Štev 31.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana,
3. augusta 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-ratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Ka želejo presvetli višešnji paster od svoje mladine.
Svetovna vojna je poparila gingave verna srca, kak popari mraz mlade cvetke. Srčna milina, pobožnost, nedužnost je skoro s cela zginola s sveta i nadomestilo jé vse to divjanje, razvüzdanőst, pijančüvanje i drügi velki grehi. Či človek vse to opažüje, se mora s strahom pitati eli se ne bližamo velkoj pogübi, konci.
Kak vsemi tomi odpomoči ? to se pitajo ljüdje, šterim v istini leži na srci blagor mladine, štera je bodočnost, vüp naroda. Pomagati trbe, pravijo Vnogi. I istinsko probajo pomagati. Prirejajo razne shode, zborovánja, na šterih povejo mladini, ka je za njo hasnovito, ka škodlivo, ka mora delati, česa se ogibati, da njoj predočüje vse nevarnosti, štere pretijo njenoj nedužnosti i nepokvarjenost!.
Takši shod se bo vršo letos tüdi v Maribori i to 9. ino 10. augusta za. deklice, 23. i 24. augusta pa za dečke.
Dužnost vse mladine je — kak pravijo Presvetli püšpek — da se tej shodov udeleži. Tej shodi so namenjeni, da v mladini pa zbüdijo gorečnost, pobožnost, vernost, ljübezen do Boga i do bližnjega i da joj vlijejo novo moč, joj dajo novo orožje proti sovražnikom,
Dekliški den je 9. i 10. augusta. Je tak skoro že pred dverami. Zato se vsaka deklica, štera se ga šče udeležiti, naj v kratkom odloči i javi najkesnej do 3 augusta pri uredništvi Novin v Črensovcih eli pri Franci Kolenc, bo-goslovci v Gomilici.
Prijaviti se mora vsakša, štera šče iti, da potom lehko naročimo izkaznice za polovično vožnjo i stanüvanje. Izkaznice bo koštala 6 dinarov i meti jo mora vsakša, tűdi tiste, štere ščejo peški iti. Štera je ne bo mela, ne dobi sküpnoga stanüvanja i je ne püstijo na zborüvanja.
Spored mladenskih dnevov je sledeči.
V soboto, dne 9, augusta.
Ob 8. vüri: Sveta meša v stolici.
Ob 9. vüri. Zborüvanje versko öbnovitve-noga odseka v dvorani Zadr. gosp. banke. Na tom zborüvanji bo govorilo več govornikov.
Ob 14. do 18. vüre: Zborüvanje prosvetnoga odseka v dvorani Zadr. g. banke. Več govorov. (Zadr. Banka je pred franciškanskov cerkevjov.)
Ob 20. vüri: Fínžgarova »Naša kri" igra v Narodnom domi.
V nedelo, 10. augusta:
Ob 6. vüri; Sv. meša!sküpno sv. obhajilo v Franciškanskoj cerkvi.
Ob pol 10. vüri. Zbiranje udeleženk v ogradi dijaškoga semenišča.
Ob 10. vüri: Ravno tam sveta meša i predga presvetloga herceg püšpeka.
Ob 10.45 vüri: Zborovanje. Več govorov.
Ob 14. vüri: Večernice v franciškanskoj i püšpekovoj cerkvi.
Ob 15. vüri: Orliška akademija v Götzo-voj dvorani.
Odprta srca nesite na te dneve, da sprejmejo vsakšo reč, štero bote Čtiie, da se v njih sklicajo i obrodijo obilen sad. — Deklice, ki morete, ite v Maribor, da spoznate svoje Vrle Slovenske pajdašice z prek Mőre. •
Odgovori na ugovore.
Ugovor: Zakaj nas siromake prosijo, naj bi grofje ali grofice dali par milijonov od svojega Bogastva, pa bi bilo Martinišče.
Odgovor: Na jezere je takših, ki to pravijo. Či bi pa oni bili grofje, kak bi gučali? Čüdno je na sveti. Mi bi tüdi radi bili. či bi nam što dao kakšo velko podporo. Na to tüdi vűpamo, nego dozdáj smo ešče nikaj ne dobili. Znabiti pa Bog gene srce kakšemi velkiimi bogataši. Na to se pa nemremo zanašati, ovak znabiti nikdar ne bo Martinišča.
Človeki srce od žalosti joče, gda gleda po tom brezmejnom bogastvi, štero je pa cio samom sebi. Hvala Večnomi Bogi, ka človek more ednok mreti, ar či njemi ne bi trbelo mreti, bi bio ešče bole navezani na svoje bogástvo. Nega vere ne lübezni . . .
Ugovor. Jaz mam sina v Soboti pri ednoj hiži pa je zadovolen z hranov i z vsem. Tak so lejko vsi drügi dijaki na kvanteri.
Odgovor. Hvala Bogi, či je z Vašim tak, Jeli so pa vsi, ki so tak na kvanteri, zadovolni kak vaš? Z vekšega so ne. To je pa zato tak ka inači biti nemre. Poglednimo najprle edno takšo hižo kak priliko ali peldo. V toj hiži majo dve sobi, künjo, folaš i klet. Pri hiži je osem düš. So dedek, mamica, oča, mati pa četvero dece. Edno je v zibeli, eden se ravno vči lesenoga konja jahati, dva hodita v šolo. Dijak, ki je pri takšoj hiži na kvanteri ma svoj prostor v spodnjo} hiži ali sobi. Tam na klopi za stolom gde jej, se tüdi vči i spi. Ka jej? Pravimo, ka je z hranov dobro. Kak spi? No, mladi človek tüdi na golom kamli sladko spi, Čiravno ka je za njegovo vzgojo ne vseedno kakše ležišče ma. Što to Skrivnost lejko razmi, naj jo razmi... Kak se pa vči? Pitajte ga! Dostakrat je pri toj hiži tak, kak je bilo te, gda so se kmetje spuntali.
Tam iz škripajoče zibeli se Čüje glasen, oral, oral, oral... Tam z lesenoga konja kriči malj Vanek: Güa, düp! Oniva dva sta ravno zdaj prišla iz šole, tak lačniva, ka ščeta vse podreti. Mati se čemeri nad malim v zibeli, mamica mirijo gladniva šolara, dedek se kregajo nad razbí-jastim Vanekom. No, dijak moj, zdaj se pa lepo zbrano včil Pazi da se ne zmotiš pri matema-tičnoj nalog!, pazi, ka se lepo navčiš katekizem, pesmico, grške besede.. .
No, te djali, vej je to ne vsešerom tak. Istina. So tüdi bole merne hiže. Mogoče vaš sin ma cilo svojo sobico. Mogoče sta dva ali trije v njoj. Vse je mogoče na tom sveti. Najbole mogoče je pa to, ka je dijak na kvanteri poleg drügih neprilik največkrát brezi prave 1 skrbne roke.
S tem, ka pravimo, kak se po sveti godi dijakom, neščemo delati krivice- tistim, ki majo pri hiži dijake. Dobro je meti dijake, Či je vse dobro.
(dele.)
NEDELA.
Po Ris. VIII. Evang. sv. Lukača XVI. 1-9. Prilika od krivičnoga špana. Te si je bogástvo spravljao po krivici iz gospódovoga imanja. Ljübljeni Jezuš obsodi te greh a nas opomína, naj mi pri düšaj tak delamo, kaj je té pri vrednosti, štero bi nas znalo napelati na gizdo, skopost, pijanost i drüge grehe, Vlečimo hasek za večni Žitek. J vlečemo ga te, če damo ž njega bližnjemi na pomoč. Najlepša prilika je zdaj dati na »Martinišče*.
Ljübézen do bližnjega.*)
Pitate me: Ali je po takšem nigdar ne dopüščeno tüdi islinskih falinga bližnjega razo-devati? Je; celo dužnost je lehko, či je zadosta vzroka za to, zadostni Vzroki, da smemo ali smo cilo dužni od faling drügoga govoriti, so na priliko takši: da se bližnji pobolša — i tak je prav razkriti falinge dece starišom, podložnikov predstojnikom; ali pa, Či je zavolo faling, pregati bližnjega v nevarnosti sküpni blagor — i tak je prav, naznaniti oblastvom vse, ka je na-pelano proti dobrobit! človeče drüžbe v verskom ali državlanskom pogledi; nazadnje, či je v nevarnosti naša lastivna sréča, ali sréča našega bližnjega — i tak sme na priliko gospodar, ki je vido pri svojem hlapci nezvestobo, opominjati
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Rena je bila dovica Kóstulova, ki je bio krščenik, med tistimi, ki só bili pri Kromociji. Nedavno njoj je mro mož kak mantrnik; ona pa je ostala v stanüvanji svojega moža v palači, ár se je níšče nej brigao za njo. Mela je dve hčerk!, šterivi sta se pa tak različno oponašali proti materi, da je Fabiola to naglo opazila, edna je z nevolov pögledovala Sebeščana, kak kakšega tühinca i je redko stopila k njemi ali pa nikdar; proti materi seje pa oponašala sirovo i gizdavo itd. kak navadni svet. Ravno naopak je bilo pri mlajšoj Sestri — ponizna, skrbna za drüge i poštenoga zadržanja preti materi; proti sirmaki Sebeščani pa puna sočütja i prijaznosti. Rena sama je bila živa pelda krščanske gospodinje; ne je bila vučena, a bila je mila, delavna i poštena. Rimlanka je ešče ne vidila takšega gospodinstva, kak tű: preprosto, mirno, pa vse v redi, samo starejša hči je delala nikelko nereda. V par dneva so zvedeli, da Fabiola
ne krščenica, pa so zato ne drügače ravnali z njov, kak prlé; tüdi Fabiola je nikaj spoznala ka jo je pa žalilo, — da je starejša hči pogan-ka. Vse, ka je Rimlanka vidila v toj hiši, jo je nagibalo, da je začela drügače misliti Od krščenikov, pa od te reči je ne imela časa premišlavati, ár je vsikdar mislila na Sebeščana i na njegovo ozdravlenje, Štero se je prav po mali vračalo. Pogučavala si je z Irenov, kak bi ga spravili v Kampanijo, da bi se tam v gradi z njim pogovarjala od vere. Pa nikaj je prišlo vmes, i to je njeni namen za enkrat preprečilo.
Što bi popisao Sebeščanove občütke, kda je oprvim prišeo k sebi. Vsikdar je želo mantr-niško korono i molo za njo; — vse mantrniško trplenje je pretrpo; že je vmro — kelko Človek občüti, — te svet je bio mrtev za njega i zdaj se je vzbüdo, ne kak zveličanec v nebeškij visočine}, nego kak navadni človek, ešče na poti zveličanja, štero ešče zdaj lejko zgübi. Poistini to je bila za njega vekša poskušnja, kak mantrništvo samo.
Spodoben je bio Človeki, ki šče v vihérno) noči s svojov ladjicov prek derečega potoka i ki se vöre i vöre mantra v sredi penečih valov da bi dospeo na drügo stran — nazadnje
pa da zapazi, je tam Odked je prišeo. Vendar nevolen ne bio i se ne tožo, nego molo je i si mislo: »Boža vola je, gotovo mi šče dati dvojno mantrniško korono. I zaistino je od dneva do dneva hrepeneo po toj drügoj koroni, i zato ne šteo Čüti, da bi bežao iz tej krajov i se skrio.
»Jaz sem zdaj dobo pravico odkrito i ne-ostrašenö gučati s svojim preganjalcom, je pravo i prvi den, kda bom mogeo, se bom poslüžo te pravice. Le dobro skrbi te bo kem hitrej.*
Drüga mantrniška korona.
Ka je - zamorka razkrivala Korvini i to ka, ga je tak jako razveselilo, je bio naklep, ali nakana, od šteroga smo že nekelko Čüli v pogovori med Fulvijom i Evratom. Fulvij je naimre zvedo iz reči slepe mantrnice, da je Agneška krščenica i si je mislo. Zdaj jo mam v svoji rokaj tak i tak, ali jo nagučim, da me vzeme, ali si pa pridobim lepi tao njenoga bogástva, če jo ovadim, daje krščenica. Če ravno si je Zvolo to poslednje, ár ga je k tomi nagu-čao Evrota. Ar se je bojao, da ga Agneška ne bi sprejela na pogotor, zato njoj je pisao piav lepo pismo i njoj je zagvüšao svojo vernost; nadale jo je proso, da naj ne zavrača njegovi pvršenj,
2
NOVINE
3. augusta 1924.
pred takšim hlapcom drüge gospodare, i sin, hči v hiši smeta n. pr. povedati Oči ali materi, da jiva hlapec ali dekla zapelava na greh. Pa tüdi pri tom je pomniti, da trbe prle probati z drügimi sredstvi i samo potom, či vse drügo ne pomaga, smemo govoriti, roda samo tistim, šterih se tiče i samo telko, kak je istina.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Shod zavüpnikov naše stranke se je vršo dnes tjeden v M. Soboti. Dnes tjeden bomo bole obširno popisali petek celoga spravišča.
Na spomenik † dr. Ivanóczyja je darüvala drüžba zbrana v Mačkovcih 100 Din. V drüžbi so bili sledeči gospodje: Most Ludovik iz M-Sobote, vučitelje Zver Matjaš iz Kuzdoblanja, Tomori Ludovik Öd Grada, Kontler Jürij iz Vidonec, Berdon Karol od Sv. Sebeščana s svojov gospov i Kerec Franc delovodja z Prosečke vese. Penez je vložen k šumi, štero oskrbljavajo g. Faflik pleb. pri Sv. Bedeniki.
Na Martinišče so nabrali ali darüvali v dinarah: Žerdin Martin gl. nabirač, Žižki, 13075, Šinko Leopold, Edšidt Štefan i Edšidt Janoš z Gederovec, vsaki 100, z Večeslavec. Marič Leopold 10, Magjar Marija 12, Marič Helena 12, Jožef Toplak i Jožef Zver Chicago, Oba z doma z Nedelice vsaki 400 i Golinar Verona, siromaška žena z Črensovec, si je z belic nadevala vküp 50 dinarov i darüvala v görnji sveti namen. Bog plati vsem.
Dr. J. Leskovec, odvetnik v D. Lendavi naznanja, da odide 2. augusta na dopust, zato do konca augusta ne bo opravlao slüžbe.
Keliko dijakov se je dalo vpisati v prvi razred naše slovenske gimnazije v M. Soboti? Ravno šestdeset. To je lepo znamenje, ka naš narod zača previditi, ka če šče meti oblast v rokaj, more meti za to tüdi ljüdi. Edno je zdaj samo potrebno, to, ka teh 60 dečkecov dobi dobro krščansko vzgojo. Da ka bi nam pomagalo, če bi ž njih postali vučeni gospodje, ki bi kak Orjunci ali Sokoli nas gülili, pobijavali i klali samo zato, ar smo ne demokratje. Záto je potrebno Martinišče, ka postanejo pošteni vučeni gospodje naši dečkeci.
Za šolskiva nadzornika v Slov. Krajini je dr. Žerjav dao imenüvati, kak čüjemo, dva demokrata. Se zna, da nesta našiva domačina. Gda se ide za Čast i plačo, te je naš domačin zapostavljen, a gda kaj dati, te je naš prvi. — Kraljevski notariuš Koder, ki z našega ljüdstva pó grofovskom žive, je na Goričkom pri priliki obiska velikoga župana zapelavao župane naše, naj ne glasajo na Kleklna. Ka či prej ne do, te dobijo vse dobrote. Krivice se prej zato godijo v Prekmurji, zakaj je ljüdstvo zvolilo svojega domačega Človeka. — Tak daleč ide Koder v mržnji proti našemi domačemi prebivalstvi. Zaistino demokratski düh, šteri ne vošči našemi domačemi ljüdstvi ne nadzornika, ne poslanca, ne nikše česti, zahteva pa od njega mastne dobičke. To je demokratska ljübezen do nas, Bog nas je čuvaj še v senjaj.
Kelko de koštala hiža Martinišča, štero ščemo gorpostaviti? Zvün funduša, šteri nas košta 700 jezero koron, i šteroga z nabranih darov z vekšega plačamo, pravimo zvün funduša de nas koštala dva milijona koron. Zato, podpirajte nas dobra srca.
Törnišče. Orli iz Žižkov bodo dnes 3. aug. po večernici priredili lepo igro v šoli. Pridite vsi. Naše gasilsko drüštvo pa bo melo v nedelo 10. aug. blagoslavlanje špricavke k šteromi povabi vsa gasilna drüžtva.
Moravci. Jul." 13. so tű z velikov slovesnostjov zvolili g. Šiftar Gezo, nar. poslanca za inšpektora moravske ev. fare. Zednim je določeno, da se k dozdajšnjoj cerkvi dozida primeren tören tüdi.
Domanjšovci. Ž velikov slavnosljov so potegnoli gor pri nas jul. 20. zvon. Madjarski govor so meli g. Kuzma, domači ev. pastir, slovenskoga pa g. Hari Leopold ev. bogoslovec.
Uradna naznanila.
Sprejem gojencov v podčastniške šole. Ministrstvo vojne i mornarice je odredilo, da se letos sprejmejo gojenci v podčastniške šole i to: 1) 200 gojencov v 1. artilerijsko šolo v Čupriji. Termin za prošnje 15. sept. 1924. 2.) 50 gojencov v vojaško sanitetno šolo v Belgradi. Termin do 15. augusta. 3.) 200 gojencov v 2. artil. šolo v Maribori. Termin do 15. septembra. Pogoji za sprejem so: 1) Državlanstvo SHS. 2.) Starost k 1. 3. 4—17 do 21 let, k 2. 16—21. 3.) Najmenje 4 razredi ljüdske šole, k 2. 4. razredi gimnazije ali realke. 4.) Dobro oponašanje. 5.) Dovolenje starišov. 6.) Samski stan.
Politične drobnije.
„Autonomist“ se je obregno na izjavo našega lista, ka je njegov urednik Prepeluh iz tabora socialnih demokratov. — Mi svojo trditev gordržimo, ar iz popolnoma zanesljive vretine zvemo to: V Ljubljani izhaja list proti verske socialdemokratične stranke „Pod Lipo“. Te list vrejüjejo gospodje socialni demokratje Prepeluh, Anton Kristan i dr. Lončar, to je tisti, ki zalagajo s svojimi spisi tüdi „Autonomista“. Vsi trije so vsikdar vküp. —Zato mamo istino, gda pravimo, ka je Prepeluhova republikanska stranka ne drügo kak socialdemokratična. Samo, ar so pri zadnjih volitvah pogoreli popolnoma, so si poiskali novo ime, da bi preslepili eceke, ki do se dali.
Država.
Batrivna rešitelica. V Bogovij v Bački je nastao v hiši nekšega kmeta ogen. Kmet z ženov i mlajšov hčerkov se je rešo, Starejša pa je ostala s četverov dece notri. Vseh pet bi gotovo zgorelo, če ne bi bilo mlajše hčerke. Ta je petkrat vdrla skoz goreči preklet i spravila bratje na varno. Kda je zadnjega rešila, je spadnola v ogen. Jako opečeno so jo sosedje rešili i vüpanje je; da ostane batrlvna deklica pri želenji.
Usmilen ropar. Na cesti, blüzi vesi Sv. Trojica je napadno neznan ropar kmetico Stru-sovö. Vzeo joj je iz žepa 25 dinarov. Žena ga je z jočom prosila, naj joj da peneze nazaj, ar je potrebüje. Nato joj je ropar dao 15 dinarov nazaj. Žena pa je prosila tüdi za ostalih 10. Ropar se je zasmejao i pravo, da tüdi on nüca tej 10 dinarov, ar je lačen, dao pa joj je za Odškodnino za 10 dinarov dva 30 em. dugiva i 4 mm debeliva gonilniva remla i na to je pobegno s ceste.
Junaštvo Orjuncov. V Dravogradi so ustanovili Orjuno. Pristopo je tüdi podporočnik Križ. Ar je on vojaški častnik, si je mislo, da ma pravico öborožiti celo četo, štera naj bi Orjunce branila. I tak so Orjunci v istini mirno zborovali pod varstvom vojaških bajőnetov. — Čüdno je. kak se more dopüstiti, da vojaki stražijo zborüvanja takših ljüdi, šteri s svojim obnašanjom delajo v državi telko nemira.
Svet.
70 letni novomešnlk. Pasavski püšpek je Predkratkim posveto v mešnika 70 letnoga gimnazijskoga ravnatela dr. Englenta. Novomešnik je bio v mladosti vojaški oficer, sledkar je pa vojaški stan zapüsto i postao profesor. Pred dvemi leti jemi je Vmrla žena, s šterov je živo v jako srečnom zakoni; mela sta dosta dece, šteri so pa zdaj že vsi samostojni. Po ženino} smrti se je Englent posveto bogoslovskim navukom i je postao dühovnik.
S samomorom zaklüčeni invalidski kongres. V Lvovi je bio invalidski kongres i invalidi so z ogorčenjom protesterali proti vladi, štera nešče rešiti invalidskoga pitanja. Zadnji invalidski govornik je zaklüčo svoj govor s tem, da se je na govorniškom odri strelo. Policija je kongres včasi razpüstila. To je že ponovni slučaj, da se ljüdje na protestom shodaj proti vladi strelajo.
Kral krumplov. Amerikanec Denis je meo telko zemle zasajene s krumpli, kak nihče drügi na sveti. Bio je v začetki mali kmet, a je küpüvao vsigdar več zemle i vso zasajüvao s krumpli. S tem si je Spravo velko bogástvo, zato so ga zvali za krala krumplov. Pred kratkim je vmro v 83. leti starost.
Domača politika.
Opozicijonalni blok zmagao. Po dugom i trdom boji se je posrečilo opoziciji, da je strmoglavila Pašič — Pribičevičevo vlado, vlado korupcije, nezakonitosti i nereda. — Nova vláda je sestavljena pod predsestvom Ljube Davidoviča. Iz Jugoslovanskoga kluba so v novoj vladi: dr. Korošec, minister za prosveto i vere, Anton Sušnik, železniški minister, dr. Kulovec, ministei za kmetijstvo, Ivan Vesenjak, minister za agrarno reforno. — S tem, ka je buknola Pašič — Pribičevičova Vlada, se je izrezala gnijoča rana na našem državnom teli. Korupcija je izpodrezana pri korenini. Zakon mir i red se bodo vzpostaviti. Ugled naše države v inozemstvi se palik vspostavi — Gizdavi smo na to daje na čeli opozicije proti pokvarjenosti i nezakonitosti stala Slovenska ljüdska stranka z dr. Korošcom na čeli.
Pošta.
Kerec M. Kaparáš. Novine pošilamo redno. Javite se na vašoj pošti, da Novin ne da v roke drügomi. Številke, šterih ste ne dobili, reklamirajte po pošti. To ne košta nikaj. Dužnike opominamo, naj plačajo naročnino. Celec Franc G. Slaveči. Za znižanje kaštige je potrebno vložiti prošnjo opremleno s 25 Din. štemplini. Mi jo bomo podpirali.
MALI OGLASI
Imanje obstoječe iz 7 pa pol plügov goric, njiv, šume i sadovnjaka se oda. K imanji sliši tüdi vila s pohištvom, 4 goved, 6 svinj i za 140 hl. lagvov. Več pove. V. Komavli, obč. pisarna v Murski Soboti.
je najbolši škrilj (pala)
za pokrivanje strehe je bolši od vseh drügih materialov, lehki, nezgorljivi, dugo drži i je tüdi najfalejši.
Dela se po staroj Hatschekovoj formi „ETERNIT“ Za pokrivanje strehe se da večletna garancija. Izdelavle se v Solini pri Spliti v zalogi je pri
Čeh & Gašpar-i,
trgovina z mešanim blagom, železninov, polskimi pridelki.
MURSKA SOBOTA, Prekmurje.
FABRIKA MAŠINOV I LIVARNICA D. D.
V LJUBLJANI
Livarnica zvonov iz brunca.
Nastavlene 1767.
Najbogše blago. Krasni glasi. Hitro zgotovijo. Nizke cene.
Naročite naš cenik!
Najvekša i najstarejša domača
LIVARNICA ZVONOV.
Naročite naš cenik!
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava