917—1942 gg. — Moskva : Nauka, 1978. — 390 str. ; 21 cm. SAZU 90583. 31. K i t a j s k a Katkova, Zarja Dmitrievna : Vnešnjaja politika gomin'danovskogo pravitel'stva Kitaja v period antijaponskoj vojny (1937—1945). — Moskva : Nauka, 1978. — 239 str. ; 20 cm. SAZU 90579 — Klein, Donald W. & Anne B. Clark : Biographic Dictio­ nary of Chinese Communism 1921—1965. — Cambridge : Harvard University Press, 1971. — 2 zv. ; 26 cm. SAZU II 91102/1, 2 — Martynov, Aleksandr Stepanovič : Sta­ tus Tibeta v XVII—XVIII vekah. — Moskva : Nauka, 1978. — 280 str. ; 23 cm. SAZU 89979. — Maškina, Irina Nikolaevna: Kitaj i Vietnam (III—XIII vv.). — Moskva : Nauka, 1978. — 350 str. ; 21 cm. SAZU 89929 — Meliksetov, Alen Vaago- vič: Social'no-ekonomičeskaja politika gomin'dana v Kitae (1927—1948). — Mo­ skva : Nauka, 1977. — 315 str. ; 22 cm. SAZU 87575 — Ostrikov, Peter Ivanovič : Imperialističeskaja politika Anglii v Kitae v 1900—1914 gg. — Moskva : Nauka, 1978. — 225 str. ; 22 cm. SAZU 89971 — Sapožnikov, Boris Grigor'evič: Kitaj v ogne vojny 1931—1950. — Moskva : Nauka, 1977. — 350 str. ; 23 cm. SAZU 88246. 32. M o n g o l i j a Bira, Sagdaryn: Mongolskaja istoriografija (XIII—XVII vv.). — Moskva : Na­ uka, 1978. — 319 str. ; 21 cm. SAZU 89955. 372 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1978 33. A f r i k a Meroe : istorija, istorija kul'tury, jaz'yk drevnego Sudana. — Moskva : Nauka, 1977. — 302 str., pril. ; 22 cm. SAZU 88826. 34. Z d r u ž e n e d r ž a v e A m e r i k e Clayton, Ed: Martin Luther King : the peaceful warrior / illustrated by David Hodges. — New York : Washington Square Press, 1969. — 118 str. : ilustr. ; 18 cm. — (Archway paperbacks). NUK 280884 — Guérin, Daniel: Die amerikanische Ar- beiterbewegung 1867—1967. — Frankfurt am Main : Suhrkamp, 1970. — 164 str. ; 18 cm. — Orig. nasi.: Le mouvement ouvrier aux États-Unis 1867—1967. FF B 905 — Mann-Lot, Marianne: La conquête de l'Amérique espagnole. — Paris : Presses uni - versitaires de France, 1974. — 127 str. ; 18 cm.— (»Que sais-je«? ; 1584). NUK F 9 MAH — Siracusa, Joseph M.: The American Diplomatie Revolution : a Documen- tary History of the Cold War 1941—1947. — Milton Keynes : The Open University Press, cop. 1978. — [VII], 263 str. ; 25 cm. IZDG 6245 — Sorensen, Theodore C : Kennedy / foreword by Lord Harlech. — Unabridged. — London : Pan Books, 1966. — 860 str. ; 18 cm. NUK 280982. 35. L a t i n s k a A m e r i k a Gavrikov, Jurij Pavlovič: Peru : ot Inkov do naših dnej. — Moskva : Nauka, 1977. — 133 str., pril. ; 20 cm. SAZU 88216. 36. M e h i k a Hanna, Alfred Jackson & Kathry Abbey Hanna: Napoléon III y Mexico / [ t ra- ducción de Ernestina de Champourcin]. — Mexico : Fondo de cultura econòmica, 1973. — 290 str. : ilustr. ; 24 cm. NUK 266895 — Humbert, Marc: Le Mexique. — Paris : Presses Universitaires de France, 1976. — 126 str. ; 18 cm. — (»Que sais-je«? ; 1666). NUK 94469 — 1666 — Roeder, Ralph: Juârez y su Mexico : Fondo de cul- tura econòmica, 1972. — XV, 1101 str., pril. ; 17 cm. — Prevod dela: Juarez and his Mexico. NUK 249213. 37. K u b a Velikij Oktjabr' i kubinskaj'a revoljucija. — Moskva : Nauka, 1977. — 297 str. ; 23 cm. g3= 8 | - o 2 c i - » «J. 2— < -3Ä o u . •asž.s.a»g»i| S M d 5'S Sc/î ^ «•o « w t a * - o J= ** 5 o c es '• ?! o <*e «-g s u bac 0 6.3,= t» —' **ш «CO « C u .2 X ss U s .- t ; от u тз д -r 5 t s S -o e b E u >>£ чо -ïï § o S c « fiaO o „-fe.aSiggë £ S 3 2 S 5 C , 5 < и п а с л . 5 I co u Q 3 •- UJ3 Q x : c UJ3 — u u Si tf) з з s c c u e — 2 en e Š - 2 aTìA c u a 'C ä S reo* S c a = 1 " X s -Espilili g o u _ « 3 e-S 5=5 •S-— r-S'ë »C a u ;§.SlS|§l«g.s « UT3.2 G u 3ÌJ^ — д и » E u OQ o'S o u c C u .S o. 2 2 «-• G > u b > > » a u a o o u1» O i s » - . « Sss-d- I I e? Salasi g - ^ I S - S u ! " O S " u . i o c u u o :>. «Ч=! D.U h; U*25"ÖOU o . ""u a. o £1S ^ C b „ "3 u « с ц Л { л о . - з 5 о ^ а тз u .as-s«"-2 «žT o-a u -=S 3 " - e S 3 i l § 5ä e l i .slS-sf f i l a l i L. «J O U u u п̂ s o u Ë " ~ c i o s Q 3 £"• o 5 co C O rt - C O CL, 3 u s O 8 ë e t s •c -S •o » « ' N j Sog u g i/) w rt.3 î ïft turc* u s-«st1-ß i u » 3 S 6.2, _ ä • N i l - З ^ , } 1 u З ^ и ^ •o o S UJD C Ou- | -Ä? ° P 1><л o ^ i nul •̂ ^ х з ^ ; o u _ и ~ u 1 3 W « u o .3 3 •T; O * * Ï 3 3 _ U 0 3 Ï J = S S.„ ° ^ t ï « " - X o : ^ (5 ** U ü ä " » „ i o o._ 0 . ^ S» w 2 4* u o •SS °% v) O •;> Q | I i" a aï I as Ž o §7 iS _o 35 u «'S - 6 « g s8 * u _ И £ д ^ a V- t i * j — « u t . g-C^xi g t j 3 u - g = a S j < u . a u g e « ? o U^3 ге •z o « > 5 o S H - S s > Q - H « ,_. o—, « 3 3 O «K. °^Cuc°Zï?-^aK> , u pi *• « rt t« 3 » o ~ 2 Ш • ° У O b 3 « cu a CO o JC H r r 3 Ki' 4 ™и—T c ! «s N a o=-3 2|«-§^ë» а о " § ^'SjPsSli O e c z . * ' S °-u o d> 4> Ü • 0 5 C ^ л «•a : 5 o. JJ5 д » 3 « « i i u u-S^ * N*,^T3 rt Et*?. ;-W ј ! о Е , S-a o e i a PS o 3 3 » 3 ï f f ! ! 2 » x fS -t a « «-t w. 33>вт1 B ? ~•*•^5• • B 9 » n.'S„ S"» ? - K a S 5 - 2 . Š 4 § Š S - S ° g g < 3 S-g-s-g S3 S s- S •§ §• •= 3 g g a S - c - o < g 2 . c S ; o 3 gC3Cs3g-Ba|g; o S g ì » o S<• J gen ^ S Q- 3 C s S (Л p I" o Š S?o- o-- <»£ •CS ss- C ... З з в с g. 2 g. S trt ^ S £ e D **ro l e . § •a SS 2TS'<» з 3 p ï в 3 * Ç ° . s „ as-os - K g S^.Q-C-S 2 2 < « ' S N ' S - O ) « 3 y, S c« ? r " o » ? o S . T P ? sc sr £"3 ?3 w. „ trt < 3 3 » > < N ^g'SETZg- O s.- 4 „ < u E g ö g s E S - ! ? 0 - « , S o » 3 3 < ç 3 - C T 5 ï °s.-Ta_ % s a s £ » 7 1 . S « 5 ' . 3 0 ==e-'°g'SS0T s--ss?--„.S J § Оч«.Зе°а2;зК 3-J з " o » 2 . 0 f ? c Š. R 0 0 - * = a 3 ° TO 5Г g f f 3 a c o Ç . „ . o 3 2- .„nt n.c;o o- n 3 Ï ЕЧ ff 2. Т3 3 _ . = ш trt = š-3 » §-ГГз § ! * J S B ~ I . z r e | g " 3 !• rS и § o «ira r ô „ i' ^ о З Е к - З в г 2 / i 2. re ?-:E S £ ï ; n. * S 5 o a N 3 a § g r S E=. o ft_ - J •o 0 < H H 0 & <«=. Ä5= 3 , . 0 2. 0 < 3 t« g- ч g, f > s n N n O a 0 g, • S" o < s a rt 3: a s* S» 3 « C O-"* g t . Bff B O- a? n> O. < 3_ Г с •c 2 II * rt - d 3 s p SÎT r-tO C* a; »n »'0" 3 ïï p 0 Vi £ŽT 2 ». П) c » rt C O * K ) •d 3 sD -J h5 ^ i C ^ З О Ч N 3 c 3 < ° »" 3 S S . O B S В B O - j trt _ - 5 ° 5 0 > g 1 SS= s* 3 E ff N i d a 3.-0 c sr r 4»z- ?Tff O ^ trt 3 B B < > s r r - 5.3-2 < rt 3- o-' S Sira 5 -t WT3 -1 *-.",-: o 2,— —a a O V E C S S 3 » S g o • ""3:0 a 3 < ^•3- ЕГ^ _. o » c — a S'a ~ o r?g 3 N 0 3 n 2 B *- s s » s o-, i p S - 5 " o sigisi « 3 2.0 = ^- f S ' r h в § rî Е . ° в 2 . з З к < s 3£?g?t OQ t ^ s « 3 vO -a VO ts> K> K l - J 1 3* S 3 9Г Ô" O 0 " P Ц 7Г rt _M •< C c o 4 •a c u ï . 2 . C -y •s s - i fra *~so_. P м н C S > CJ N У C3 . ^ — £ -, c и'о 2 U O O Q U — S ü . 0 U o « Ü * > Jd u OO rt S O tf) e o в > o 4) м w . O ä - o ^ 3 fi c u . 2 д n .Sâ-л « g-g S - o « S3— di ( U _ -M O -л.ј; « 0:5 SA •S о д K .o *-* сл * j o O O U C д -y o « *" *; ** *- (Л trt "3 U « tU <5"2 trne i" 3 D U rt _ÇL> 2 3 O C o O TI 4) « Ž TJ ? a •§ OsO 7= » Š У-ЈЗ < «CTS . У OT l 1 £ . 2 J = e * S u S o o w . Л u C O о C t - Û M C U . - u 3 ** o o o o Ä « o a ^ " a w w o § o *-• c u ,« u Ï ! ?{ >_ о З £ з ° Ë ^ g - o 5 ? « " д .o — 5=Г C e-S-|-*-S - « E l s ' л « " Š Š 2 - G " * . Ä \ ,-h •o s (2° a V>£3 ai _т=. ц Ј ј * « "Oui* u C "«-• C o O tu O O , O 3 >. p . . . o) * j . 5 _ s - - * — ^ т з м О л - З bo : S o Ï . 2 o-S « H- i : у ^ - л _ c u H ( t- S o « a 3 — e> 5 » S 7 3 ' U a 3 г d" 1.5 s S > I .S — « 41 O C ?.S - B n Ooo o . boa N a o, 2 Л u t » o i -a -г u e x; Boj: «J S t : . S ° " - S ~ ' •S " S » = S = S " ° š s ž r .1! ^ i» — r ; y t i " 1 3 ü — ? C " o ^ ^ so aj ce o j •а u j = 2 S t o » " c " j O " S - о о о £ и и _ 2 , |š.s ^ 2 ! - c C OJ ?î *-• | l s | § l l l — •- » rt rt-— • u s 'Ć5 o • o « • л h » a S . £ •e H " s ä - S f l S - з •- u ' H СЗ D.O > СЗН O > 3 "J ej fes.? gHg -S> g'i-s o 3 rt rt v U H •£> .* U Pil t i " . 2 , e-5 ÄS i « 3 н>- 0 u. » S 1? ^ о äs м м ä l u o es C TJ o O H p - СЛ-Л ^̂ s o « s i3 "E CA •a 3"° S7 •si 0 — • 8 ^ O . N a », £~8c l J a S o 5 " E » a » " ï sJ O yj — i aj : xi » t 5 l 3 H x i "" - _ >т) . - § — TJ**— XI at3-i.S££- • a ; 2 2 > , _ S S U E S - 2 n «> •> o - - x i 1 •«S'So S-s25i§ ü oxisgtïu ? 3 | . 9 - S - S ^ «i e 2 « ^ - s l ^ g o o s" 8 8^ l 8 s И tefaUï o |e&S s ?T j - i^a.s f e3H — s °«_ « „ u «3 H » o » e . Ü T ) 5 Ко-з 5 S n ° S. *" 2 . з - ° u з - £ - - о o ^ г с — • Р ^ З ' Р С ' 4 _ t—. *з C и =•2 з o в o o o - a u "3 - Î » ô 2 . s У и ÜLK,. 3 | a - , o ? 3 î r 0 a • g f g .n l E; s l'as »2 «'Ig SI'S P - • •a ~ - " a - p g - a - i c 3 2 . a 2 . 5 S n sr-' £ ° S aa-s-R!» g H • а З - в 3 s - 5 " S . - N O a o < S' (Л f * r C s o a •a 0 a s < и •1 2 s C o A> fi-o l « " ss- t — t * i . , re C " e r a P : F r i ? " N 3 " r- o 2 m-TJ P o S ? " 2 . g . : n i cn<, ni • Q " T 3 - " , ' T 4 3 f D ^ Q - O Q p P d 4 C ï O W J - — ; . & ' o ~ p " 7 p 3 " " ' " Г В ч o 5 < з w 3"| o - n O O £ 3 5 и S. pr E 3 era rS -• S 2 •— • n — o 3 < o ft б" 5 3 » 6 " *" ft \ а S HI. SX o jo i g e - »S o o p 3 tu 3 Ol СЛ < u „ p O - • 3 5 . 2 . K a.S.n g-5V3 8-n<«3 s !'=•§•<-s,| < B.V. < O w ? r S E > = ; n r » ,_ g n g o 3 n çn 3 < r S g a ^ o c o s n> C 3 П . PC PC C , — • ПЈ ^ , •-• — n ^ = : — < J» c 3 3 m з : 2 •3 3 ; < J - • 3-£i3-p a3S> < o o n P 3 R a r j N 3 P = c ç • : : = • - • = •BaS-oüi"? p n<5 — < • < S P O S < c . , § ?s:-o " Ì S g ^ " 3 o - S . < P fra 2_ 3 " " '=?£ . a c ' *Ђ rti 0 t - • i§"i.gg" S-3 „ " sr 3 o •a o S" o " • " . " " S < „ T ; o g S c _&• p D-3 > f 3 - N O C o LI ГХ O "S. C 2! D U> C^ Z U и c сл O. K * » 0 ? r n a И _ 5 * 5*« SÌ O* (V s-o -1 0Q ^ н 93 o 1 ^ o » r » c P g.3 1513 So K>fD cr _ 3 E 3 a fra — O 3 S-°-o C s. »'S. 3 4 S- C o *• Ü 3 T3 o а ST ti uq r. И o a o fl3 o . C 3 .B ? r 1 3 - 3 " < n 0 w w 3 (T) 3 fi> Ò N 3 > гл " y 3 •a o гга o < N p o 3 v) TT ö S 2Г2 w — *T3 • 1 1 o 1 1 O CT o "rt •o d ^ г f t oc o 3 o n« 3 3 < p N a P o d 3 o o o p ' N 3 re re re O e r < re_ " p _ p n D . P " p а re N re 3 * P 3 re P 03 re 0 O. N P У O n O v. < re "S re p 2^ i/i 3 o" re Û. o • i ni 3 re è Зђ з - г е ? r D 3 p 5- a re rê_ o N 3 m - o a. o* O 3 . S. c £ a *r?i a 0 tra o o o — a o П1 o 7 Г З . p < 3 re "H. o T3 " i •5 P 9* o re 3 re Ђ VI < re a -( N P < 3 O o N П1 3 "ré o p O 1 O re 3 o cr rè N 3 o VI a P o •a P v. "H. re CT o p 3 o •o o D. < -o p 3 o 3 a re H f ? 3 "p* 3 ÊL 75" re~ C o * re O a era o < P p j P N 3. o o • a o fra O D . cr O 'S' 3 - 0 „ o 2 . r - p E 3 2 i - c> o. 0 5 3 O - l Г.О. C i cr- »'= un'­ era 3 C o F. 1*1 £ — -R P re ; ' P - • •' * — 3 o < -s- ч Zgodovinski časopis, Ljubljana, 33, 1979, številka 2, strani 201—372